V oddaji Naš gost ste tokrat lahko spoznali čarodeja, blejskega fijakerja, lokalnega politika, moža in očeta, pa še kakšno vlogo bi lahko dodali človeku, ki zre v svet z optimizmom, poštenostjo in ljubeznijo do domačega kraja. Toni Mežan je spisal knjigo o svoji dosedanji poti in odločili smo se, da jo spoznamo tudi v radijskem pogovoru.

Izreden prodor v deželo največjih filmskih zvezd je po trdem delu več desetletij in po uspešnih romantičnih filmih v Evropi, predvsem na Poljskem, dosegel režiser in scenarist Mitja Okorn. Kdo ne pozna filmov Pisma sv. Nikolaju, Planet samskih, kjer je ob režiji Mitja Okorn tudi avtor scenarija ter njegov režijski holivudski prvenec “Leto življenja”? V oddaji Naš gost smo ga vprašali po vrednotah, njegovem razumevanju družbe, tokov časa in se seveda zaustavili tudi pri filmu ob praznovanju 30-et letnice samostojnosti, ko je za osrednjo slovesnost tudi ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU zrežiral krajši film o osamosvajanju Slovenije kot širše tudi ostalih evropskih narodov. 

Tokrat je z nami profesorica doktorica latinskega in grškega jezika Dragica Fabjan Andritsakos, lepo vabljeni k poslušanju oddaje Naš gost.

Čez nekaj dni bodo posvečeni letošnji novomašniki: Simon Lampreht iz župnije Svečina, Tilen Kocjančič iz župnije Bertoki, Jakob Piletič iz župnije Kostanjevica na Krki, Peter Čemažar iz župnije Ljubljana - Ježica, Boštjan Dolinšek iz župnije Stranje, kapucin br. Jurij Slamnik iz župnije Breznica in minorit br. Klemen Slapšak iz župnije Laško. 

Naš gost je bil naš najplodovitejši pisatelj, publicist in etnolog Ivan Sivec. Podpisuje skoraj 160 knjižnih del in mnoga med njimi so v samem vrhu bralnih seznamov slovenskih knjižnic. Med predstavitvijo avtorja je beseda tekla tudi o jubileju naše domovine. Med drugim smo ga  vprašali, zakaj je lepo živeti v Sloveniji in zakaj imamo Slovenci veliko zamolčanih osebnosti naše zgodovine.

Širina znanja in razgledanost, družbena angažiranost, ki jo je zavestno gojil že v študentskih letih, ko se je čutil dolžan prispevati svoj delež k slovenski pomladi in ki še danes ne pojenja, zaznamujejo iskrivega sogovornika, ki smo ga povabili v tokratno oddajo Naš gost. V pogovoru s prof. dr. Emilom Erjavcem smo odstrli nekaj utrinkov z njegove dosedanje življenjske poti, se ustavili ob njegovih pogledih na »slovensko pomlad« in pomen družbene angažiranosti vsakega med nami, na njegov odnos do narave in kmetijstva. Spregovoril bo o svoji ljubezni do delitve znanja in vzgoje novih rodov strokovnjakov, o pomenu raziskav in tudi pogledu na razvoj slovenskega kmetijstva.

V sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Ester Srdarev. Odrasla skavtinja, članica Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, je skavte spoznala preko svojih otrok. Navdušili so jo s svojo preprostostjo. Ljubiteljica hoje, Taizéja, pesnica, romarka, predvsem pa babica, ki pravi, da so vnuki milost Božja.

Kdo je novi celjski škof?

Ob njegovi 70-letnici (2021) Njegovo slikarstvo je prežeto s kozmološko tematiko, izpovednostjo in estetiko, izraženo v ciklih ‘Kruh, svet in kozmos’, ‘Človek in vesolje’, ‘Sanje velike kopalke’ in ‘Sonca’. Avtor pravi, da so miza, prt in kruh primarni simboli našega civilizacijskega obstajanja.

Tokratna oddaja je še posebej zanimiva za ljubitelje literature in zlasti ruskih pisateljev. Zanimiva bo tudi za tiste, ki bi radi dobili priporočilo za dobro branje. V goste smo povabili Lijano Dejak, ki se s prevajanjem ukvarja že dvajset let, prevedla pa je nekaj deset znanih ruskih avtorjev. Leta 2016 je za prevajalske dosežke prejela tudi najvišje slovensko priznanje: Sovretovo nagrado. Nagrado je dobila za prevod dela Jevgenija Vodolazkina: Laurus.

Natalija Spark je tolmačka slovenskega znakovnega jezika, ki jo spremlja vse življenje, saj je otrok gluhih staršev. Je pedagoginja, andragoginja in magistrica psihosocialne pomoči. Ob svoji hčeri je pod okrilje sprejela še dva malčka, za katera biološka mama ni našla (po)moči. Je ženska, ki ve, kaj želi doseči, s svojo empatijo in razumevanjem vliva upanje v družbo ter med ljudi. Navdihujoča žena. 

