Od slike do besede

VEČ ...|26. 4. 2022
Recital poezije Ljubke Šorli

30. aprila je obletnica smrti zamejske pesnice in učiteljice Ljubke Šorli (19. februar 1910, Tolmin, - 30. april 1993). Zato smo v oddaji Od slike do besede predvajali Sonetni venec z naslovom Neizpovedana ljubezen. Pripravili so ga v Ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija iz Celja. Sonetni venec je recitirala Lada Ščurek z glasbo ga je obogatil Peter Napret. 

Recital poezije Ljubke Šorli

30. aprila je obletnica smrti zamejske pesnice in učiteljice Ljubke Šorli (19. februar 1910, Tolmin, - 30. april 1993). Zato smo v oddaji Od slike do besede predvajali Sonetni venec z naslovom Neizpovedana ljubezen. Pripravili so ga v Ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija iz Celja. Sonetni venec je recitirala Lada Ščurek z glasbo ga je obogatil Peter Napret. 

literarni večerLjubka ŠorlipoezijaLjubiteljsko gledališče Petra SimonitijaNeizpovedna ljubezen

Od slike do besede

Recital poezije Ljubke Šorli

30. aprila je obletnica smrti zamejske pesnice in učiteljice Ljubke Šorli (19. februar 1910, Tolmin, - 30. april 1993). Zato smo v oddaji Od slike do besede predvajali Sonetni venec z naslovom Neizpovedana ljubezen. Pripravili so ga v Ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija iz Celja. Sonetni venec je recitirala Lada Ščurek z glasbo ga je obogatil Peter Napret. 

VEČ ...|26. 4. 2022
Recital poezije Ljubke Šorli

30. aprila je obletnica smrti zamejske pesnice in učiteljice Ljubke Šorli (19. februar 1910, Tolmin, - 30. april 1993). Zato smo v oddaji Od slike do besede predvajali Sonetni venec z naslovom Neizpovedana ljubezen. Pripravili so ga v Ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija iz Celja. Sonetni venec je recitirala Lada Ščurek z glasbo ga je obogatil Peter Napret. 

Jože Bartolj

literarni večerLjubka ŠorlipoezijaLjubiteljsko gledališče Petra SimonitijaNeizpovedna ljubezen

Od slike do besede

VEČ ...|22. 3. 2022
Odsevi bližine in Duhovni soneti

Slišali smo predstavitev pesniškega prvenca dr. Marka Pišljarja, nekaj Duhovnih sonetov iz istoimenske zbirke nam je prebral dramski igralec Gregor Čušin.

Odsevi bližine in Duhovni soneti

Slišali smo predstavitev pesniškega prvenca dr. Marka Pišljarja, nekaj Duhovnih sonetov iz istoimenske zbirke nam je prebral dramski igralec Gregor Čušin.

poezija

Od slike do besede

Odsevi bližine in Duhovni soneti

Slišali smo predstavitev pesniškega prvenca dr. Marka Pišljarja, nekaj Duhovnih sonetov iz istoimenske zbirke nam je prebral dramski igralec Gregor Čušin.

VEČ ...|22. 3. 2022
Odsevi bližine in Duhovni soneti

Slišali smo predstavitev pesniškega prvenca dr. Marka Pišljarja, nekaj Duhovnih sonetov iz istoimenske zbirke nam je prebral dramski igralec Gregor Čušin.

Mateja Subotičanec

poezija

Od slike do besede

VEČ ...|7. 12. 2021
Recital poezije Neže Maurer

Tokrat smo se spomnili pesnice Neže Maurer, ki bo čez nekaj dni slavila 91. rojstni dan. Ob njeni 90-letnici so člani Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija pripravili recital njene poezije, ki smo ga posneli in pripravili za poslušanje.

Recital poezije Neže Maurer

Tokrat smo se spomnili pesnice Neže Maurer, ki bo čez nekaj dni slavila 91. rojstni dan. Ob njeni 90-letnici so člani Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija pripravili recital njene poezije, ki smo ga posneli in pripravili za poslušanje.

literarni večerNeža MaurerpoezijaLjubiteljsko gledališče Petra Simonitija

Od slike do besede

Recital poezije Neže Maurer

Tokrat smo se spomnili pesnice Neže Maurer, ki bo čez nekaj dni slavila 91. rojstni dan. Ob njeni 90-letnici so člani Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija pripravili recital njene poezije, ki smo ga posneli in pripravili za poslušanje.

