Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 6. 2025
Parazitiranje slovenske levice na trpljenju Palestincev

Napadi jurišnic z levega političnega pola na nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja, ki si je drznil povedati svoje mnenje, da Izrael v Gazi ne izvaja genocida, so v funkciji zavržnega prizadevanja za uporabo tega konflikta za pridobivanje volilne podpore v Sloveniji. Pri tem pritlehnem početju prednjači primitivna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. 

S temi besedami je svoj komentar na portalu Domovina.je začel Nenad Glücks

Parazitiranje slovenske levice na trpljenju Palestincev

Napadi jurišnic z levega političnega pola na nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja, ki si je drznil povedati svoje mnenje, da Izrael v Gazi ne izvaja genocida, so v funkciji zavržnega prizadevanja za uporabo tega konflikta za pridobivanje volilne podpore v Sloveniji. Pri tem pritlehnem početju prednjači primitivna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. 

S temi besedami je svoj komentar na portalu Domovina.je začel Nenad Glücks

komentarpolitikadružbaGazaIzraelgenocidvojna

Komentar Domovina.je

Parazitiranje slovenske levice na trpljenju Palestincev

Napadi jurišnic z levega političnega pola na nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja, ki si je drznil povedati svoje mnenje, da Izrael v Gazi ne izvaja genocida, so v funkciji zavržnega prizadevanja za uporabo tega konflikta za pridobivanje volilne podpore v Sloveniji. Pri tem pritlehnem početju prednjači primitivna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. 

S temi besedami je svoj komentar na portalu Domovina.je začel Nenad Glücks

VEČ ...|4. 6. 2025
Parazitiranje slovenske levice na trpljenju Palestincev

Napadi jurišnic z levega političnega pola na nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja, ki si je drznil povedati svoje mnenje, da Izrael v Gazi ne izvaja genocida, so v funkciji zavržnega prizadevanja za uporabo tega konflikta za pridobivanje volilne podpore v Sloveniji. Pri tem pritlehnem početju prednjači primitivna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. 

S temi besedami je svoj komentar na portalu Domovina.je začel Nenad Glücks

Nenad Glücks

komentarpolitikadružbaGazaIzraelgenocidvojna

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 7. 2024
Neopravičljiv genocid bošnjakov v Srebrenici prebuja vprašanje: Zakaj mi ne moremo dostojno pokopati svojih pomorjenih

Prvič obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici, v katerem so sile bosanskih Srbov samo v nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubile več kot 8300 Bošnjakov. Na sedežu ZN v New Yorku ga bodo obeležili v dvorani Generalne skupščine ZN, ki je 23. maja sprejela resolucijo, s katero so 11. julij razglasili za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici. V resoluciji, ki je razburila Srbijo in vodstvo Republike Srbske, obsojajo tudi njegovo zanikanje in poveličevanje obsojencev za vojne zločine. Medtem se bodo tako kot vsako leto žrtev spomnili v spominskem centru v Potočarih, kjer bodo ob 29. obletnici pokopali 14 žrtev genocida. Slovesnosti se bodo ob številnih svojcih žrtev udeležili tudi visoki predstavniki BiH. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z zgodovinarjem dr. Mitjem Ferencem.

Neopravičljiv genocid bošnjakov v Srebrenici prebuja vprašanje: Zakaj mi ne moremo dostojno pokopati svojih pomorjenih

Prvič obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici, v katerem so sile bosanskih Srbov samo v nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubile več kot 8300 Bošnjakov. Na sedežu ZN v New Yorku ga bodo obeležili v dvorani Generalne skupščine ZN, ki je 23. maja sprejela resolucijo, s katero so 11. julij razglasili za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici. V resoluciji, ki je razburila Srbijo in vodstvo Republike Srbske, obsojajo tudi njegovo zanikanje in poveličevanje obsojencev za vojne zločine. Medtem se bodo tako kot vsako leto žrtev spomnili v spominskem centru v Potočarih, kjer bodo ob 29. obletnici pokopali 14 žrtev genocida. Slovesnosti se bodo ob številnih svojcih žrtev udeležili tudi visoki predstavniki BiH. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z zgodovinarjem dr. Mitjem Ferencem.

infogenocidsrebrenicapogovorumorizgodovinamitja ferenc

Informativni prispevki

Neopravičljiv genocid bošnjakov v Srebrenici prebuja vprašanje: Zakaj mi ne moremo dostojno pokopati svojih pomorjenih

