Informativni prispevki
Dr. Jelena Juvan je v odzivu na izjave izraelske veleposlanice v Sloveniji poudarila, da so bili njeni odgovori povsem pričakovani in skladni z uradno politiko Izraela. »Kot veleposlanica države mora zagovarjati politiko, ki jo vodi njena država,« je dejala in dodala, da v izjavah ni bilo niti »kančka kesanja« ali dvoma o pravilnosti izraelskih vojaških operacij v Gazi.
Po njenem mnenju hitro pomiritev razmer ni realna: »Ni nobenega dvoma, da je Hamas teroristična organizacija in da je Izrael sprva odgovoril na napad 7. oktobra, vendar so nadaljnja dejanja že zdavnaj presegla pravico do omejenega odgovora in samoobrambe.« Ključno oviro za spremembe vidi v »brezpogojni podpori Združenih držav Amerike«.
Izjave veleposlanice Juvanova vidi kot zanikanje izraelskega početja v Gazi ter vztrajanje na stališčih o pravici do samoobrambe in vrnitvi talcev, ob hkratnem ignoriranju »grozot, velikega števila mrtvih, ranjenih in uničenja«.
Tudi vse pogostejše mednarodno priznanje Palestine po njenem mnenju ne bo bistveno vplivalo na izraelsko politiko: »Gre predvsem za simbolno dejanje in moralno podporo trpečemu ljudstvu, ki pa Izraela ne bo omajalo v odločenosti, da nadaljuje do konca.«
Ob tem je opozorila na tragične razsežnosti vojne: »V Gazi je bilo ubitih približno 200 novinarjev, poleg več sto tisoč civilistov. Ne gre le za pobijanje civilistov, temveč tudi za načrtno pobijanje zdravstvenih delavcev in novinarjev, ki bi lahko svetu pokazali drugo plat zgodbe.« Juvanova zato izraelska vojaška dejanja, usmerjena proti civilistom, označuje kot nesprejemljiva.
Informativni prispevki
Dr. Jelena Juvan je v odzivu na izjave izraelske veleposlanice v Sloveniji poudarila, da so bili njeni odgovori povsem pričakovani in skladni z uradno politiko Izraela. »Kot veleposlanica države mora zagovarjati politiko, ki jo vodi njena država,« je dejala in dodala, da v izjavah ni bilo niti »kančka kesanja« ali dvoma o pravilnosti izraelskih vojaških operacij v Gazi.
Po njenem mnenju hitro pomiritev razmer ni realna: »Ni nobenega dvoma, da je Hamas teroristična organizacija in da je Izrael sprva odgovoril na napad 7. oktobra, vendar so nadaljnja dejanja že zdavnaj presegla pravico do omejenega odgovora in samoobrambe.« Ključno oviro za spremembe vidi v »brezpogojni podpori Združenih držav Amerike«.
Izjave veleposlanice Juvanova vidi kot zanikanje izraelskega početja v Gazi ter vztrajanje na stališčih o pravici do samoobrambe in vrnitvi talcev, ob hkratnem ignoriranju »grozot, velikega števila mrtvih, ranjenih in uničenja«.
Tudi vse pogostejše mednarodno priznanje Palestine po njenem mnenju ne bo bistveno vplivalo na izraelsko politiko: »Gre predvsem za simbolno dejanje in moralno podporo trpečemu ljudstvu, ki pa Izraela ne bo omajalo v odločenosti, da nadaljuje do konca.«
Ob tem je opozorila na tragične razsežnosti vojne: »V Gazi je bilo ubitih približno 200 novinarjev, poleg več sto tisoč civilistov. Ne gre le za pobijanje civilistov, temveč tudi za načrtno pobijanje zdravstvenih delavcev in novinarjev, ki bi lahko svetu pokazali drugo plat zgodbe.« Juvanova zato izraelska vojaška dejanja, usmerjena proti civilistom, označuje kot nesprejemljiva.
