Is podcast
Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Genocid nad Romi

V oddaji moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina avtor knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o partizanskem ravnanju z Romi, ki je bilo skrajno nasilno. Na Dolenjskem in Notranjskem naj bi jih bilo v času pred drugo svetovno okoli 300. Spomladi leta 1942 pride do prvih pomorov celih romskih družin. Lahko bi rekli, da revolucionarno nasilje tukaj povsem iztiri, saj se znesejo ne samo nad odraslimi moškimi ampak tudi nad ženskami in otroci.

Jože Bartolj

Jože Možina Slovenski razkol Romi genocid nad Romi spomin

18. 4. 2021
Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Genocid nad Romi

V oddaji moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina avtor knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o partizanskem ravnanju z Romi, ki je bilo skrajno nasilno. Na Dolenjskem in Notranjskem naj bi jih bilo v času pred drugo svetovno okoli 300. Spomladi leta 1942 pride do prvih pomorov celih romskih družin. Lahko bi rekli, da revolucionarno nasilje tukaj povsem iztiri, saj se znesejo ne samo nad odraslimi moškimi ampak tudi nad ženskami in otroci.

Jože Bartolj

VEČ ...|18. 4. 2021
Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Genocid nad Romi

V oddaji moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina avtor knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o partizanskem ravnanju z Romi, ki je bilo skrajno nasilno. Na Dolenjskem in Notranjskem naj bi jih bilo v času pred drugo svetovno okoli 300. Spomladi leta 1942 pride do prvih pomorov celih romskih družin. Lahko bi rekli, da revolucionarno nasilje tukaj povsem iztiri, saj se znesejo ne samo nad odraslimi moškimi ampak tudi nad ženskami in otroci.

Jože Bartolj

Jože MožinaSlovenski razkolRomigenocid nad Romispomin

Moja zgodba

VEČ ...|2. 10. 2022
Razstava Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki 1. del

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja živahno dogajanje povezano tudi z minulim dnevom slovenskega športa (23. 9.), ki je od leta 2020 tudi državni praznik. V Moji zgodbi ob 20.h je bila na sporedu prva od dveh oddaj v kateri lahko prisluhnete, kako se je porodila ideja za razstavo in kaj predstavlja. Razstavo sta predstavila avtorja višja kustosinja Andreja Zupanec Bajželj in kustos Domen Kaučič.

Razstava Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki 1. del

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja živahno dogajanje povezano tudi z minulim dnevom slovenskega športa (23. 9.), ki je od leta 2020 tudi državni praznik. V Moji zgodbi ob 20.h je bila na sporedu prva od dveh oddaj v kateri lahko prisluhnete, kako se je porodila ideja za razstavo in kaj predstavlja. Razstavo sta predstavila avtorja višja kustosinja Andreja Zupanec Bajželj in kustos Domen Kaučič.

spomin šport Andreja Zupanec Bajželj Domen Kaučič V čevljih zmagovalcev Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki

Moja zgodba

Razstava Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki 1. del

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja živahno dogajanje povezano tudi z minulim dnevom slovenskega športa (23. 9.), ki je od leta 2020 tudi državni praznik. V Moji zgodbi ob 20.h je bila na sporedu prva od dveh oddaj v kateri lahko prisluhnete, kako se je porodila ideja za razstavo in kaj predstavlja. Razstavo sta predstavila avtorja višja kustosinja Andreja Zupanec Bajželj in kustos Domen Kaučič.

VEČ ...|2. 10. 2022
Razstava Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki 1. del

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja živahno dogajanje povezano tudi z minulim dnevom slovenskega športa (23. 9.), ki je od leta 2020 tudi državni praznik. V Moji zgodbi ob 20.h je bila na sporedu prva od dveh oddaj v kateri lahko prisluhnete, kako se je porodila ideja za razstavo in kaj predstavlja. Razstavo sta predstavila avtorja višja kustosinja Andreja Zupanec Bajželj in kustos Domen Kaučič.