Prvič obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici, v katerem so sile bosanskih Srbov samo v nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubile več kot 8300 Bošnjakov. Na sedežu ZN v New Yorku ga bodo obeležili v dvorani Generalne skupščine ZN, ki je 23. maja sprejela resolucijo, s katero so 11. julij razglasili za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici. V resoluciji, ki je razburila Srbijo in vodstvo Republike Srbske, obsojajo tudi njegovo zanikanje in poveličevanje obsojencev za vojne zločine. Medtem se bodo tako kot vsako leto žrtev spomnili v spominskem centru v Potočarih, kjer bodo ob 29. obletnici pokopali 14 žrtev genocida. Slovesnosti se bodo ob številnih svojcih žrtev udeležili tudi visoki predstavniki BiH. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z zgodovinarjem dr. Mitjem Ferencem.

VEČ ...|11. 7. 2024
Neopravičljiv genocid bošnjakov v Srebrenici prebuja vprašanje: Zakaj mi ne moremo dostojno pokopati svojih pomorjenih

Prvič obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici, v katerem so sile bosanskih Srbov samo v nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubile več kot 8300 Bošnjakov. Na sedežu ZN v New Yorku ga bodo obeležili v dvorani Generalne skupščine ZN, ki je 23. maja sprejela resolucijo, s katero so 11. julij razglasili za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici. V resoluciji, ki je razburila Srbijo in vodstvo Republike Srbske, obsojajo tudi njegovo zanikanje in poveličevanje obsojencev za vojne zločine. Medtem se bodo tako kot vsako leto žrtev spomnili v spominskem centru v Potočarih, kjer bodo ob 29. obletnici pokopali 14 žrtev genocida. Slovesnosti se bodo ob številnih svojcih žrtev udeležili tudi visoki predstavniki BiH. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z zgodovinarjem dr. Mitjem Ferencem.

Radio Ognjišče

infogenocidsrebrenicapogovorumorizgodovinamitja ferenc

Moja zgodba

VEČ ...|18. 4. 2021
Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Genocid nad Romi

V oddaji moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina avtor knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o partizanskem ravnanju z Romi, ki je bilo skrajno nasilno. Na Dolenjskem in Notranjskem naj bi jih bilo v času pred drugo svetovno okoli 300. Spomladi leta 1942 pride do prvih pomorov celih romskih družin. Lahko bi rekli, da revolucionarno nasilje tukaj povsem iztiri, saj se znesejo ne samo nad odraslimi moškimi ampak tudi nad ženskami in otroci.

Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Genocid nad Romi

V oddaji moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina avtor knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o partizanskem ravnanju z Romi, ki je bilo skrajno nasilno. Na Dolenjskem in Notranjskem naj bi jih bilo v času pred drugo svetovno okoli 300. Spomladi leta 1942 pride do prvih pomorov celih romskih družin. Lahko bi rekli, da revolucionarno nasilje tukaj povsem iztiri, saj se znesejo ne samo nad odraslimi moškimi ampak tudi nad ženskami in otroci.

Jože MožinaSlovenski razkolRomigenocid nad Romispomin

Moja zgodba

Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Genocid nad Romi

V oddaji moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina avtor knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o partizanskem ravnanju z Romi, ki je bilo skrajno nasilno. Na Dolenjskem in Notranjskem naj bi jih bilo v času pred drugo svetovno okoli 300. Spomladi leta 1942 pride do prvih pomorov celih romskih družin. Lahko bi rekli, da revolucionarno nasilje tukaj povsem iztiri, saj se znesejo ne samo nad odraslimi moškimi ampak tudi nad ženskami in otroci.

VEČ ...|18. 4. 2021
Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Genocid nad Romi

V oddaji moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina avtor knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o partizanskem ravnanju z Romi, ki je bilo skrajno nasilno. Na Dolenjskem in Notranjskem naj bi jih bilo v času pred drugo svetovno okoli 300. Spomladi leta 1942 pride do prvih pomorov celih romskih družin. Lahko bi rekli, da revolucionarno nasilje tukaj povsem iztiri, saj se znesejo ne samo nad odraslimi moškimi ampak tudi nad ženskami in otroci.