Informativni prispevki
Izraelska veleposlanica v Sloveniji Ruth Kohen-Dar je v pogovoru za radio poudarila, da je Izrael v vojno z Hamasom potisnila teroristična organizacija sama: »Hamas je brutalna, morilska organizacija, ki temelji na antisemitizmu in katere cilj ni le uničenje Izraela, temveč tudi širši napad na Zahod.«
Ob tem je opozorila, da je 7. oktober za izraelsko družbo globoko travmatičen dogodek: »Ko nekdo reče, da te bo ubil, to tudi stori. Hamas je jasno povedal, da bo napadel znova in znova, dokler ne uniči Izraela.«
Kritična je bila do potez držav, ki priznavajo Palestino, med njimi tudi Slovenije: »Presenečena nisem, sem pa zelo razočarana. Priznanje palestinske države ne pomaga Palestincem, temveč pomeni nagrado za Hamas za njihove grozote.« Po njenem je trenutno ključna stabilizacija razmer, saj v Gazi vlada Hamas, na Zahodnem bregu pa Palestinska oblast, ki že 19 let ni izvedla volitev.
Očitke slovenske vlade, ki je uvedla embargo na trgovino z orožjem in gospodarske sankcije proti Izraelu, je zavrnila: »Takšni ukrepi Hamas nagrajujejo, ne pa pomagajo Palestincem.« Dodala je, da Izrael omogoča vstop humanitarne pomoči v Gazo, a jo Hamas pogosto zlorabi: »Na začetku jo je pokradel in prodajal ljudem po oderuških cenah.«
Kohen-Dar je izpostavila tudi medijsko vojno proti Izraelu: »Gre za organizirane, finančno podprte kampanje, ki ustvarjajo lažno resničnost. Negativna čustva se širijo hitreje, kar izkoriščajo tudi državni akterji.«
Glede prihodnosti je poudarila, da je prvi cilj Izraela rešitev še približno 50 talcev v Gazi: »Najpomembnejše pa je, da Hamas preneha delovati kot oblast v Gazi, saj ne ogroža le Izraela, temveč tudi Palestince, ki tam živijo.«
Informativni prispevki
Izraelska veleposlanica v Sloveniji Ruth Kohen-Dar je v pogovoru za radio poudarila, da je Izrael v vojno z Hamasom potisnila teroristična organizacija sama: »Hamas je brutalna, morilska organizacija, ki temelji na antisemitizmu in katere cilj ni le uničenje Izraela, temveč tudi širši napad na Zahod.«
Ob tem je opozorila, da je 7. oktober za izraelsko družbo globoko travmatičen dogodek: »Ko nekdo reče, da te bo ubil, to tudi stori. Hamas je jasno povedal, da bo napadel znova in znova, dokler ne uniči Izraela.«
Kritična je bila do potez držav, ki priznavajo Palestino, med njimi tudi Slovenije: »Presenečena nisem, sem pa zelo razočarana. Priznanje palestinske države ne pomaga Palestincem, temveč pomeni nagrado za Hamas za njihove grozote.« Po njenem je trenutno ključna stabilizacija razmer, saj v Gazi vlada Hamas, na Zahodnem bregu pa Palestinska oblast, ki že 19 let ni izvedla volitev.
Očitke slovenske vlade, ki je uvedla embargo na trgovino z orožjem in gospodarske sankcije proti Izraelu, je zavrnila: »Takšni ukrepi Hamas nagrajujejo, ne pa pomagajo Palestincem.« Dodala je, da Izrael omogoča vstop humanitarne pomoči v Gazo, a jo Hamas pogosto zlorabi: »Na začetku jo je pokradel in prodajal ljudem po oderuških cenah.«
Kohen-Dar je izpostavila tudi medijsko vojno proti Izraelu: »Gre za organizirane, finančno podprte kampanje, ki ustvarjajo lažno resničnost. Negativna čustva se širijo hitreje, kar izkoriščajo tudi državni akterji.«
Glede prihodnosti je poudarila, da je prvi cilj Izraela rešitev še približno 50 talcev v Gazi: »Najpomembnejše pa je, da Hamas preneha delovati kot oblast v Gazi, saj ne ogroža le Izraela, temveč tudi Palestince, ki tam živijo.«
Spoznanje več, predsodek manj
V uvodnem delu oddaje je spregovoril o 50-letnici podpisa helsinške listine, ki je postavila določila za vzdrževanje mednarodnega reda. O tem, ali bi v primeru vojne v Ukrajini, je postavila pod vprašaj varnost v Evropi, potrebovali nek nov pristop. Dotaknil se je bližnjega srečanja ameriškega in ruskega predsednika Trumpa in Putina na Aljaski. Spregovoril o razmerah v Gazi, terorističnih organizacijah med Palestinci kot je Hamas in njihovih zaščitnikih. Povedal je, zakaj izjava Katedrale svobode o strateški in civilizacijski uvrščenosti Slovenije. Na področju notranjepolitičnega dogajanja pa o demontaži KPK, o vroči politični jeseni ...