Jože Bartolj

spomin šport Andreja Zupanec Bajželj Domen Kaučič V čevljih zmagovalcev Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki

Moja zgodba

VEČ ...|25. 9. 2022
Ida Smerdel - pričevanje

Prisluhnete lahko pripovedi stoletnice Ide Smerdel, ki je bila rojena v vasici Podstenjšek med Pivko in Brkini. Italijanski okupatorji so njihovo vas požgali leta 1942. Zatem je bila internirana v taborišče v Italiji. Po italijanski kapitulaciji leta 1943, so jo Nemci odpeljali na prisilno delo v Wiener Neustadt. Tam je doživela in preživela nekaj najhujših bombardiranj zavezniških letal tega mesta. Tudi v najtežjih življenjskih preizkušnjah je zmogla obdržati pogum in najti veselje do življenja.

Ida Smerdel - pričevanje

Prisluhnete lahko pripovedi stoletnice Ide Smerdel, ki je bila rojena v vasici Podstenjšek med Pivko in Brkini. Italijanski okupatorji so njihovo vas požgali leta 1942. Zatem je bila internirana v taborišče v Italiji. Po italijanski kapitulaciji leta 1943, so jo Nemci odpeljali na prisilno delo v Wiener Neustadt. Tam je doživela in preživela nekaj najhujših bombardiranj zavezniških letal tega mesta. Tudi v najtežjih življenjskih preizkušnjah je zmogla obdržati pogum in najti veselje do življenja.

spomin politika Ida Smerdel pričevanje 2. sv. vojna

Moja zgodba

Ida Smerdel - pričevanje

Prisluhnete lahko pripovedi stoletnice Ide Smerdel, ki je bila rojena v vasici Podstenjšek med Pivko in Brkini. Italijanski okupatorji so njihovo vas požgali leta 1942. Zatem je bila internirana v taborišče v Italiji. Po italijanski kapitulaciji leta 1943, so jo Nemci odpeljali na prisilno delo v Wiener Neustadt. Tam je doživela in preživela nekaj najhujših bombardiranj zavezniških letal tega mesta. Tudi v najtežjih življenjskih preizkušnjah je zmogla obdržati pogum in najti veselje do življenja.

VEČ ...|25. 9. 2022
Ida Smerdel - pričevanje

Prisluhnete lahko pripovedi stoletnice Ide Smerdel, ki je bila rojena v vasici Podstenjšek med Pivko in Brkini. Italijanski okupatorji so njihovo vas požgali leta 1942. Zatem je bila internirana v taborišče v Italiji. Po italijanski kapitulaciji leta 1943, so jo Nemci odpeljali na prisilno delo v Wiener Neustadt. Tam je doživela in preživela nekaj najhujših bombardiranj zavezniških letal tega mesta. Tudi v najtežjih življenjskih preizkušnjah je zmogla obdržati pogum in najti veselje do življenja.

Jože Bartolj

spomin politika Ida Smerdel pričevanje 2. sv. vojna

Moja zgodba

VEČ ...|18. 9. 2022
Lambert Ehrlich - 3. del

Poslušate lahko tretjo oddajo o Lambertu Ehrlichu z gostom akademikom dr. Janezom Juhantom ob knjigi Lambert Ehrlich - Prerok slovenskega naroda. Tokrat spremljamo dr. Ehrlicha od začela 2. svetovne vojne, ki jo je dočakal v Beogradu. Odšel naj bi tudi v Anglijo, ampak zanj v letalu ni bilo prostora. Jeseni 1941 je napisal izjavo Slovenski problem, v kateri je govoril o samostojni Sloveniji, bodisi samostojno ali v okviru srednjeevropskih slovanskih in drugih držav, od Baltika do Egeja, s središčem v Ljubljani. V njej je izrazil odločno nasprotovanje italijanskemu pa tudi komunističnemu nasilju in to je plačal z življenjem. Skupaj s študentom Viktorjem Rojicem so ga (26. maja 1942) pred njegovim domom po ukazu Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča ustrelili atentatorji, organizirani kot tajna varnostno-obveščevalna služba komunistov (VOS). 