VEČ ...|7. 12. 2021
Recital poezije Neže Maurer

Tokrat smo se spomnili pesnice Neže Maurer, ki bo čez nekaj dni slavila 91. rojstni dan. Ob njeni 90-letnici so člani Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija pripravili recital njene poezije, ki smo ga posneli in pripravili za poslušanje.

Jože Bartolj

literarni večerNeža MaurerpoezijaLjubiteljsko gledališče Petra Simonitija

Naš gost

VEČ ...|5. 6. 2021
Ester Srdarev

V sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Ester Srdarev. Odrasla skavtinja, članica Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, je skavte spoznala preko svojih otrok. Navdušili so jo s svojo preprostostjo. Ljubiteljica hoje, Taizéja, pesnica, romarka, predvsem pa babica, ki pravi, da so vnuki milost Božja.

Ester Srdarev

V sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Ester Srdarev. Odrasla skavtinja, članica Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, je skavte spoznala preko svojih otrok. Navdušili so jo s svojo preprostostjo. Ljubiteljica hoje, Taizéja, pesnica, romarka, predvsem pa babica, ki pravi, da so vnuki milost Božja.

spominživljenjeEster SrdarevskavtinjaZBOKSSromanjepoezija

Naš gost

Ester Srdarev

V sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Ester Srdarev. Odrasla skavtinja, članica Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, je skavte spoznala preko svojih otrok. Navdušili so jo s svojo preprostostjo. Ljubiteljica hoje, Taizéja, pesnica, romarka, predvsem pa babica, ki pravi, da so vnuki milost Božja.

VEČ ...|5. 6. 2021
Ester Srdarev

V sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Ester Srdarev. Odrasla skavtinja, članica Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, je skavte spoznala preko svojih otrok. Navdušili so jo s svojo preprostostjo. Ljubiteljica hoje, Taizéja, pesnica, romarka, predvsem pa babica, ki pravi, da so vnuki milost Božja.

Damijana Medved

spominživljenjeEster SrdarevskavtinjaZBOKSSromanjepoezija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|5. 5. 2021
Pesniku Francetu Piberniku v slovo

Odšel je človek. Ostala je beseda. Njegova beseda. Pokrajina z vozom iz davnega časa. Njegovega časa.

»Vsa leta si iskal kraj razvezujočih rešitev, 
sončnozaplato neznanih prisoj, 
toda vedno si se znašelna razpotju stranpoti, 
prehojenih tisočkratod davnih rodov.« (France Pibernik)

Nenadoma tišina ustavi stopinje. »Voda usahne ob ugaslem ognju in luč ob izlivu izkrvavi.« Ob izkrvaveli luči se odprejo cvetni plazovi kosov časa, darovanega in prezgodaj zakopanega …

Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.

Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni (in med revolucijo v vojni) neusmiljeno obračunala z vsemi, ki niso bili na njeni strani. Mnogo nadarjenih umetnikov je izgubilo življenje ali pa so bili pregnani v tujino. Njihova pesniška in prozna dela je iz anonimnosti rešil France Pibernik. S požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in strokovno zanesljivostjo je zbiral podatke o življenju in delu zamolčanih avtorjev, kar pa v tistih časih ne samo, da ni bilo zaželeno, ampak je bilo tudi nevarno …

Celoten komentar Tilke Jesenko si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

Pesniku Francetu Piberniku v slovo

Odšel je človek. Ostala je beseda. Njegova beseda. Pokrajina z vozom iz davnega časa. Njegovega časa.

»Vsa leta si iskal kraj razvezujočih rešitev, 
sončnozaplato neznanih prisoj, 
toda vedno si se znašelna razpotju stranpoti, 
prehojenih tisočkratod davnih rodov.« (France Pibernik)

Nenadoma tišina ustavi stopinje. »Voda usahne ob ugaslem ognju in luč ob izlivu izkrvavi.« Ob izkrvaveli luči se odprejo cvetni plazovi kosov časa, darovanega in prezgodaj zakopanega …

Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.

Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni (in med revolucijo v vojni) neusmiljeno obračunala z vsemi, ki niso bili na njeni strani. Mnogo nadarjenih umetnikov je izgubilo življenje ali pa so bili pregnani v tujino. Njihova pesniška in prozna dela je iz anonimnosti rešil France Pibernik. S požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in strokovno zanesljivostjo je zbiral podatke o življenju in delu zamolčanih avtorjev, kar pa v tistih časih ne samo, da ni bilo zaželeno, ampak je bilo tudi nevarno …

Celoten komentar Tilke Jesenko si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

komentarpoezijaliteraturakultura

Komentar Časnik.si

Pesniku Francetu Piberniku v slovo

Odšel je človek. Ostala je beseda. Njegova beseda. Pokrajina z vozom iz davnega časa. Njegovega časa.

»Vsa leta si iskal kraj razvezujočih rešitev, 
sončnozaplato neznanih prisoj, 
toda vedno si se znašelna razpotju stranpoti, 
prehojenih tisočkratod davnih rodov.« (France Pibernik)

Nenadoma tišina ustavi stopinje. »Voda usahne ob ugaslem ognju in luč ob izlivu izkrvavi.« Ob izkrvaveli luči se odprejo cvetni plazovi kosov časa, darovanega in prezgodaj zakopanega …

Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.

Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni (in med revolucijo v vojni) neusmiljeno obračunala z vsemi, ki niso bili na njeni strani. Mnogo nadarjenih umetnikov je izgubilo življenje ali pa so bili pregnani v tujino. Njihova pesniška in prozna dela je iz anonimnosti rešil France Pibernik. S požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in strokovno zanesljivostjo je zbiral podatke o življenju in delu zamolčanih avtorjev, kar pa v tistih časih ne samo, da ni bilo zaželeno, ampak je bilo tudi nevarno …

Celoten komentar Tilke Jesenko si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

VEČ ...|5. 5. 2021
Pesniku Francetu Piberniku v slovo

Odšel je človek. Ostala je beseda. Njegova beseda. Pokrajina z vozom iz davnega časa. Njegovega časa.

»Vsa leta si iskal kraj razvezujočih rešitev, 
sončnozaplato neznanih prisoj, 
toda vedno si se znašelna razpotju stranpoti, 
prehojenih tisočkratod davnih rodov.« (France Pibernik)

Nenadoma tišina ustavi stopinje. »Voda usahne ob ugaslem ognju in luč ob izlivu izkrvavi.« Ob izkrvaveli luči se odprejo cvetni plazovi kosov časa, darovanega in prezgodaj zakopanega …

Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.

Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni (in med revolucijo v vojni) neusmiljeno obračunala z vsemi, ki niso bili na njeni strani. Mnogo nadarjenih umetnikov je izgubilo življenje ali pa so bili pregnani v tujino. Njihova pesniška in prozna dela je iz anonimnosti rešil France Pibernik. S požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in strokovno zanesljivostjo je zbiral podatke o življenju in delu zamolčanih avtorjev, kar pa v tistih časih ne samo, da ni bilo zaželeno, ampak je bilo tudi nevarno …

Celoten komentar Tilke Jesenko si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

Tilka Jesenik

komentarpoezijaliteraturakultura

Naš gost

VEČ ...|10. 4. 2021
Bina Štampe Žmavc

Naša gostja je pisateljica, pesnica in prevajalka. Je ena najpomembnejših ustvarjalk sodobne slovenske mladinske književnosti. Piše poezijo, prozo in dramatiko. Prav tako pomemben je njen pesniški opus za odrasle, saj spada med glavne slovenske pisce sonetov. Piše tudi lutkovna dela za otroke in šansone za odrasle, za svoje delo pa je prejela številne nagrade.

Bina Štampe Žmavc

Naša gostja je pisateljica, pesnica in prevajalka. Je ena najpomembnejših ustvarjalk sodobne slovenske mladinske književnosti. Piše poezijo, prozo in dramatiko. Prav tako pomemben je njen pesniški opus za odrasle, saj spada med glavne slovenske pisce sonetov. Piše tudi lutkovna dela za otroke in šansone za odrasle, za svoje delo pa je prejela številne nagrade.

