Prvič obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici, v katerem so sile bosanskih Srbov samo v nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubile več kot 8300 Bošnjakov. Na sedežu ZN v New Yorku ga bodo obeležili v dvorani Generalne skupščine ZN, ki je 23. maja sprejela resolucijo, s katero so 11. julij razglasili za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici. V resoluciji, ki je razburila Srbijo in vodstvo Republike Srbske, obsojajo tudi njegovo zanikanje in poveličevanje obsojencev za vojne zločine. Medtem se bodo tako kot vsako leto žrtev spomnili v spominskem centru v Potočarih, kjer bodo ob 29. obletnici pokopali 14 žrtev genocida. Slovesnosti se bodo ob številnih svojcih žrtev udeležili tudi visoki predstavniki BiH. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z zgodovinarjem dr. Mitjem Ferencem.
info genocid srebrenica pogovor umori zgodovina mitja ferenc
Prvič obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici, v katerem so sile bosanskih Srbov samo v nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubile več kot 8300 Bošnjakov. Na sedežu ZN v New Yorku ga bodo obeležili v dvorani Generalne skupščine ZN, ki je 23. maja sprejela resolucijo, s katero so 11. julij razglasili za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici. V resoluciji, ki je razburila Srbijo in vodstvo Republike Srbske, obsojajo tudi njegovo zanikanje in poveličevanje obsojencev za vojne zločine. Medtem se bodo tako kot vsako leto žrtev spomnili v spominskem centru v Potočarih, kjer bodo ob 29. obletnici pokopali 14 žrtev genocida. Slovesnosti se bodo ob številnih svojcih žrtev udeležili tudi visoki predstavniki BiH. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z zgodovinarjem dr. Mitjem Ferencem.
Prvič obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici, v katerem so sile bosanskih Srbov samo v nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubile več kot 8300 Bošnjakov. Na sedežu ZN v New Yorku ga bodo obeležili v dvorani Generalne skupščine ZN, ki je 23. maja sprejela resolucijo, s katero so 11. julij razglasili za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici. V resoluciji, ki je razburila Srbijo in vodstvo Republike Srbske, obsojajo tudi njegovo zanikanje in poveličevanje obsojencev za vojne zločine. Medtem se bodo tako kot vsako leto žrtev spomnili v spominskem centru v Potočarih, kjer bodo ob 29. obletnici pokopali 14 žrtev genocida. Slovesnosti se bodo ob številnih svojcih žrtev udeležili tudi visoki predstavniki BiH. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z zgodovinarjem dr. Mitjem Ferencem.
Finančno stanje Termoelektrarne Šoštanj se je tako poslabšalo, da bi brez ukrepanja države prihodnje leto lahko končala v stečaju. Kaj to pomeni za slovensko oskrbo z energijo? Ali smo sploh lahko energetsko samooskrbni? Zakaj potrebujemo drugi blok krške nuklearke in zakaj z obnovljivimi viri energije in opevanim zelenim prehodom Evropa ne bo mogla ostati konkurenčna gospodarska sila? Vse to je Meta Potočnik vprašala strokovnjaka s katedre za elektroenergetske sisteme in naprave na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, profesorja doktorja Rafaela Mihaliča.
Finančno stanje Termoelektrarne Šoštanj se je tako poslabšalo, da bi brez ukrepanja države prihodnje leto lahko končala v stečaju. Kaj to pomeni za slovensko oskrbo z energijo? Ali smo sploh lahko energetsko samooskrbni? Zakaj potrebujemo drugi blok krške nuklearke in zakaj z obnovljivimi viri energije in opevanim zelenim prehodom Evropa ne bo mogla ostati konkurenčna gospodarska sila? Vse to je Meta Potočnik vprašala strokovnjaka s katedre za elektroenergetske sisteme in naprave na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, profesorja doktorja Rafaela Mihaliča.
Predlog zakona o psihoterapiji z današnjim dnem končuje javno razpravo. Nujno ga potrebujemo, da se področje uredi in se uspešno razvija naprej, a nekatera ključna področja ureja nestrokovno in celo protiustavno, je za naš radio predloge komentiral zakonski in družinski terapevt ter profesor na Teološki fakulteti dr. Robert Cvetek.
Predlog zakona o psihoterapiji z današnjim dnem končuje javno razpravo. Nujno ga potrebujemo, da se področje uredi in se uspešno razvija naprej, a nekatera ključna področja ureja nestrokovno in celo protiustavno, je za naš radio predloge komentiral zakonski in družinski terapevt ter profesor na Teološki fakulteti dr. Robert Cvetek.
V nedeljo se pričenja Teden vzgoje, ki ga prvi teden v septembru pripravlja Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Vsak dan se bodo posvetili določeni misli izbranega pedagoga ali kateheta o upanju katoliških vzgojiteljev in učiteljev. Zakaj so izbrali to temo pa koordinator Tedna vzgoje Matevž Vidmar.
V nedeljo se pričenja Teden vzgoje, ki ga prvi teden v septembru pripravlja Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Vsak dan se bodo posvetili določeni misli izbranega pedagoga ali kateheta o upanju katoliških vzgojiteljev in učiteljev. Zakaj so izbrali to temo pa koordinator Tedna vzgoje Matevž Vidmar.
Pred Gruzijo so pestri tedni. Konec oktobra jo čakajo parlamentarne volitve. Pričakovati je, da bodo odločile, ali bo država iz Zakavkazja uspela obstati na evropski poti ali bo dokončno podlegla ruskemu vplivu. S kakšnimi razmerami se sooča, smo vprašali strokovnjaka za pravo človekovih pravic dr. Jerneja Letnarja Černiča.