Lambert Ehrlich - 3. del

Poslušate lahko tretjo oddajo o Lambertu Ehrlichu z gostom akademikom dr. Janezom Juhantom ob knjigi Lambert Ehrlich - Prerok slovenskega naroda. Tokrat spremljamo dr. Ehrlicha od začela 2. svetovne vojne, ki jo je dočakal v Beogradu. Odšel naj bi tudi v Anglijo, ampak zanj v letalu ni bilo prostora. Jeseni 1941 je napisal izjavo Slovenski problem, v kateri je govoril o samostojni Sloveniji, bodisi samostojno ali v okviru srednjeevropskih slovanskih in drugih držav, od Baltika do Egeja, s središčem v Ljubljani. V njej je izrazil odločno nasprotovanje italijanskemu pa tudi komunističnemu nasilju in to je plačal z življenjem. Skupaj s študentom Viktorjem Rojicem so ga (26. maja 1942) pred njegovim domom po ukazu Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča ustrelili atentatorji, organizirani kot tajna varnostno-obveščevalna služba komunistov (VOS). 

spomin politika Lambert Ehrlich Janez Juhant Prerok slovenskega naroda

Moja zgodba

Lambert Ehrlich - 3. del

Poslušate lahko tretjo oddajo o Lambertu Ehrlichu z gostom akademikom dr. Janezom Juhantom ob knjigi Lambert Ehrlich - Prerok slovenskega naroda. Tokrat spremljamo dr. Ehrlicha od začela 2. svetovne vojne, ki jo je dočakal v Beogradu. Odšel naj bi tudi v Anglijo, ampak zanj v letalu ni bilo prostora. Jeseni 1941 je napisal izjavo Slovenski problem, v kateri je govoril o samostojni Sloveniji, bodisi samostojno ali v okviru srednjeevropskih slovanskih in drugih držav, od Baltika do Egeja, s središčem v Ljubljani. V njej je izrazil odločno nasprotovanje italijanskemu pa tudi komunističnemu nasilju in to je plačal z življenjem. Skupaj s študentom Viktorjem Rojicem so ga (26. maja 1942) pred njegovim domom po ukazu Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča ustrelili atentatorji, organizirani kot tajna varnostno-obveščevalna služba komunistov (VOS). 

VEČ ...|18. 9. 2022
Lambert Ehrlich - 3. del

Poslušate lahko tretjo oddajo o Lambertu Ehrlichu z gostom akademikom dr. Janezom Juhantom ob knjigi Lambert Ehrlich - Prerok slovenskega naroda. Tokrat spremljamo dr. Ehrlicha od začela 2. svetovne vojne, ki jo je dočakal v Beogradu. Odšel naj bi tudi v Anglijo, ampak zanj v letalu ni bilo prostora. Jeseni 1941 je napisal izjavo Slovenski problem, v kateri je govoril o samostojni Sloveniji, bodisi samostojno ali v okviru srednjeevropskih slovanskih in drugih držav, od Baltika do Egeja, s središčem v Ljubljani. V njej je izrazil odločno nasprotovanje italijanskemu pa tudi komunističnemu nasilju in to je plačal z življenjem. Skupaj s študentom Viktorjem Rojicem so ga (26. maja 1942) pred njegovim domom po ukazu Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča ustrelili atentatorji, organizirani kot tajna varnostno-obveščevalna služba komunistov (VOS). 

Jože Bartolj

spomin politika Lambert Ehrlich Janez Juhant Prerok slovenskega naroda

Moja zgodba

VEČ ...|11. 9. 2022
Lambert Ehrlich - 2. del

Poslušate lahko drugo oddajo o Lambertu Ehrlichu z gostom akademikom dr. Janezom Juhantom ob njegovi knjigi Lambert Ehrlich - Prerok slovenskega naroda. Tokrat je bila na sporedu druga v kateri smo orisali njegovo življenje od Pariške mirovne konference do druge svetovne vojne. Leta 1922 je postal redni profesor za primerjalno veroslovje na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in bil trikrat njen dekan. Po strokovnih ocenah specialistov je bil vrhunski znanstvenik, strokovnjak za verstva, etnologijo, misiologijo. Škof Rožman ga je leta 1931 uradno imenoval za študentskega duhovnika. Kot tak je spodbujal študente (tedaj akademsko mladino) k dejavnemu krščanskemu družbenemu življenju. 