Spoznanje več, predsodek manj
V uvodnem delu oddaje je spregovoril o 50-letnici podpisa helsinške listine, ki je postavila določila za vzdrževanje mednarodnega reda. O tem, ali bi v primeru vojne v Ukrajini, je postavila pod vprašaj varnost v Evropi, potrebovali nek nov pristop. Dotaknil se je bližnjega srečanja ameriškega in ruskega predsednika Trumpa in Putina na Aljaski. Spregovoril o razmerah v Gazi, terorističnih organizacijah med Palestinci kot je Hamas in njihovih zaščitnikih. Povedal je, zakaj izjava Katedrale svobode o strateški in civilizacijski uvrščenosti Slovenije. Na področju notranjepolitičnega dogajanja pa o demontaži KPK, o vroči politični jeseni ...
Komentar Domovina.je
Napadi jurišnic z levega političnega pola na nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja, ki si je drznil povedati svoje mnenje, da Izrael v Gazi ne izvaja genocida, so v funkciji zavržnega prizadevanja za uporabo tega konflikta za pridobivanje volilne podpore v Sloveniji. Pri tem pritlehnem početju prednjači primitivna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
S temi besedami je svoj komentar na portalu Domovina.je začel Nenad Glücks.
Komentar Domovina.je
Napadi jurišnic z levega političnega pola na nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja, ki si je drznil povedati svoje mnenje, da Izrael v Gazi ne izvaja genocida, so v funkciji zavržnega prizadevanja za uporabo tega konflikta za pridobivanje volilne podpore v Sloveniji. Pri tem pritlehnem početju prednjači primitivna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
S temi besedami je svoj komentar na portalu Domovina.je začel Nenad Glücks.
Informativni prispevki
Evropska poslanka Ljudmila Novak, ki je v tem mandatu tudi obiskala Bližnji vzhod ocenjuje, da priznanje Palestine s strani aktualne vlade nima nobenega pomena.
Informativni prispevki
Evropska poslanka Ljudmila Novak, ki je v tem mandatu tudi obiskala Bližnji vzhod ocenjuje, da priznanje Palestine s strani aktualne vlade nima nobenega pomena.
Pogovor o
V Katoliški cerkvi 24. januarja obhajamo god sv. Frančiška Saleškega, škofa, cerkvenega učitelja in zavetnika katoliških novinarjev. V oddaji Pogovor o smo govorili o vlogi medijev v sodobni družbi in odzivih medijev na vse bolj pereče dogajanje v Evropi in svetu. Razpravljali so o vplivu medijske sfere na javno politično in družbeno življenje v Sloveniji in širše po svetu, ter o tem, kako vzgojiti novinarskega poročevalca, ki ob občutljivih temah, ostaja zavezan resnici in objektivnosti. Novinarji so opisani kot sedma sila, ki se trudijo gledati pod prste oblastem in so tako znanilci demokratičnosti države. Vendar je novinarstvo tudi nemalokrat nevaren poklic, celo v državah Evropske unije. V letu 2023 je bilo po svetu ubitih 94 novinarjev, skoraj tri četrtine med njimi v Gazi. Omenili so tudi atentat na Jana Kuciaka in Daphne Anne Caruane Galizie, dva novinarja, ki sta zaradi svojega dela v novinarstvu plačala z življenjem. O novinarski klimi, neodvisnosti in profesionalizmu so govorili z analitiki in stanovskimi kolegi. Vabljeni k poslušanju.