Jože Bartolj

Jože MožinaSlovenski razkolRomigenocid nad Romispomin

Komentar Časnik.si

VEČ ...|31. 10. 2018
Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep

Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).

Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep

Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).

komentarzgodovinarevolucijagenocid

Komentar Časnik.si

Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep
Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).
VEČ ...|31. 10. 2018
Ko prideš domov, pojdi k moji mami in ji povej, kje ležimo - Milan Knep
Ob prikritih moriščih si postavljamo vprašanje kdaj bomo pokopali sonarodnjake, žrtve revolucije, kdaj bomo priznali genocid. Pravi prelom s preteklostjo se lahko zgodi samo na ravni, ki jo predlaga Jezus: Pojdi, tvoja vera te je rešila! (Mr 10, 46).

Milan Knep

komentarzgodovinarevolucijagenocid

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 7. 2025
Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Robert Božič

kmetijstvonaravaKGZS

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|7. 7. 2025
Z dr. Alešem Mavrom tudi o političnih posledicah obrambnih referendumov

Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.

Z dr. Alešem Mavrom tudi o političnih posledicah obrambnih referendumov

Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.

Helena Križnik

politika

Naš pogled

VEČ ...|8. 7. 2025
Marjana Debevec: Postajamo ljudje

»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«

Marjana Debevec: Postajamo ljudje

»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«

Marjana Debevec

komentar

Doživetja narave

VEČ ...|11. 7. 2025
Na obisku pri koroških markacistih

Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.

Na obisku pri koroških markacistih

Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.

Blaž Lesnik

planinske potimarkacistikoroška planinska potmarkacijasvetovanjenaravaPZS

Komentar tedna

VEČ ...|11. 7. 2025
Evropska resolucija, slovenska tišina

Pretekli konec tedna se je v sosednji državi odvil koncert, ki so mu slovenski osrednji mediji, pa tudi politični veljaki predvsem leve provenience namenili ogromno pozornosti. Ne le na dan koncerta, o njem smo poslušali prej in potem. En čez drugega so hiteli obsojati vse, ki so bili kakorkoli povezani z dogodkom, ki je menda postavil tudi svetovno rekord po prodaji vstopnic …

Tako je svoj komentar, ki ga je prebrala Tanja Dominko, začela dr. Helena Jaklitsch. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče

Evropska resolucija, slovenska tišina

Pretekli konec tedna se je v sosednji državi odvil koncert, ki so mu slovenski osrednji mediji, pa tudi politični veljaki predvsem leve provenience namenili ogromno pozornosti. Ne le na dan koncerta, o njem smo poslušali prej in potem. En čez drugega so hiteli obsojati vse, ki so bili kakorkoli povezani z dogodkom, ki je menda postavil tudi svetovno rekord po prodaji vstopnic …

Tako je svoj komentar, ki ga je prebrala Tanja Dominko, začela dr. Helena Jaklitsch. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče

Helena Jaklitsch

komentarpolitikadružbaglasbazgodovina

Petkov večer

VEČ ...|11. 7. 2025
Matevž Šálehar - Hámo

Tokratni gost oddaje je slovenska blues-rock eminenca, slovenski Joe Cocker z raskavim glasom - Matevž Šálehar - Hámo.

Matevž Šálehar - Hámo

Tokratni gost oddaje je slovenska blues-rock eminenca, slovenski Joe Cocker z raskavim glasom - Matevž Šálehar - Hámo.

Marjan Bunič

glasbabluesrock

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|11. 7. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|11. 7. 2025
Na obisku pri koroških markacistih

Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.

Na obisku pri koroških markacistih

Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.

Blaž Lesnik

planinske potimarkacistikoroška planinska potmarkacijasvetovanjenaravaPZS

Mladoskop

VEČ ...|11. 7. 2025
Janez Rus o tem, kam peljati prijatelja iz tujine, kjer bi v polnosti začutil dušo slovenskega človeka

Ste se kdaj spraševali, kam peljati prijatelja iz tujine, kjer bi začutil pristno dušo slovenskega človeka? O tem je na Brezjah mladim govoril Janez Rus

Janez Rus o tem, kam peljati prijatelja iz tujine, kjer bi v polnosti začutil dušo slovenskega človeka

Ste se kdaj spraševali, kam peljati prijatelja iz tujine, kjer bi začutil pristno dušo slovenskega človeka? O tem je na Brezjah mladim govoril Janez Rus

Nataša Ličen

mladi