Lambert Ehrlich - 2. del

Poslušate lahko drugo oddajo o Lambertu Ehrlichu z gostom akademikom dr. Janezom Juhantom ob njegovi knjigi Lambert Ehrlich - Prerok slovenskega naroda. Tokrat je bila na sporedu druga v kateri smo orisali njegovo življenje od Pariške mirovne konference do druge svetovne vojne. Leta 1922 je postal redni profesor za primerjalno veroslovje na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in bil trikrat njen dekan. Po strokovnih ocenah specialistov je bil vrhunski znanstvenik, strokovnjak za verstva, etnologijo, misiologijo. Škof Rožman ga je leta 1931 uradno imenoval za študentskega duhovnika. Kot tak je spodbujal študente (tedaj akademsko mladino) k dejavnemu krščanskemu družbenemu življenju. 

spomin politika Lambert Ehrlich Janez Juhant Prerok slovenskega naroda

Moja zgodba

Lambert Ehrlich - 2. del

Poslušate lahko drugo oddajo o Lambertu Ehrlichu z gostom akademikom dr. Janezom Juhantom ob njegovi knjigi Lambert Ehrlich - Prerok slovenskega naroda. Tokrat je bila na sporedu druga v kateri smo orisali njegovo življenje od Pariške mirovne konference do druge svetovne vojne. Leta 1922 je postal redni profesor za primerjalno veroslovje na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in bil trikrat njen dekan. Po strokovnih ocenah specialistov je bil vrhunski znanstvenik, strokovnjak za verstva, etnologijo, misiologijo. Škof Rožman ga je leta 1931 uradno imenoval za študentskega duhovnika. Kot tak je spodbujal študente (tedaj akademsko mladino) k dejavnemu krščanskemu družbenemu življenju. 

VEČ ...|11. 9. 2022
Lambert Ehrlich - 2. del

Poslušate lahko drugo oddajo o Lambertu Ehrlichu z gostom akademikom dr. Janezom Juhantom ob njegovi knjigi Lambert Ehrlich - Prerok slovenskega naroda. Tokrat je bila na sporedu druga v kateri smo orisali njegovo življenje od Pariške mirovne konference do druge svetovne vojne. Leta 1922 je postal redni profesor za primerjalno veroslovje na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in bil trikrat njen dekan. Po strokovnih ocenah specialistov je bil vrhunski znanstvenik, strokovnjak za verstva, etnologijo, misiologijo. Škof Rožman ga je leta 1931 uradno imenoval za študentskega duhovnika. Kot tak je spodbujal študente (tedaj akademsko mladino) k dejavnemu krščanskemu družbenemu življenju. 

Jože Bartolj

spomin politika Lambert Ehrlich Janez Juhant Prerok slovenskega naroda

Moja zgodba

VEČ ...|4. 9. 2022
Lambert Ehrlich - 1. del

V oddaji Moja zgodba je bil z nami gost akademik dr. Janez Juhant ob njegovi knjigi Lambert Ehrlich - Prerok slovenskega naroda. Ob tem smo si zastavili vprašanje zakaj Slovenci nimamo dr. Ehrlicha med najpomembnejšimi zgodovinskimi osebnostmi in zakaj je še vedno ideološko opredeljen kot narodni izdajalec? Ob tem bomo pripravili tri oddaje. Tokrat je na sporedu prva, v kateri smo opisali njegova zgodnja leta do začetka prve svetovne vojne.

Lambert Ehrlich - 1. del

V oddaji Moja zgodba je bil z nami gost akademik dr. Janez Juhant ob njegovi knjigi Lambert Ehrlich - Prerok slovenskega naroda. Ob tem smo si zastavili vprašanje zakaj Slovenci nimamo dr. Ehrlicha med najpomembnejšimi zgodovinskimi osebnostmi in zakaj je še vedno ideološko opredeljen kot narodni izdajalec? Ob tem bomo pripravili tri oddaje. Tokrat je na sporedu prva, v kateri smo opisali njegova zgodnja leta do začetka prve svetovne vojne.

spomin politika pogovor

Moja zgodba

Lambert Ehrlich - 1. del

V oddaji Moja zgodba je bil z nami gost akademik dr. Janez Juhant ob njegovi knjigi Lambert Ehrlich - Prerok slovenskega naroda. Ob tem smo si zastavili vprašanje zakaj Slovenci nimamo dr. Ehrlicha med najpomembnejšimi zgodovinskimi osebnostmi in zakaj je še vedno ideološko opredeljen kot narodni izdajalec? Ob tem bomo pripravili tri oddaje. Tokrat je na sporedu prva, v kateri smo opisali njegova zgodnja leta do začetka prve svetovne vojne.