Svojo bogato življenjsko zgodbo pred nas razgrne vnuk pesnice Lili Novy, nekdanji minister za gostinstvo in turizem, pravnik Ingo Falk Pasch Wallersberg.

Jože Majes je prepričan, da »za vsako bolezen raste rožica«. Izdal je tri knjige in v eni med drugim pravi, da ljudem, ki verjamejo v čudežne ozdravitve, pove, da sam v čudeže ne verjame, verjame pa »v neizmerno moč narave, v moč zdravilnih rastlin in predvsem v moč volje in želje po ozdravitvi.«

K njemu hodijo po pomoč številni ljudje. Pravi, da mnogim pomaga že prijazna beseda, nasmeh in občutek sprejetosti, občutek, da jih nekdo v njihovih težavah razume. Številna zahvalna pisma in pripovedi ljudi, ki so jim izdelki Kmetije Plavica pomagali, je zbral v knjigi, ki jo je posvetil svoji družini, ženi Zvonki, hčerki Vesni, sinu Andreju in vnukom. Naslovil jo je Zdravnik zdravi, narava ozdravi.

Brat Stane Bešter je redovnik, provincialni vikar slovenskih kapucinov, predstojnik in voditelj Doma duhovnosti Kančevci, tudi glasbenik, predvsem pa duhovnik.

Naša gostja je pisateljica, pesnica in prevajalka. Je ena najpomembnejših ustvarjalk sodobne slovenske mladinske književnosti. Piše poezijo, prozo in dramatiko. Prav tako pomemben je njen pesniški opus za odrasle, saj spada med glavne slovenske pisce sonetov. Piše tudi lutkovna dela za otroke in šansone za odrasle, za svoje delo pa je prejela številne nagrade.

V popoldnevu velike sobote je bil naš gost piranski župnik Zorko Bajc. Od mladosti je predan Bogu, človeku in umetnosti. V Rimu je končal podiplomski študij sakralne umetnosti in vzporedno opravil tudi študij fotografije in filma. Zorko Bajc je duhovnik, soustvarjalec številnih kulturnih projektov, umetniški fotograf, dragocen skrbnik kulturne dediščine, ustvarjalec kratkih filmov, tenkočuten umetnik, življenjski optimist, večni popotnik in raziskovalec.

Naš gost je bil akademski slikar, grafik in pedagog Ivo Mršnik, rojen leta 1939 v Knežaku pri Ilirski Bistrici. Poznamo ga kot odličnega umetnika in pedagoga. V oddaji nam je zaupal marsikateri skriti spomin na leta na Krasu, povedal pa nam je tudi, kako je kot šolani strojnik začel razmišljati o umetnosti in kdaj se ji je v celoti zapisal. 

Ob 75-letnici življenja in 20-letnici škofovske službe smo gostili nekdanjega salezijanskega inšpektorja, danes (leta 2021) beograjskega nadškofa msgr. Stanislava Hočevarja. Z njim smo spregovorili o odločitvi za duhovniški poklic, liku svetega Janeza Boska, kako ga je zaznamoval pa tudi o njegovem delu za ekumenizem. 

Marika Mihelčič je upokojena profesorica defektologije, surdopedagoginja. Tudi pisateljica otroških knjig. Najprej pa mama in žena. Delala je na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, tudi v vodstvenih vlogah. Iskala je prilagoditve in nove metode, ki bi prinesle še boljše rezultate v osnovni potrebi človeka po sporazumevanju z drugimi in okoljem. Besede, glasovi, so spoštovano in dragoceno orodje njenega življenjskega poslanstva. “Glas in pisava sta naša osebna izkaznica, izdajata, kdo smo”, pravi. Pogovarjali smo se o njenih spoznanjih in prizadevanjih poklicne, tudi zasebne poti. 

V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.

Naš gost je bil rojak iz Argentine Jure Komàr, predsednik krovne organizacije argentinskih Slovencev, Zedinjene Slovenije. Povedal nam je, kako je epidemija povezala mlade in starejše argentinske Slovence in zakaj vse več tamkajšnjih mladih želi priti v Slovenijo. Z nami se je spomnil prizadevanj rojakov za mednarodno priznanje Slovenije pred 30-imi leti. Obudil je tudi spomine na svojega očeta, uglednega filozofa Milana Komarja - letos je stota obletnica njegovega rojstva in petnajsta obletnica smrti.

Z našim sobotnim gostom smo v teh negotovih mesecih kar vsi razvili nek bližnji odnos, saj nas zelo umirjeno in strokovno nagovarja preko različnih medijev. Doktorica medicine, specialistka infektologinja na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter profesorica na Medicinski fakulteti, sicer pa žena in mati dveh otrok, dr. Mateja Logar je spregovorila o svojem delu in življenju.

Pogovarjali smo se z dr. Petrom Kozmusom, vodjo Rejskega programa za kranjsko čebelo, predsednikom Sveta za čebelarstvo pri Ministrstvu za kmetijstvo in je že nekaj let podpredsednik mednarodne čebelarske organizacije Apimondia. 

