Is podcast
V Parku vojaške zgodovine Pivka so v soboto odprli razstavo Slovenija pod točo bomb - zavezniška bombardiranja 1944-1945 avtorja Saše Radovanovića. Bralna značka bo tradicionalno začela bralno leto na dan 17. septembra, s čimer počastimo dan zlatih knjig, ki je rojstni in smrtni dan pisatelja Franceta Bevka. Narodna in univerzitetna knjižnica bo v Vitrini meseca v sklopu postavitve Hranimo misli - že 250 let razstavila Supraseljski kodeks, ki si ga bo mogoče ogledati med 23. in 28. septembrom.
V Parku vojaške zgodovine Pivka so v soboto odprli razstavo Slovenija pod točo bomb - zavezniška bombardiranja 1944-1945 avtorja Saše Radovanovića. Bralna značka bo tradicionalno začela bralno leto na dan 17. septembra, s čimer počastimo dan zlatih knjig, ki je rojstni in smrtni dan pisatelja Franceta Bevka. Narodna in univerzitetna knjižnica bo v Vitrini meseca v sklopu postavitve Hranimo misli - že 250 let razstavila Supraseljski kodeks, ki si ga bo mogoče ogledati med 23. in 28. septembrom.
V Parku vojaške zgodovine Pivka so v soboto odprli razstavo Slovenija pod točo bomb - zavezniška bombardiranja 1944-1945 avtorja Saše Radovanovića. Bralna značka bo tradicionalno začela bralno leto na dan 17. septembra, s čimer počastimo dan zlatih knjig, ki je rojstni in smrtni dan pisatelja Franceta Bevka. Narodna in univerzitetna knjižnica bo v Vitrini meseca v sklopu postavitve Hranimo misli - že 250 let razstavila Supraseljski kodeks, ki si ga bo mogoče ogledati med 23. in 28. septembrom.
V oddaji smo predstavili 140 let Godbe Mengeš, ki jo bodo obeležili ta konec tedna z odprtjem razstave, slavnostno akademijo, velikim koncertom z gosti in tudi z nedeljsko slavnostno povorko več Pihalnih godb iz Slovenije in tujine. Gost oddaje bo predsednik mengeške godbe Gregor Žun.
V oddaji smo predstavili 140 let Godbe Mengeš, ki jo bodo obeležili ta konec tedna z odprtjem razstave, slavnostno akademijo, velikim koncertom z gosti in tudi z nedeljsko slavnostno povorko več Pihalnih godb iz Slovenije in tujine. Gost oddaje bo predsednik mengeške godbe Gregor Žun.
V oddaji je bila z nami mlada pesnica Zala Ilovar, ki prihaja z dolenjske, skavtinja, alumna Škofijske klasične gimnazije, študentka 3. letnika medicine. Poezijo je začela pisati v 4. razredu osnovne šole, leta 2020 je v samozaložbi izdala svoj pesniški prvenec Par. Trenutno pripravlja 2. pesniško zbirko z naslovom Veter ne vrača metuljev, ki bo letos izšla pri založbi Agnes Creative.
V oddaji je bila z nami mlada pesnica Zala Ilovar, ki prihaja z dolenjske, skavtinja, alumna Škofijske klasične gimnazije, študentka 3. letnika medicine. Poezijo je začela pisati v 4. razredu osnovne šole, leta 2020 je v samozaložbi izdala svoj pesniški prvenec Par. Trenutno pripravlja 2. pesniško zbirko z naslovom Veter ne vrača metuljev, ki bo letos izšla pri založbi Agnes Creative.
Ob vstopu v novo šolsko leto je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava na ogled slikarska razstava “K luči” akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja. V ponedeljek, 16. septembra ob 19. uri bodo razstavo, ob kulturnem dogodku na katerem bodo sodelovali umetnikovi domači, tudi predstavili. Prisluhnete lahko pogovoru z umetnikom.
Ob vstopu v novo šolsko leto je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava na ogled slikarska razstava “K luči” akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja. V ponedeljek, 16. septembra ob 19. uri bodo razstavo, ob kulturnem dogodku na katerem bodo sodelovali umetnikovi domači, tudi predstavili. Prisluhnete lahko pogovoru z umetnikom.
