Sobotni gost je bil Andrej Rozman Roza - pisatelj, pesnik, dramatik, igralec in prevajalec, ki je maja dopolnil 70 let. Bil je pobudnik uličnega in improvizacijskega gledališča v Ljubljani, ustanovil in vodil je Gledališče Ane Monró, bil tudi programski vodja v Kulturno-umetniškem društvu France Prešeren v Ljubljani. Leta 2003 pa ustanovil svoje gledališče: Rozinteater. Piše za otroke in odrasle, prevaja, režira, nastopa in igra. Njegov je Gospod Filodendron, njegova je Prepelka, njegovi so Čofliji in Oskar detektiv. Njegova je Rozimnica, če naštejemo samo nekaj naslovov. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Ježkovo, Župančičevo, nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo za pesmi iz Rimogojnice ter leta 2021 tudi za življenjsko delo za izvirno leposlovje. 

Pred petkovo 70. obletnico podpisa t.i. avstrijske državne pogodbe (ADP) se vrstijo pozivi, naj Avstrija celovito izpolni njene določbe, še posebej sedmi člen, ki določa obveznosti do manjšin, tudi slovenske na Koroškem in Štajerskem. Glavni izzivi ostajajo na področju izobraževanja, kjer rojaki pričakujejo dvojezično izobraževanje od jasli do univerze. Določbe niso izpolnjene tudi na področju sodstva, kjer je slovenščina dovoljena le na treh okrožnih sodiščih. V javni upravi pa v praksi ni mogoče uporabljati slovenskega jezika v upravnih postopkih, ker skoraj ni zaposlenih, ki bi znali slovensko. Postavljenih je tudi znatno manj dvojezičnih topografskih označb in tabel, kot je predvideno v pogodbi. Slovenska narodna skupnost pričakuje tudi podporo Slovenije v dvostranskih pogovorih z Avstrijo. 

Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa,  je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati. 

Velika pričakovanja in velike želje, da bi bili skupaj in bi spoštovali drug drugega v veri. V tem vzdušju so v tem mesecu na Trbižu v Kanalski dolini sprejeli novega župnika Emanuela Paravana. Kot poroča petnajstdnevnik Dom, bo odgovoren tudi za Žabnice, Rabelj in Belo peč, torej bo koordinator Pastoralnega sodelovanja, zato so se sprejema udeležili predstavniki različnih združenj in organizacij z vseh koncev Kanalske doline. Umestiveno sveto mašo je daroval videmski nadškof Riccardo Lamba, somaševali so bližnji duhovniki, prišli so tudi s sosednje avstrijske Koroške. Mons. Lamba je v pridigi naglasil, da mora duhovnik pri svojem delu iskati tisto, kar je bistveno. Prav tako je pomembno, da se v polnosti posveti vernikom in krepitvi vseh skupnosti, ki so prisotne v župnijah. Pri slovesni sveti maši so se slišali vsi štirje jeziki, ki so značilni za vernike tamkajšnjih župnij. Poleg italijanščine tudi slovenščina, nemščina in (v manjši meri) furlanščina. Župnik Emanuele, ki je bil že večkrat v gorah nad Kanalsko dolino, je v pozdravu obljubil, da bo se posvetil tudi učenju jezikov.

Župnik v Ziljski dolini Michael Georg Joham je sinoči v Celovcu prejel Einspielerjevo nagrado 2024. Podeljujeta jo Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega dr. Valentin Inzko je podčrtal, da je Joham šele drugi duhovnik, ki je prejel to nagrado, pred njim sta bila nagrajena škofa Kapellari in Schwarz. Joham je nagrado prejel v zahvalo za svoje delovanje v prid slovenskemu jeziku in dobremu sožitju obeh narodnih skupnosti. Predsednik Krščanske kulturne zveze mag. Janko Krištof je naglasil, da se je nagrajenec v dobri meri naučil slovenskega jezika, ga v svojem vsakdanu uporablja, je član slovenskih skupnosti in ga imajo rojaki za svojega. Kaj mu pomenita slovenščina in dvojezičnost, je med drugim v zahvali omenil Joham: “Treba je videti človeka in rasti v duhu evangelija, ki je duh spoštovanja, poslušanja in prijateljstva.” Več boste slišali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini.

Obdobje reformacije je Slovencem prineslo prve tiskane knjige v slovenščini, prvo slovnico in s tem slovenski knjižni jezik. V Prazničnem jutru smo se posvetili slovenski besedi v digitalni obliki. Desetletje po rojstvu jezikovnega portala Fran  je zaživela še Franja - nov večjezični portal. Tako o uporabi, funkcionalnosti kot o razvojnih načrtih sta spregovorila sodelavca Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša - dr. Duša Dívjak Race in dr. Andrej Perdih.

Boli me vse bolj skrivenčena oblika besede. Ta se širi kot virus, proti kateremu očitno nimamo nobenega ustreznega cepiva. Beseda zboleva v vseh družbenih okoljih in na vseh življenjskih področjih. Tako že vsi nekaj ’rabijo’ in ne ’potrebujejo’, ’zmagujejo nasprotnike’ namesto ’premagujejo’, ’ne rabijo priti’ namesto ’jim ni treba priti’, ’brez da bi vadili’ namesto ’ne da bi vadili’, začenjajo ’z gradnjo’, potrjujejo ’kvaliteto’, skrivajo pred ’otroci’, štejejo ’procente’ … Pohabljene besede in cele fraze krevsajo na vsakem koraku – ne le v pogovarjalnem jeziku, ampak na govorniških pultih, v popevkah, v medijih ... Le kdo jim bo pomagal!

Narodni svet koroških Slovencev opozarja, da je sedmi oz. t.i. manjšinski člen Avstrijske državne pogodbe - jutri bo minilo 69 let od podpisa - izpolnjen le na nekaterih področjih. Na šolskem in pravosodnem pa ni. Organizacija zahteva, da se obvezno zadnje leto otroškega vrtca organizira tako, da se na dvojezičnem področju kot osnovni pouk nudi tudi slovenščina. Dve tretjini narodne skupnosti tudi nimata dostopa do dvojezičnih sodišč. Narodna skupnost predlaga razširitev pristojnosti sodišč v Celovcu, Beljaku in Velikovcu. Narodni svet še dodaja, da še vedno niso uresničene tudi nekatere obljube iz kompromisa o krajevnih napisih, podpisanega pred trinajstimi leti. Najbolj v oči bode tista glede novega zakona o narodnostnih skupnostih.