Ob prihajajočem 70. rojstnem dnevu je bil Naš gost pesnik in pisatelj, nekdanji urednik, časnikar pri tedniku Družina Jožef Pavlič. Pred kratkim je izdal knjigo z naslovom Radostnice, ki je nekakšen obračun s seboj ob okrogli življenjski obletnici. Knjiga nam je služila za osnovo pogovora, ki nas je popeljal od rodnih Nasovč do treh papežev, o katerih je pisal za časa svojega dela pri Tedniku Družina.

Naš gost je bil sodelavec in dolgoletni direktor založbe Mladinska knjiga. Bil je avtoriteta slovenskega založništva; o svojem življenju je napisal tudi knjigo s pomenljivim naslovom Hiša velikih zgodb. Milan Matos je prejel številne nagrade in odlikovanja, med drugim Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo, častni znak svobode za zasluge pri razvoju slovenskega založništva in priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta. Milana Matosa smo v oddaji Naš gost gostili v letu 2015, bil pa je tudi gost v oddaji Via positiva v začetku leta 2020. V spomin nanj smo pripravili mozaično oddajo.

G Franc se je spominjal začetkov, pripovedoval o ljubezni do glasbe, njenem pomenu za srečo v družini. Ansambel Franca Miheliča je imel včasih tudi več kot dvesto nastopov na leto. Prisluhnite življenjski zgodbi, ki potrjuje, da se pravi godec ne postara, njegov nasmeh pa ostaja večno mlad. 

Marko Mušič, arhitekt in akademik, ki bo konec januarja 2021 dopolnil osemdeset let, je eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, izvira iz družine priznanih arhitektov. S svojimi avtorskimi deli se je uveljavil tako doma kot v več drugih državah. Prejel je številne nagrade, najaktualnejša pa je Prešernova nagrada za življenjsko delo.

Naš gost je tudi integrativni geštalt pedagog, geštalt svetovalec in geštalt trener. Spomladi je izdal knjigo Hrepenenje po sebi in tudi o tem je tekla beseda. Prisluhnite.

Inna Demchenko Fröhlich je k nam prišla iz Ukrajine, živela pa je tudi v Parizu, saj je med drugim študirala francoščino in komunikologijo. Je žena in mama treh otrok. V Sloveniji, ki jo je očarala, je opravila tudi izpit za turistično vodnico.

Pred letom dni, ko smo hvaležni slovesno obeležili našo 25. letnico se nam ni sanjalo, kaj nam bo prineslo 26. leto, v katerega smo stopali. Radijce nas je prevevala hvaležnost za vse blagoslove in za Božjo previdnost, ki se ji imamo zahvaliti, da smo. K temu nas je še posebej nagovarjal Franci Trstenjak, takrat še glavni urednik, zdaj pa direktor našega radia.

Tokrat smo pravzaprav gostili Šmarno goro. Z nami je bil legendarni oskrbnik gostilne na najbolj obleganem vrhu Ljubljane. Pogovarjali smo se o težkih začetkih, lepoti gostinskega poklica, ljubezni do družine, domovine in prijateljev. Miha Ledinek je nagrajenec za življenjsko delo na področju gostinstva, njihova družinska gostilna je pred leti prejela Turistični nagelj in naziv Gostilna Slovenija. Vabljeni na Šmarno goro, z nami je bil gost, ki pravi, da v svojem življenju ne bi spremenil ničesar. Rad živi in veselje razdaja okrog.

Franc Imperl, psiholog, je velik poznavalec, tudi v širšem evropskem prostoru, socialne oskrbe v ustanovah, zavzema se za manjše bivalne enote, ki bi ljudem omogočale kakovostnejši stik z lokalnim okoljem, v katerem so delovali v času najaktivnejšega obdobja in bi bili tako še vedno bližje domu. V zgodnjih devetdesetih letih je med prvimi v Evropi ustanovil Šolo za direktorje, ker je prepoznal, da je sodobno vodenje tesno povezano s psihologijo. Je avtor knjige Kakovost oskrbe starejših: izziv za prihodnost. 

Tokrat smo našo gostjo gostili na daljavo in k pogovoru povabili izjemno sogovornico, ki slovi po svojem širokem znanju iz zgodovine medicine. Kot avtorica je podpisana pod številne strokovne monografije in članke, mnogi od njih nam v aktualnih razmerah lahko pomagajo razumeti potek in prilagoditve družbe na epidemijo. Naša gostja je bila predstojnica katedre za zgodovino medicine prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec.

Robert Simonišek je doktor umetnostne zgodovine. Podrobneje se je ukvarjal s slovensko secesijo. Izdal je tudi nekaj pesniških zbirk. Je tudi prevajalec. Z nami je delil nekaj o svojem otroštvu, odločitvi za poklic ter o ljubezni do umetnosti in lepega.

V oddaji smo gostili kmeta in politika Cvetka Zupančiča. Zadnjih osem let je bil predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. V oddaji jeodstrl pogled na dosedanje korake svoje življenjske poti, zanimal pa nas je tudi njegov pogled na aktualno dogajanje na področju pridelave hrane in izzive družbenega udejstvovanja kmetov.