Pred Gruzijo so pestri tedni. Konec oktobra jo čakajo parlamentarne volitve. Pričakovati je, da bodo odločile, ali bo država iz Zakavkazja uspela obstati na evropski poti ali bo dokončno podlegla ruskemu vplivu. S kakšnimi razmerami se sooča, smo vprašali strokovnjaka za pravo človekovih pravic dr. Jerneja Letnarja Černiča.
V Bruslju je včeraj potekalo neformalno zasedanje zunanjih ministrov Evropske unije. Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell je pred tem predlagal razpravo o uvedbi sankcij proti skrajno desnima izraelskima ministroma Bezalelu Smotriču in ministru za nacionalno varnost Itamarju Ben-Gviru zaradi kršenja človekovih pravic. In kakšno stališče je zavzela naša zunanja ministrica Tanja Fajon? Za mnenje smo prosili nekdanjega diplomata Boža Cerarja.
V Bruslju je včeraj potekalo neformalno zasedanje zunanjih ministrov Evropske unije. Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell je pred tem predlagal razpravo o uvedbi sankcij proti skrajno desnima izraelskima ministroma Bezalelu Smotriču in ministru za nacionalno varnost Itamarju Ben-Gviru zaradi kršenja človekovih pravic. In kakšno stališče je zavzela naša zunanja ministrica Tanja Fajon? Za mnenje smo prosili nekdanjega diplomata Boža Cerarja.
Dijaki Gimnazije Kranj bodo prvič po 110 letih šolsko leto začeli brez znamenitega orjaškega mamutovca, ki je bil tudi nekakšen simbol te ustanove. Te dni so ga namreč zaradi nevarnosti za okolje posekali. A življenje išče pot in tako bodo to drevo v Biotehniškem centru Naklo razmnožili in ga vrnili v urbani prostor. Več o tem nam je povedal sodelavec Biotehniškega centra Naklo Peter Ribič.
Dijaki Gimnazije Kranj bodo prvič po 110 letih šolsko leto začeli brez znamenitega orjaškega mamutovca, ki je bil tudi nekakšen simbol te ustanove. Te dni so ga namreč zaradi nevarnosti za okolje posekali. A življenje išče pot in tako bodo to drevo v Biotehniškem centru Naklo razmnožili in ga vrnili v urbani prostor. Več o tem nam je povedal sodelavec Biotehniškega centra Naklo Peter Ribič.
Duhovnik Edo Škulj je bil rojen 23. maja 1941 v Podsmreki, v župniji Velike Lašče, mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965 v mestu Lomas de Zamora v Argentini. Duhovniško službo je opravljal med izseljenci v Frankfurtu ter na župnijah Ljubljana - Sv. Nikolaj, Škocjan pri Turjaku in Turjak. Več let je bil tajnik Teološke fakultete v Ljubljani, veliko svojih moči pa je posvetil raziskovanju in poučevanju cerkvene glasbe, za kar je prejel Gallusovo plaketo in Mantuanijevo nagrado.
Duhovnik Edo Škulj je bil rojen 23. maja 1941 v Podsmreki, v župniji Velike Lašče, mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965 v mestu Lomas de Zamora v Argentini. Duhovniško službo je opravljal med izseljenci v Frankfurtu ter na župnijah Ljubljana - Sv. Nikolaj, Škocjan pri Turjaku in Turjak. Več let je bil tajnik Teološke fakultete v Ljubljani, veliko svojih moči pa je posvetil raziskovanju in poučevanju cerkvene glasbe, za kar je prejel Gallusovo plaketo in Mantuanijevo nagrado.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Ne zgodi se pogosto, da en sam dogodek odkrije veliko stvari. Morda toliko bolj, če ga hočejo mediji, ali vsaj del dominantnih medijev, prikriti.
Vnovič smo pokukali v knjigo z naslovom Kdo smo, psihoterapevtke Stefanie Stahl, ki je napisala strokovno delo, ki pa je hkrati dovolj poljudno, da je blizu poprečnemu bralcu. Vseskozi ohranja misel, ki je osredotočena na to, kako zaznavamo sebe in druge, kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni, ter kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje?
Materina ljubezen otroku predstavlja toplino gnezda, očetova pa mu da krila, je ena mnogih misli, ki smo jih našli v knjigi, druga pa, da “moramo odrasli sami prevzeti odgovornost za svoje težave.” Knjiga je izšla pri založbi Učila.
Kmet Milan Bizant je predstavil možnosti sodelovanja kmetij na sejmu Narava - zdravje, opozorili smo, kaj obnovljena pogajanja za ratifikacijo trgovinskega sporazuma MERCOSUR pomenijo za kmetijstvo, s Heleno Žučko pa smo spregovorili o 30. letnici KZ Ig.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Oddajo smo namenili razmeram v šolstvu. O glavnih novostih, ki so jih deležni učenci in dijaki v novem šolskem letu, o perečem kadrovskem pomanjkanju, medvrstniškem nasilju in drugih izzivih so za naš radio spregovorili minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih šol Mojca Mihelič in predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih.
Na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani je včeraj potekal pripravljalni sestanek na XIX. zasedanje slovensko-madžarske mešane komisije. Gostila ga je državna sekretarka na uradu Vesna Humar. Omenjena komisija spremlja izvajanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Sloveniji in slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski. Na srečanju so torej pregledali in ocenili uresničevanje določil sporazuma, uskladili stališča in oblikovali predloge novih priporočil za izboljšanje položaja narodnih skupnosti. Vse to bodo teme XIX. zasedanja slovensko-madžarske mešane komisije, ki bo 30. septembra v Ljubljani. Predsednik slovenskega dela mešane komisije je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, madžarsko delegacijo vodi Ferenc Kalmár, ministrski komisar za razvoj sosednjih politik madžarskega ministrstva za zunanje zadeve in trgovino.