VEČ ...|4. 9. 2022
Lambert Ehrlich - 1. del

V oddaji Moja zgodba je bil z nami gost akademik dr. Janez Juhant ob njegovi knjigi Lambert Ehrlich - Prerok slovenskega naroda. Ob tem smo si zastavili vprašanje zakaj Slovenci nimamo dr. Ehrlicha med najpomembnejšimi zgodovinskimi osebnostmi in zakaj je še vedno ideološko opredeljen kot narodni izdajalec? Ob tem bomo pripravili tri oddaje. Tokrat je na sporedu prva, v kateri smo opisali njegova zgodnja leta do začetka prve svetovne vojne.

Jože Bartolj

spomin politika pogovor

Moja zgodba

VEČ ...|28. 8. 2022
Iz brezna pod Macesnovo gorico poteka izkop posmrtnih ostankov pobitih domobrancev

Že od meseca maja potekajo izkopavanja posmrtnih ostankov pobitih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico. To se zdaj kaže kot največje morišče po vojni pobitih neoboroženih slovenskih domobrancev. O tem kako poteka izkop in ob zapisanih pričevanjih preživelih, je bil v oddaji Moja zgodba z nami predsednik Komisije vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman.

Iz brezna pod Macesnovo gorico poteka izkop posmrtnih ostankov pobitih domobrancev

Že od meseca maja potekajo izkopavanja posmrtnih ostankov pobitih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico. To se zdaj kaže kot največje morišče po vojni pobitih neoboroženih slovenskih domobrancev. O tem kako poteka izkop in ob zapisanih pričevanjih preživelih, je bil v oddaji Moja zgodba z nami predsednik Komisije vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman.

spomin politika brezno Pod Macesnovo Gorico Jože Dežman

Moja zgodba

Iz brezna pod Macesnovo gorico poteka izkop posmrtnih ostankov pobitih domobrancev

Že od meseca maja potekajo izkopavanja posmrtnih ostankov pobitih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico. To se zdaj kaže kot največje morišče po vojni pobitih neoboroženih slovenskih domobrancev. O tem kako poteka izkop in ob zapisanih pričevanjih preživelih, je bil v oddaji Moja zgodba z nami predsednik Komisije vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman.

VEČ ...|28. 8. 2022
Iz brezna pod Macesnovo gorico poteka izkop posmrtnih ostankov pobitih domobrancev

Že od meseca maja potekajo izkopavanja posmrtnih ostankov pobitih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico. To se zdaj kaže kot največje morišče po vojni pobitih neoboroženih slovenskih domobrancev. O tem kako poteka izkop in ob zapisanih pričevanjih preživelih, je bil v oddaji Moja zgodba z nami predsednik Komisije vlade RS za vprašanja prikritih grobišč dr. Jože Dežman.

Jože Bartolj

spomin politika brezno Pod Macesnovo Gorico Jože Dežman

Moja zgodba

VEČ ...|21. 8. 2022
Jernej Kotar - Začetki Osmanskih vpadov na Kranjsko

Na Cvetno nedeljo je minilo natanko 500 let od enega najbolj pretresljivih dogodkov v zgodovini vasi Slavina. Na ta dan leta 1522 so v vas na enem od plenilskih pohodov vdrli Turki in presenetili ljudi, ki so bili zbrani pri maši. Župnika, ki je ravno bral pasijon, so ubili pred oltarjem, prav tako so pobili nekaj vernikov, druge pa odpeljali v sužnost. Župljani Slavine zgodovinski spomin na ta dogodek in trpljenje prednikov oživljajo z nizom različnih dogodkov in predavanj. Prisluhnete lahko dr. Jerneju Kotarju iz Narodnega muzeja Slovenijie, ki je imel predavanje z naslovom Začetki osmanskih vpadov na Kranjsko – med miti in resničnostjo.