V nedeljo 15. septembra ob 17h bo v Kulturnem domu Moravče koncert Ženske klape Kamelije z gosti Peškim oktetom in Kvintetom Mohor. Na koncert z naslovom Za starimi zidovi, ki so ga zaradi slabe vremenske napovedi prestavili z gradu Tuštanj, nas je povabila umetniška vodja Romanca Božič.
V nedeljo 15. septembra ob 17h bo v Kulturnem domu Moravče koncert Ženske klape Kamelije z gosti Peškim oktetom in Kvintetom Mohor. Na koncert z naslovom Za starimi zidovi, ki so ga zaradi slabe vremenske napovedi prestavili z gradu Tuštanj, nas je povabila umetniška vodja Romanca Božič.
V počastitev svetovnega jubileja izuma fotografije bo v galeriji Šuštaršičeve hiše v Mengšu v ponedeljek, 16. 9. 2024 ob 17.30 na ogled razstava enega prvih slovenskih poklicnih fotografov Lovrenca Funtka. Na razstavo sta nas povabila zgodovinar mag. Blaž Otrin in pa fotograf Peter Škrlep. Ob tem dogodku bodo prikazali tudi kako poteka fotografski postopek mokre kolodijske plošče.
V počastitev svetovnega jubileja izuma fotografije bo v galeriji Šuštaršičeve hiše v Mengšu v ponedeljek, 16. 9. 2024 ob 17.30 na ogled razstava enega prvih slovenskih poklicnih fotografov Lovrenca Funtka. Na razstavo sta nas povabila zgodovinar mag. Blaž Otrin in pa fotograf Peter Škrlep. Ob tem dogodku bodo prikazali tudi kako poteka fotografski postopek mokre kolodijske plošče.
V oddaji o kulturi smo predstavili znanstveno monografijo Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik o prepletanju slovstvene folklore in literature od antike pa do današnjih dni.
V oddaji o kulturi smo predstavili znanstveno monografijo Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik o prepletanju slovstvene folklore in literature od antike pa do današnjih dni.
Z včerajšnjim dnem se je začel Nacionalni mesec skupnega branja, ki velja za največjo manifestacijo spodbujanja branja in bralne kulture. Ta poteka že sedmo leto in bo letos posvečena branju v javnem prostoru. Predstavili pa smo tudi projekt Naša mala knjižnica, ki z začetkom novega vrtčevskega in šolskega leta vstopa v 17. leto delovanja in katerega namen je spodbujanje branja med najmlajšimi.
Z včerajšnjim dnem se je začel Nacionalni mesec skupnega branja, ki velja za največjo manifestacijo spodbujanja branja in bralne kulture. Ta poteka že sedmo leto in bo letos posvečena branju v javnem prostoru. Predstavili pa smo tudi projekt Naša mala knjižnica, ki z začetkom novega vrtčevskega in šolskega leta vstopa v 17. leto delovanja in katerega namen je spodbujanje branja med najmlajšimi.
Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.
V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.
Neki mož je ugotovil, da bi potreboval slušni aparat, a zanj ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Kaj vemo o zgodovini krščanskih praznikov? Kako so nastali in kako se praznovanje razlikuje od dežele do dežele? O tem in še o čem nam je povedal naš gost, umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbel. Ne zamudite zanimivega sogovornika.
Slovenska športna zveza, krovna organizacija, ki združuje slovenska in dvojezična športna društva v Avstriji, praznuje 75-letnico. Ob tem je sinoči v iKultu v Celovcu pripravila slovesno proslavo. V razgibanem programu so bili orisani največji projekti, aktivnosti ter mednarodno delovanje zveze, predstavili so zbornik TranSport 2.0 ter s pomočjo arhivskih posnetkov in prispevkov zbrane popeljali zgodovino organizacije. Pozdravila sta koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik. Podpredsednik slovenske vlade in minister Matej Arčon pa je zvezi podelil zahvalo in priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletno uspešno delovanje in povezovanje na področju športa ter za dragocen prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in slovenske identitete med pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Napovedal je ustanovitev koordinacije vseh zamejskih krovnih športnih organizacij. Slovenska športna zveza v Avstriji združuje 33 športnih društev s približno 3000 aktivnimi športniki in športnicami ter skoraj 500 športnimi funkcionarji, športnimi delavci, trenerji in pedagogi.
Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.
Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.
Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.