Bina Štampe Žmavcpoezijaumetnostpravljicekultura

Naš gost

Bina Štampe Žmavc

Naša gostja je pisateljica, pesnica in prevajalka. Je ena najpomembnejših ustvarjalk sodobne slovenske mladinske književnosti. Piše poezijo, prozo in dramatiko. Prav tako pomemben je njen pesniški opus za odrasle, saj spada med glavne slovenske pisce sonetov. Piše tudi lutkovna dela za otroke in šansone za odrasle, za svoje delo pa je prejela številne nagrade.

VEČ ...|10. 4. 2021
Bina Štampe Žmavc

Naša gostja je pisateljica, pesnica in prevajalka. Je ena najpomembnejših ustvarjalk sodobne slovenske mladinske književnosti. Piše poezijo, prozo in dramatiko. Prav tako pomemben je njen pesniški opus za odrasle, saj spada med glavne slovenske pisce sonetov. Piše tudi lutkovna dela za otroke in šansone za odrasle, za svoje delo pa je prejela številne nagrade.

Damijana Medved

Bina Štampe Žmavcpoezijaumetnostpravljicekultura

Naš gost

VEČ ...|24. 10. 2020
Robert Simonišek

Robert Simonišek je doktor umetnostne zgodovine. Podrobneje se je ukvarjal s slovensko secesijo. Izdal je tudi nekaj pesniških zbirk. Je tudi prevajalec. Z nami je delil nekaj o svojem otroštvu, odločitvi za poklic ter o ljubezni do umetnosti in lepega.

Robert Simonišek

Robert Simonišek je doktor umetnostne zgodovine. Podrobneje se je ukvarjal s slovensko secesijo. Izdal je tudi nekaj pesniških zbirk. Je tudi prevajalec. Z nami je delil nekaj o svojem otroštvu, odločitvi za poklic ter o ljubezni do umetnosti in lepega.

pogovorpoezijaliteraturakultura

Naš gost

Robert Simonišek

Robert Simonišek je doktor umetnostne zgodovine. Podrobneje se je ukvarjal s slovensko secesijo. Izdal je tudi nekaj pesniških zbirk. Je tudi prevajalec. Z nami je delil nekaj o svojem otroštvu, odločitvi za poklic ter o ljubezni do umetnosti in lepega.

VEČ ...|24. 10. 2020
Robert Simonišek

Robert Simonišek je doktor umetnostne zgodovine. Podrobneje se je ukvarjal s slovensko secesijo. Izdal je tudi nekaj pesniških zbirk. Je tudi prevajalec. Z nami je delil nekaj o svojem otroštvu, odločitvi za poklic ter o ljubezni do umetnosti in lepega.

Mateja Subotičanec

pogovorpoezijaliteraturakultura

Naš gost

VEČ ...|3. 10. 2020
Marko Kravos

Tokratni sobotni gost je bil tržaški literarni ustvarjalec Marko Kravos. Diplomirani slavist, ki je 25 let poklicno vodil založbo v Trstu, tam je predaval tudi na univerzi. Z izjemno bibliografijo pesniških zbirk, pravljic in tudi del za odrasle. Njegova dela so prevedena v več kot 25 jezikov, pesmi pa so objavljene v številnih antologijah svetovne poezije. Prejemnik številnih nagrad, ki jih je prejel v Sloveniji in Italiji. V oddaji tudi o knjigi: Poslanica v 12 zlogih, ki je nastajala v času karantene, ki osmišlja ta nenavaden čas ter slavi branje in knjigo.

Marko Kravos

Tokratni sobotni gost je bil tržaški literarni ustvarjalec Marko Kravos. Diplomirani slavist, ki je 25 let poklicno vodil založbo v Trstu, tam je predaval tudi na univerzi. Z izjemno bibliografijo pesniških zbirk, pravljic in tudi del za odrasle. Njegova dela so prevedena v več kot 25 jezikov, pesmi pa so objavljene v številnih antologijah svetovne poezije. Prejemnik številnih nagrad, ki jih je prejel v Sloveniji in Italiji. V oddaji tudi o knjigi: Poslanica v 12 zlogih, ki je nastajala v času karantene, ki osmišlja ta nenavaden čas ter slavi branje in knjigo.