Jernej Kotar - Začetki Osmanskih vpadov na Kranjsko

Na Cvetno nedeljo je minilo natanko 500 let od enega najbolj pretresljivih dogodkov v zgodovini vasi Slavina. Na ta dan leta 1522 so v vas na enem od plenilskih pohodov vdrli Turki in presenetili ljudi, ki so bili zbrani pri maši. Župnika, ki je ravno bral pasijon, so ubili pred oltarjem, prav tako so pobili nekaj vernikov, druge pa odpeljali v sužnost. Župljani Slavine zgodovinski spomin na ta dogodek in trpljenje prednikov oživljajo z nizom različnih dogodkov in predavanj. Prisluhnete lahko dr. Jerneju Kotarju iz Narodnega muzeja Slovenijie, ki je imel predavanje z naslovom Začetki osmanskih vpadov na Kranjsko – med miti in resničnostjo.

spomin Jernej Kotar Začetki osmanskih vpadov na Kranjsko Slavina Turški vpadi

Moja zgodba

Jernej Kotar - Začetki Osmanskih vpadov na Kranjsko

Na Cvetno nedeljo je minilo natanko 500 let od enega najbolj pretresljivih dogodkov v zgodovini vasi Slavina. Na ta dan leta 1522 so v vas na enem od plenilskih pohodov vdrli Turki in presenetili ljudi, ki so bili zbrani pri maši. Župnika, ki je ravno bral pasijon, so ubili pred oltarjem, prav tako so pobili nekaj vernikov, druge pa odpeljali v sužnost. Župljani Slavine zgodovinski spomin na ta dogodek in trpljenje prednikov oživljajo z nizom različnih dogodkov in predavanj. Prisluhnete lahko dr. Jerneju Kotarju iz Narodnega muzeja Slovenijie, ki je imel predavanje z naslovom Začetki osmanskih vpadov na Kranjsko – med miti in resničnostjo.

VEČ ...|21. 8. 2022
Jernej Kotar - Začetki Osmanskih vpadov na Kranjsko

Na Cvetno nedeljo je minilo natanko 500 let od enega najbolj pretresljivih dogodkov v zgodovini vasi Slavina. Na ta dan leta 1522 so v vas na enem od plenilskih pohodov vdrli Turki in presenetili ljudi, ki so bili zbrani pri maši. Župnika, ki je ravno bral pasijon, so ubili pred oltarjem, prav tako so pobili nekaj vernikov, druge pa odpeljali v sužnost. Župljani Slavine zgodovinski spomin na ta dogodek in trpljenje prednikov oživljajo z nizom različnih dogodkov in predavanj. Prisluhnete lahko dr. Jerneju Kotarju iz Narodnega muzeja Slovenijie, ki je imel predavanje z naslovom Začetki osmanskih vpadov na Kranjsko – med miti in resničnostjo.

Jože Bartolj

spomin Jernej Kotar Začetki osmanskih vpadov na Kranjsko Slavina Turški vpadi

Moja zgodba

VEČ ...|14. 8. 2022
Okrogla miza o Kočevskem procesu

Študijski center za narodno spravo in Nova univerza sta v sredo, 18. maja 2022 pripravila okroglo mizo o Kočevskem procesu, z naslovom Brez pravice do pritožbe. Sodelujoči predavatelji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in moderatorka Alenka Puhar so odstirali dileme o procesu, pri katerem govorimo o izvensodnih umorih s strani revolucionarnega sodišča. Prisluhnete lahko posnetku.

Okrogla miza o Kočevskem procesu

Študijski center za narodno spravo in Nova univerza sta v sredo, 18. maja 2022 pripravila okroglo mizo o Kočevskem procesu, z naslovom Brez pravice do pritožbe. Sodelujoči predavatelji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in moderatorka Alenka Puhar so odstirali dileme o procesu, pri katerem govorimo o izvensodnih umorih s strani revolucionarnega sodišča. Prisluhnete lahko posnetku.

spomin politika kočevski proces Brez pravice do pritože dr. Tamara Griesser Pečar dr. Matej Avbelj dr. Jernej Letnar Černič

Moja zgodba

Okrogla miza o Kočevskem procesu

Študijski center za narodno spravo in Nova univerza sta v sredo, 18. maja 2022 pripravila okroglo mizo o Kočevskem procesu, z naslovom Brez pravice do pritožbe. Sodelujoči predavatelji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in moderatorka Alenka Puhar so odstirali dileme o procesu, pri katerem govorimo o izvensodnih umorih s strani revolucionarnega sodišča. Prisluhnete lahko posnetku.