Pogovor o
V Katoliški cerkvi 24. januarja obhajamo god sv. Frančiška Saleškega, škofa, cerkvenega učitelja in zavetnika katoliških novinarjev. V oddaji Pogovor o smo govorili o vlogi medijev v sodobni družbi in odzivih medijev na vse bolj pereče dogajanje v Evropi in svetu. Razpravljali so o vplivu medijske sfere na javno politično in družbeno življenje v Sloveniji in širše po svetu, ter o tem, kako vzgojiti novinarskega poročevalca, ki ob občutljivih temah, ostaja zavezan resnici in objektivnosti. Novinarji so opisani kot sedma sila, ki se trudijo gledati pod prste oblastem in so tako znanilci demokratičnosti države. Vendar je novinarstvo tudi nemalokrat nevaren poklic, celo v državah Evropske unije. V letu 2023 je bilo po svetu ubitih 94 novinarjev, skoraj tri četrtine med njimi v Gazi. Omenili so tudi atentat na Jana Kuciaka in Daphne Anne Caruane Galizie, dva novinarja, ki sta zaradi svojega dela v novinarstvu plačala z življenjem. O novinarski klimi, neodvisnosti in profesionalizmu so govorili z analitiki in stanovskimi kolegi. Vabljeni k poslušanju.
Moja zgodba
2. avgusta je nekaj pred 99. rojstnim dnem umrl profesor sociologije, šef ljubljanske Udbe, ki je kasneje postal svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter. Kdo je bil pravzaprav bil ta zasliševalec škofa Vovka, številnih po vojni zaprtih duhovnikov? O tem nam je nekaj več povedal eden največjih poznavalcev arhivskega gradiva bivših tajnih služb pri nas mag. Igor Omerza.
Svetovalnica
V Svetovalnici smo gostili psihologinjo dr. Lilijano Šprah , višjo znanstveno sodelavko in predstojnico Družbenomedicinskega inštituta na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o duševnem zdravju kmetov, zlasti ob dejstvu, da tudi samomori med njimi niso redki.
Komentar tedna
V ponedeljek se začne novo šolsko leto. Naj bo polno želje po znanju, radovednosti, poguma za delanje napak, humorja, veselja ob majhnih zmagah in zaupanja med učitelji, učenci in starši. Naj bo leto, ko bo šola prostor srečanja, ne le informacij. Naj bo leto 2025/2026 leto, v katerem bomo vsakemu otroku znali reči: »Zmoreš. Verjamem vate.« In leto, v katerem bomo znali tudi sami sebi reči: »Zmorem. Verjamem vase.«
Komentar je pripravila Alenka Brovč, univ. dipl. ped. in prof. slov. ter članica DKPS.
Za življenje
O neminovnih dobrobitih žrtve smo govorili v oddaji Za življenje z zakoncema Perko.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Z njim smo govorili o več temah, ki so zaznamovale to poletje. Najprej smo izpostavili tisoče otrok, ki so obiskovali oratorije na cerkvenih dvoriščih, kaj je nedvomno znamenje tihega zaupanja v vzgojno vlogo Cerkve. Ob tem smo se spomnili tudi 80-letnice konca 2. svetovne vojne in se vprašali, ali res ne znamo brez vojne v Evropi in v Sveti deželi?
Ritem srca
Josiah Queen, vzhajajoča zvezda ameriške sodobne krščanske glasbene scene, je pred dnevi izdal svoj drugi studijski album Mt. Zíon - Gora Sion. Pesmi na njem gredo lahko v uho in bodo predvsem nagovorile tiste, ki jim je blizu zven t. i. nu-folka in skupine Mumford & Sons, The Lumeneers in drugih. Nekaterim smo prisluhnili tudi v oddaji:
Kolokvij
Spomnili smo se na obisk salezijanske koče na Uskovnici, kjer so potekali t. i. Uskovniški tedni. Tam se je zbrala mladina, ki se je družila, spoznavala lepoto tega neokrnjenega koščka Slovenije in poglabljala svojo vero v Boga s pomočjo voditeljev in različnih predavateljev. Slišali bomo vtise mladih.
Petkov večer
V zadnjem avgustovskem Petkovem večeru nam je družbo delal odličen tenorist, ki smo ga na Radiu Ognjišče kar malo posvojili. Kaj je počenjal čez poletje, kako je užival v igri Črna žena na Studencu, kateri sladoled ima najraje in kaj pripravlja za jesen, nam je povedal Gregor Ravnik.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.