pesnikpoezijaTrstTržaški SlovenciDruštvo bralna značka

Naš gost

Marko Kravos
Tokratni sobotni gost je bil tržaški literarni ustvarjalec Marko Kravos. Diplomirani slavist, ki je 25 let poklicno vodil založbo v Trstu, tam je predaval tudi na univerzi. Z izjemno bibliografijo pesniških zbirk, pravljic in tudi del za odrasle. Njegova dela so prevedena v več kot 25 jezikov, pesmi pa so objavljene v številnih antologijah svetovne poezije. Prejemnik številnih nagrad, ki jih je prejel v Sloveniji in Italiji. V oddaji tudi o knjigi: Poslanica v 12 zlogih, ki je nastajala v času karantene, ki osmišlja ta nenavaden čas ter slavi branje in knjigo.
VEČ ...|3. 10. 2020
Marko Kravos
Tokratni sobotni gost je bil tržaški literarni ustvarjalec Marko Kravos. Diplomirani slavist, ki je 25 let poklicno vodil založbo v Trstu, tam je predaval tudi na univerzi. Z izjemno bibliografijo pesniških zbirk, pravljic in tudi del za odrasle. Njegova dela so prevedena v več kot 25 jezikov, pesmi pa so objavljene v številnih antologijah svetovne poezije. Prejemnik številnih nagrad, ki jih je prejel v Sloveniji in Italiji. V oddaji tudi o knjigi: Poslanica v 12 zlogih, ki je nastajala v času karantene, ki osmišlja ta nenavaden čas ter slavi branje in knjigo.

Damijana Medved

pesnikpoezijaTrstTržaški SlovenciDruštvo bralna značka

Od slike do besede

VEČ ...|3. 12. 2019
Poezija Zvezdane Majhen

V nocojšnji oddaji je bila gostja pesnica Zvezdana Majhen, v Ljubljani živeča samostojna ustvarjalka na področju kulture, po poklicu vzgojiteljica in psihologinja.

Poezija Zvezdane Majhen

V nocojšnji oddaji je bila gostja pesnica Zvezdana Majhen, v Ljubljani živeča samostojna ustvarjalka na področju kulture, po poklicu vzgojiteljica in psihologinja.

pogovorkulturapoezija

Od slike do besede

Poezija Zvezdane Majhen
V nocojšnji oddaji je bila gostja pesnica Zvezdana Majhen, v Ljubljani živeča samostojna ustvarjalka na področju kulture, po poklicu vzgojiteljica in psihologinja.
VEČ ...|3. 12. 2019
Poezija Zvezdane Majhen
V nocojšnji oddaji je bila gostja pesnica Zvezdana Majhen, v Ljubljani živeča samostojna ustvarjalka na področju kulture, po poklicu vzgojiteljica in psihologinja.

Mateja Subotičanec

pogovorkulturapoezija

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|22. 5. 2022
Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

Jože Bartolj

spominpolitikaJože MožinaTamara Griesser PečarNacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja

Pogovor o

VEČ ...|25. 5. 2022
Delovanje opozicije v novem sklicu DZ

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec in vodja poslanske skupine Nsi Jožef Horvat sta komentirala manevre opozicije, kadre nastajajoče vlade in koalicijsko pogodbo.

Delovanje opozicije v novem sklicu DZ

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec in vodja poslanske skupine Nsi Jožef Horvat sta komentirala manevre opozicije, kadre nastajajoče vlade in koalicijsko pogodbo.

Radio Ognjišče

politikaživljenjepogovor

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 5. 2022
Marija v nas prebuja lepoto

Naše telo je tempelj Svetega duha. Ste že kdaj slišali, da molimo lahko tudi s telesom? O plesu in talentih, ki so nam dani bodo tokrat razmišljali otroci. Tisti, ki živijo v naših šmarnicah. Doma in v misijonih.

