Rok Čakš: Kdo se boji črnega moža, ali kako v debati o življenju in smrti koristijo staro sovražnico Cerk

Oprezajoč za kakšno temo v avgustovski bonaci, ki bi bila vredna nekaj pozornosti za ne preveč zatežen poletni komentar, sem na ušesa ujel udarno opazko o Katoliški cerkvi kot “najstarejšem in najbolj izpopolnjenem totalitarizmu, ki ga ni dosegel še noben drug sistem.”

Čeprav sem že prešel fazo, ko bi me kaj takega vznejevoljilo do te mere, da bi se spustil v besneče obračunavanje s tovrstnimi nebulozami, pa me je tokrat anahronistični ton izrečenega ravno toliko zmotil, da sem postal pozoren, v kakšnem kontekstu nekdo spet vlači po zobeh starega sovražnika. Po nekaj klikanja sem ugotovil, da gre za utrjenega borca proti katolicizmu, ddr. Andreja Pleterskega, ki si v Sloveniji že leta prizadeva uzakoniti pravico do evtanazije, oziroma vsaj asistiranega samomora, če že kaj več ta trenutek ne gre skozi. In zdaj mu je na živec stopil Aleš Primc, ki je bliskovito zbral podpise za začetek referendumskega postopka na “njegov” zakon in Pleterski si ne dela utvar, da mu bo uspelo zbrati tudi 40 tisoč podpisov za sam referendum …

Tako je svoje tokratni komentar začel Rok Čakš. V celoti si ga lahko preberete na spletnih straneh spletnega časnika Zanima.me.

Pomoč po samomoru bližnje osebe

Govorili smo  pogosto spregledani temi - o žalovanju po samomoru bližnje osebe. P. Ivan Platovnjak je predstavil poseben trimesečni program prav za žalujoče po samomoru bližnje osebe, ki je na voljo v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani. 

Rok Čakš: Ni prostora za starce

Čakš ostro kritizira uzakonitev asistiranega samomora v Sloveniji, ki naj bi bil le navidezno human korak. Po mnenju avtorja gre za ideološko potezo, ki odpira vrata zlorabam in pritiskom na starejše, da se umaknejo iz družbe. Zaskrbljenost izražajo različni strokovnjaki: zdravniki opozarjajo na kršitev temeljne etike, psihologi na spremembo odnosa do smrti, ekonomisti pa na možno zmanjšanje vlaganj v paliativno oskrbo. Kot ključni problem Rok Čakš izpostavi normalizacijo misli, da po »produktivnem« obdobju življenje izgubi vrednost. Uzakonitev naj bi bila sprejeta mimo volje večine starejših, ki jo najbolj zadeva.

Ko otrok naredi samomor

Je lahko za starša večja bolečine od te, da si njegov otrok sam vzame življenje? S kakšnimi občutki se srečuje, kako je mogoče žalovanje in kako si lahko med seboj pomagajo, so v oddaji Večer za zakonce in družine pričevali nekateri starši. V Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani bo namreč marca zaživela skupina za starše, ki žalujejo po samomoru svojega otroka. Z nami v studiu je bil tudi njihov duhovni spremljevalec p. Ivan Platovnjak.

Verske skupnosti odločno proti zapisu samomora s pomočjo zakonodajo

19. decembra je sedem večjih verskih skupnosti v Sloveniji podpisalo skupno izjavo glede uvajanja samomora s pomočjo v slovensko zakonodajo. to je dobrodošel prispevek civilne družbe, da bi predlog Srebrne niti končal parlamentarno pot in bi začeli s širšim družbenim pogovorom. Tokrat smo prisluhnili predsedniku slovenske škofovske konference dr. Andreju Sajetu.

Nacionalni program za duševno zdravje MIRA

Tudi tokrat smo prisluhnili Maruši Bertoncelj iz nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA. Spregovorila o o tem, kako poskrbeti zase medtem ko skrbimo za druge. To je za številne, ki se ukvarjajo z odpravljanjem posledic naravne ujme še kako pomembno.

Poskus samomora razumeti kot klic na pomoč

Razmišljali smo o zahtevni temi življenja in sicer o izraženi želji po samomoru, ki pa bo besedah prof. dr. Boruta Škodlarja govori predvsem o želji po pomoči.

Program preprečevanja samomora in pravica do pomoči pri samomoru

Preprečevanje in preventiva na področju samomorilnosti ima pri nas in v svetu dolgoletno tradicijo, saj temelji na vrednoti vsakega človeškega življenja in skrbi družbe za vsakega člana. Na drugi strani pa imamo pobude za pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pri tem psihiater dr. Borut Škodlar opozarja na kompleksnost vprašanj, ki si jih moramo ob tem zastaviti.