VEČ ...|14. 8. 2022
Okrogla miza o Kočevskem procesu

Študijski center za narodno spravo in Nova univerza sta v sredo, 18. maja 2022 pripravila okroglo mizo o Kočevskem procesu, z naslovom Brez pravice do pritožbe. Sodelujoči predavatelji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in moderatorka Alenka Puhar so odstirali dileme o procesu, pri katerem govorimo o izvensodnih umorih s strani revolucionarnega sodišča. Prisluhnete lahko posnetku.

Jože Bartolj

spomin politika kočevski proces Brez pravice do pritože dr. Tamara Griesser Pečar dr. Matej Avbelj dr. Jernej Letnar Černič

Moja zgodba

Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|27. 9. 2022
Marta Jerebič: O spremembah družinskega zakonika

  Razmišljam na simbolni ravni – z zgodbo o modernem vlaku, ki trči v otroke, ki se nič hudega sluteč igrajo na železniških tirih. Ko povozi otroke, se ne ustavi, ne opazi razdejanja, ki ga je povzročil.
 

Marta Jerebič: O spremembah družinskega zakonika

  Razmišljam na simbolni ravni – z zgodbo o modernem vlaku, ki trči v otroke, ki se nič hudega sluteč igrajo na železniških tirih. Ko povozi otroke, se ne ustavi, ne opazi razdejanja, ki ga je povzročil.
 

Marta Jerebič

komentar

Svetovalnica

VEČ ...|3. 10. 2022
Partnerskih odnosi

V Svetovalnici smo tokrat govorili o partnerskih odnosih. Kje parom najpogosteje spodrsne, kako naj obudita čustveno bližino in toplino, kako se rešiti iz gordijskega vozla medsebojnih obtožb in napadanj, skratka, kako reševati, ko začne škripati? V našem studiu je bila terapevtka Katja Knez Steinbuch iz inštituta Vita Bona.

Partnerskih odnosi

V Svetovalnici smo tokrat govorili o partnerskih odnosih. Kje parom najpogosteje spodrsne, kako naj obudita čustveno bližino in toplino, kako se rešiti iz gordijskega vozla medsebojnih obtožb in napadanj, skratka, kako reševati, ko začne škripati? V našem studiu je bila terapevtka Katja Knez Steinbuch iz inštituta Vita Bona.

Tanja Dominko

svetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|3. 10. 2022
Zloben jezik

Treba bi bilo uvesti kazen za vsako laž in dvojno za vsako kletvico.

Zloben jezik

Treba bi bilo uvesti kazen za vsako laž in dvojno za vsako kletvico.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|27. 9. 2022
Jane Goodall: Knjiga upanja: Mladi so danes malodušni, ker so izgubili upanje glede prihodnosti.

Zavedam se, da gremo skozi temne čase. V knjigi z bralci delim svoje razloge za upanje. Človeški intelekt, trdoživost narave, energija, entuziazem in odločnost mladih za reševanje težav, ko jih prepoznajo, sprožijo ukrepanje neuklonljivega človeškega duha. Trdno verjamem, da upanje ni samo pobožna želja, ampak je akcija, spoznanje cilja in poti kako do cilja priti. Ob tem spoznanju zavihaš rokave in pot in cilj s trdim delom tudi uresničiš. To je moja razlaga besede upanje.«

Tako je delo z naslovom Knjiga upanja (Založba Učila) pospremila Jane Goodall, ki bi ji sicer težko rekli, da je avtorica, saj je knjiga napisana v obliki intervjuja, ki ga je pripravil Douglas Abrams. Svetovno znana naravoslovka, Jane Goodall v njej govori o realnosti v kateri smo, čeprav nezavedajoč se ukrajinske tragedije, govori o miru, o človeški naravi, o moči upanja in o neuklonljivosti človeškega duha. Pripravili smo nekaj odlomkov.

Jane Goodall: Knjiga upanja: Mladi so danes malodušni, ker so izgubili upanje glede prihodnosti.

Zavedam se, da gremo skozi temne čase. V knjigi z bralci delim svoje razloge za upanje. Človeški intelekt, trdoživost narave, energija, entuziazem in odločnost mladih za reševanje težav, ko jih prepoznajo, sprožijo ukrepanje neuklonljivega človeškega duha. Trdno verjamem, da upanje ni samo pobožna želja, ampak je akcija, spoznanje cilja in poti kako do cilja priti. Ob tem spoznanju zavihaš rokave in pot in cilj s trdim delom tudi uresničiš. To je moja razlaga besede upanje.«

Tako je delo z naslovom Knjiga upanja (Založba Učila) pospremila Jane Goodall, ki bi ji sicer težko rekli, da je avtorica, saj je knjiga napisana v obliki intervjuja, ki ga je pripravil Douglas Abrams. Svetovno znana naravoslovka, Jane Goodall v njej govori o realnosti v kateri smo, čeprav nezavedajoč se ukrajinske tragedije, govori o miru, o človeški naravi, o moči upanja in o neuklonljivosti človeškega duha. Pripravili smo nekaj odlomkov.

Tadej Sadar

družbanaravaodnosi

Program zadnjega tedna

VEČ ...|3. 10. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. oktober 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. oktober 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spominjamo se

VEČ ...|3. 10. 2022
Spominjamo se dne 3. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 3. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|3. 10. 2022
Postopki zaposlovanja tujih delavcev

Tokrat smo govorili o zakonodaji in praksah zaposlovanja tujcev pri nas. Vemo, da se pomanjkanje delavcev pojavlja v vseh razvitih gospodarstvih, še posebej v Evropi, zato slovenski delodajalci pri iskanju ustreznega kadra tekmujejo z delodajalci iz širšega okolja. Zanimalo nas je, kako sploh poteka postopek, ko neko podjetje želi zaposliti tujca in kaj vse mora storiti oz. katera dovoljenja pridobiti po sedanji zakonodaji. Naša gosta sta bila direktor sektorja za migracije pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Grega Malec in Sabina Velić iz podjetja Manpower.

Postopki zaposlovanja tujih delavcev

Tokrat smo govorili o zakonodaji in praksah zaposlovanja tujcev pri nas. Vemo, da se pomanjkanje delavcev pojavlja v vseh razvitih gospodarstvih, še posebej v Evropi, zato slovenski delodajalci pri iskanju ustreznega kadra tekmujejo z delodajalci iz širšega okolja. Zanimalo nas je, kako sploh poteka postopek, ko neko podjetje želi zaposliti tujca in kaj vse mora storiti oz. katera dovoljenja pridobiti po sedanji zakonodaji. Naša gosta sta bila direktor sektorja za migracije pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Grega Malec in Sabina Velić iz podjetja Manpower.

s. Meta Potočnik

zaposlovanje tujcevzakonodajatrgovina z ljudmisvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|3. 10. 2022
Partnerskih odnosi

V Svetovalnici smo tokrat govorili o partnerskih odnosih. Kje parom najpogosteje spodrsne, kako naj obudita čustveno bližino in toplino, kako se rešiti iz gordijskega vozla medsebojnih obtožb in napadanj, skratka, kako reševati, ko začne škripati? V našem studiu je bila terapevtka Katja Knez Steinbuch iz inštituta Vita Bona.

Partnerskih odnosi

V Svetovalnici smo tokrat govorili o partnerskih odnosih. Kje parom najpogosteje spodrsne, kako naj obudita čustveno bližino in toplino, kako se rešiti iz gordijskega vozla medsebojnih obtožb in napadanj, skratka, kako reševati, ko začne škripati? V našem studiu je bila terapevtka Katja Knez Steinbuch iz inštituta Vita Bona.

Tanja Dominko

svetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|3. 10. 2022
Zloben jezik

Treba bi bilo uvesti kazen za vsako laž in dvojno za vsako kletvico.

Zloben jezik

Treba bi bilo uvesti kazen za vsako laž in dvojno za vsako kletvico.

Mateja Subotičanec

duhovnost