Marija v nas prebuja lepoto

Naše telo je tempelj Svetega duha. Ste že kdaj slišali, da molimo lahko tudi s telesom? O plesu in talentih, ki so nam dani bodo tokrat razmišljali otroci. Tisti, ki živijo v naših šmarnicah. Doma in v misijonih.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Globine

VEČ ...|10. 5. 2022
Vojna nikoli nima smisla

Vojna je oborožen in krvav spopad med organiziranimi skupinami, ki pretresa človeštvo od vseh začetkov. Tudi v 21. stoletju se v luči vojne v Ukrajini sprašujemo, ali lahko v vojni sploh lahko iščemo kakšno sporočilo, kako je z vlogo kristjana v njej? Ali je za obrambo prav zastaviti svoje življenje? Ali oboroževanje vodi v mir ali gradi vzroke za vojno? O tem je tekla beseda z nekdanjim vojaškim vikarjem dr. Jožetom Plutom

Video: 

Vojna nikoli nima smisla

Vojna je oborožen in krvav spopad med organiziranimi skupinami, ki pretresa človeštvo od vseh začetkov. Tudi v 21. stoletju se v luči vojne v Ukrajini sprašujemo, ali lahko v vojni sploh lahko iščemo kakšno sporočilo, kako je z vlogo kristjana v njej? Ali je za obrambo prav zastaviti svoje življenje? Ali oboroževanje vodi v mir ali gradi vzroke za vojno? O tem je tekla beseda z nekdanjim vojaškim vikarjem dr. Jožetom Plutom

Video: 

Blaž Lesnik

duhovnostvojnamirCerkevoboroževanjeodnosizgodovinaideologije

Duhovna misel

VEČ ...|27. 5. 2022
Dom

Brez pravega doma si povsod tujec, prikrajšan za tisoče drobnih življenjskih radosti.

Dom

Brez pravega doma si povsod tujec, prikrajšan za tisoče drobnih življenjskih radosti.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Radijski misijon 2022

VEČ ...|9. 4. 2022
7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

Jože Bartolj

duhovnostodnosimisijon

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 5. 2022
Boršnikovo srečanje in Operna noč v Mariboru

Komentar tedna

VEČ ...|27. 5. 2022
Janez Juhant: Slovenska krščanska samozavest

Tudi kristjani se smemo in moramo postaviti na svoje noge, se boriti za svoje pravice in svoj prostor pod soncem v samostojni slovenski državi – ne bomo se prepustil, da smo zgolj transmisija oziroma socialistična zveza postkomunističnih struktur in trdnjav. Vsak politik, ki ne bo zagovarjal teh načel, ne more računati na našo podporo. Vesel sem, da tudi gospodarstveniki kot npr. gospod Boscarol spoznavajo, da se je treba ustrezno zavzeti in žrtvovati kaj za demokratično Slovenijo, ne le svoj ugled, pač pa tudi sredstva, če jih imamo. Ehrlich in številni drugi so za to zastavil vse, celo svoje življenje.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant: Slovenska krščanska samozavest

Tudi kristjani se smemo in moramo postaviti na svoje noge, se boriti za svoje pravice in svoj prostor pod soncem v samostojni slovenski državi – ne bomo se prepustil, da smo zgolj transmisija oziroma socialistična zveza postkomunističnih struktur in trdnjav. Vsak politik, ki ne bo zagovarjal teh načel, ne more računati na našo podporo. Vesel sem, da tudi gospodarstveniki kot npr. gospod Boscarol spoznavajo, da se je treba ustrezno zavzeti in žrtvovati kaj za demokratično Slovenijo, ne le svoj ugled, pač pa tudi sredstva, če jih imamo. Ehrlich in številni drugi so za to zastavil vse, celo svoje življenje.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant

komentardružbaodnosispomin

Vabilo na pot

VEČ ...|27. 5. 2022
Na romanje in pohod. Greš?

Povabili smo vas na majsko romanje po Rožnovenski poti, odpravite se lahko na Krožni pohod po zaledju slovenske Istre ali na tradicionalni pohod Spoznaj sosednjo vas.

Na romanje in pohod. Greš?

Povabili smo vas na majsko romanje po Rožnovenski poti, odpravite se lahko na Krožni pohod po zaledju slovenske Istre ali na tradicionalni pohod Spoznaj sosednjo vas.

Blaž Lesnik

naravašport

Spominjamo se

VEČ ...|27. 5. 2022
Spominjamo se dne 27. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 27. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče