V Parku vojaške zgodovine Pivka so v soboto odprli razstavo Slovenija pod točo bomb - zavezniška bombardiranja 1944-1945 avtorja Saše Radovanovića. Bralna značka bo tradicionalno začela bralno leto na dan 17. septembra, s čimer počastimo dan zlatih knjig, ki je rojstni in smrtni dan pisatelja Franceta Bevka. Narodna in univerzitetna knjižnica bo v Vitrini meseca v sklopu postavitve Hranimo misli - že 250 let razstavila Supraseljski kodeks, ki si ga bo mogoče ogledati med 23. in 28. septembrom.
V Parku vojaške zgodovine Pivka so v soboto odprli razstavo Slovenija pod točo bomb - zavezniška bombardiranja 1944-1945 avtorja Saše Radovanovića. Bralna značka bo tradicionalno začela bralno leto na dan 17. septembra, s čimer počastimo dan zlatih knjig, ki je rojstni in smrtni dan pisatelja Franceta Bevka. Narodna in univerzitetna knjižnica bo v Vitrini meseca v sklopu postavitve Hranimo misli - že 250 let razstavila Supraseljski kodeks, ki si ga bo mogoče ogledati med 23. in 28. septembrom.
Tokratni sobotni gost je bil tržaški literarni ustvarjalec Marko Kravos. Diplomirani slavist, ki je 25 let poklicno vodil založbo v Trstu, tam je predaval tudi na univerzi. Z izjemno bibliografijo pesniških zbirk, pravljic in tudi del za odrasle. Njegova dela so prevedena v več kot 25 jezikov, pesmi pa so objavljene v številnih antologijah svetovne poezije. Prejemnik številnih nagrad, ki jih je prejel v Sloveniji in Italiji. V oddaji tudi o knjigi: Poslanica v 12 zlogih, ki je nastajala v času karantene, ki osmišlja ta nenavaden čas ter slavi branje in knjigo.
Prvič sem bila na kolesarjenju, a sem se hitro nalezla romarskega duha. Ne gre le za športno dejavnost, kar dobro povzame izbrano geslo od Marije k Mariji, od prijatelja k prijatelju. V ospredju je vera, živa vera, ki veje, ko smo zbrani skupaj. Odraža se v romarjih in tistih, ki romarje sprejmejo. In kakšne sprejeme smo doživeli!
Več kot polovica ljudi se v življenju vsaj občasno sreča z bolečinami v hrbtu, mnogi zaradi njih hudo trpijo. Rešitev je v resnici zelo preprosta, kar potrjujejo zdravniki, kirurgi in terapevti. Gre za Alexandrovo tehniko, ki je spremenila življenje tudi avtorju knjige z naslovom Znova v ravnovesju, kjer jo opiše in smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor knjige je Richard Brennan, izšla pa je pri založbi Primus.
V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.
Tokrat smo se posvetili težavi, ki je v današnjem času pogosta: govorili smo o osteoartrozi oziroma obrabi kolčnega in kolenskega sklepa. Kakšni so simptomi, kdaj na operacijo, v katerih primerih pomagajo blokade sklepov? Spregovorili smo tudi o tem, kako se spremeni kakovost življenja po menjavi kolka. Naš gost je bil prof. dr. Drago Dolinar iz Ortopedske klinike Ljubljana.
Zakaj On je geslo letošnjega festivala verne mladine v Stični. Br. Luka Modic je vodja duhovnih vsebin festivala in ga bomo v oddaji vprašali, podobno kot je odgovoril za podkast namenjen mladim v vabilo na festival v Stično, zakaj verovati, kako živeti z vero, kako veri dati smisel, kje čutimo sadove vere, kako se odzvati ob morebitnem zasmehovanju, in še marsikaj drugega. Iskriv sogovornik, ki bo gotovo pustil sledi tudi v vašem dojemanju vere in življenja sploh.
V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, ki so poimenovane Svetogorske sobotnice, bo v soboto 21. septembra ob 17:30 koncert vokalne skupine DíVoX. Na koncert nas bo povabil umetniški vodja in vokalist Jani Klančič.
Če mi, ki vemo, da gre za ljudi, ne bomo dvignili glasu za njih, ga ne bo nihče. Tesno mi je pri srcu, ko pomislim, koliko popolnih otrok je vsak dan vrženih stran. Dobesedno so odpadek. Niso tretirani kot ljudje, in to zgolj zato, ker so premladi.