Od slike do besede
Poslušate lahko recital pesniške zbirke Lucipeter Alojza Gradnika. Recital so ob 140 letnici pesnikovega rojstva, posneli igralci Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja.
Od slike do besede
Poslušate lahko recital pesniške zbirke Lucipeter Alojza Gradnika. Recital so ob 140 letnici pesnikovega rojstva, posneli igralci Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja.
Od slike do besede
30. aprila je obletnica smrti zamejske pesnice in učiteljice Ljubke Šorli (19. februar 1910, Tolmin, - 30. april 1993). Zato smo v oddaji Od slike do besede predvajali Sonetni venec z naslovom Neizpovedana ljubezen. Pripravili so ga v Ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija iz Celja. Sonetni venec je recitirala Lada Ščurek z glasbo ga je obogatil Peter Napret.
Od slike do besede
30. aprila je obletnica smrti zamejske pesnice in učiteljice Ljubke Šorli (19. februar 1910, Tolmin, - 30. april 1993). Zato smo v oddaji Od slike do besede predvajali Sonetni venec z naslovom Neizpovedana ljubezen. Pripravili so ga v Ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija iz Celja. Sonetni venec je recitirala Lada Ščurek z glasbo ga je obogatil Peter Napret.
Od slike do besede
Slišali smo predstavitev pesniškega prvenca dr. Marka Pišljarja, nekaj Duhovnih sonetov iz istoimenske zbirke nam je prebral dramski igralec Gregor Čušin.
Od slike do besede
Slišali smo predstavitev pesniškega prvenca dr. Marka Pišljarja, nekaj Duhovnih sonetov iz istoimenske zbirke nam je prebral dramski igralec Gregor Čušin.
Od slike do besede
Tokrat smo se spomnili pesnice Neže Maurer, ki bo čez nekaj dni slavila 91. rojstni dan. Ob njeni 90-letnici so člani Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija pripravili recital njene poezije, ki smo ga posneli in pripravili za poslušanje.
Od slike do besede
Tokrat smo se spomnili pesnice Neže Maurer, ki bo čez nekaj dni slavila 91. rojstni dan. Ob njeni 90-letnici so člani Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija pripravili recital njene poezije, ki smo ga posneli in pripravili za poslušanje.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Ester Srdarev. Odrasla skavtinja, članica Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, je skavte spoznala preko svojih otrok. Navdušili so jo s svojo preprostostjo. Ljubiteljica hoje, Taizéja, pesnica, romarka, predvsem pa babica, ki pravi, da so vnuki milost Božja.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Ester Srdarev. Odrasla skavtinja, članica Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, je skavte spoznala preko svojih otrok. Navdušili so jo s svojo preprostostjo. Ljubiteljica hoje, Taizéja, pesnica, romarka, predvsem pa babica, ki pravi, da so vnuki milost Božja.
Komentar Časnik.si
Odšel je človek. Ostala je beseda. Njegova beseda. Pokrajina z vozom iz davnega časa. Njegovega časa.
»Vsa leta si iskal kraj razvezujočih rešitev,
sončnozaplato neznanih prisoj,
toda vedno si se znašelna razpotju stranpoti,
prehojenih tisočkratod davnih rodov.« (France Pibernik)
Nenadoma tišina ustavi stopinje. »Voda usahne ob ugaslem ognju in luč ob izlivu izkrvavi.« Ob izkrvaveli luči se odprejo cvetni plazovi kosov časa, darovanega in prezgodaj zakopanega …
Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.
Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni (in med revolucijo v vojni) neusmiljeno obračunala z vsemi, ki niso bili na njeni strani. Mnogo nadarjenih umetnikov je izgubilo življenje ali pa so bili pregnani v tujino. Njihova pesniška in prozna dela je iz anonimnosti rešil France Pibernik. S požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in strokovno zanesljivostjo je zbiral podatke o življenju in delu zamolčanih avtorjev, kar pa v tistih časih ne samo, da ni bilo zaželeno, ampak je bilo tudi nevarno …
Celoten komentar Tilke Jesenko si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.
Komentar Časnik.si
Odšel je človek. Ostala je beseda. Njegova beseda. Pokrajina z vozom iz davnega časa. Njegovega časa.
»Vsa leta si iskal kraj razvezujočih rešitev,
sončnozaplato neznanih prisoj,
toda vedno si se znašelna razpotju stranpoti,
prehojenih tisočkratod davnih rodov.« (France Pibernik)
Nenadoma tišina ustavi stopinje. »Voda usahne ob ugaslem ognju in luč ob izlivu izkrvavi.« Ob izkrvaveli luči se odprejo cvetni plazovi kosov časa, darovanega in prezgodaj zakopanega …
Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.
Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni (in med revolucijo v vojni) neusmiljeno obračunala z vsemi, ki niso bili na njeni strani. Mnogo nadarjenih umetnikov je izgubilo življenje ali pa so bili pregnani v tujino. Njihova pesniška in prozna dela je iz anonimnosti rešil France Pibernik. S požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in strokovno zanesljivostjo je zbiral podatke o življenju in delu zamolčanih avtorjev, kar pa v tistih časih ne samo, da ni bilo zaželeno, ampak je bilo tudi nevarno …
Celoten komentar Tilke Jesenko si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.
Naš gost
Naša gostja je pisateljica, pesnica in prevajalka. Je ena najpomembnejših ustvarjalk sodobne slovenske mladinske književnosti. Piše poezijo, prozo in dramatiko. Prav tako pomemben je njen pesniški opus za odrasle, saj spada med glavne slovenske pisce sonetov. Piše tudi lutkovna dela za otroke in šansone za odrasle, za svoje delo pa je prejela številne nagrade.
Naš gost
Naša gostja je pisateljica, pesnica in prevajalka. Je ena najpomembnejših ustvarjalk sodobne slovenske mladinske književnosti. Piše poezijo, prozo in dramatiko. Prav tako pomemben je njen pesniški opus za odrasle, saj spada med glavne slovenske pisce sonetov. Piše tudi lutkovna dela za otroke in šansone za odrasle, za svoje delo pa je prejela številne nagrade.
Naš gost
Robert Simonišek je doktor umetnostne zgodovine. Podrobneje se je ukvarjal s slovensko secesijo. Izdal je tudi nekaj pesniških zbirk. Je tudi prevajalec. Z nami je delil nekaj o svojem otroštvu, odločitvi za poklic ter o ljubezni do umetnosti in lepega.
Naš gost
Robert Simonišek je doktor umetnostne zgodovine. Podrobneje se je ukvarjal s slovensko secesijo. Izdal je tudi nekaj pesniških zbirk. Je tudi prevajalec. Z nami je delil nekaj o svojem otroštvu, odločitvi za poklic ter o ljubezni do umetnosti in lepega.
Zgodbe za otroke
Lisica je srečala lačnega volka, skupaj sta zagledala kovanec in zvitorepka je skušala volka pretentati. Mislite, da ji je uspelo?
Komentar tedna
Kaj nam je torej storiti? Kot kristjani smo zavezani k ohranjanju življenja od naravnega spočetja do naravne smrti. Svoje moči moramo usmeriti k ozaveščanju o človekovem dostojanstvu, tudi v umiranju ter se učiti ljubezni do bližnjega ter sprejemati in osmišljati trpljenje, ki je neodtujljiv del našega življenja. Verjamem, da nam tudi medicina pri tem lahko pomaga. Naj bo naša prva izbira dostojanstvo človeka, ne pa pomoč v smrti.
Komentar tedna je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.
Glasbeni medgeneracijski večer
Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.
Moja zgodba
11. januarja je minilo dvajset let od prezgodnje smrti dr. Jožeta Pučnika, ki je pomembno zaznamoval novejšo slovensko zgodovino. Bivši predsednik države Borut Pahor ga je opredelil za najpomembnejšega slovenskega politika, očeta slovenske države. Ob obletnici je Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga v teh dneh ukinili, že lansko jesen, 3. in 4. oktobra, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili nekaterim odlomkom, med drugim takratnemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju in predsedniku osamosvojitevne vlade Lojzetu Peterletu.
Svetovalnica
Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2023, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Nagrade so prejeli Don Don za polnozrnati kruh z lanom, Spar Slovenija za droženi kruh s semeni, MVP skodelico s piščancem in Time Out skodelico, Ljubljanske mlekarne za MU kefir naravni, limona in vanilija ter linijo EGO proteini, Mlekarna Planika za jogurt s sirupom smrekovih vršičkov, Barbios za bio testenine Biogetta pirine rožice z lanenimi semeni in pirine fuže z bučnimi semeni, Delamaris za ribje solate, Mercator IP za izdelke iz linije Minute »Chefs choice«: obroke s črnim rižem, polnozrnatim kuskusom. Osnovna cilja projekta sta osveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oziroma izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo kot ugodnim vplivom na okolje. V studiu je o kakovostnejši izbiri živil in prehrani govorila mag. Edvina Hafner, inženirka prehrane z Inštituta za nutricionistiko.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. januar 2023 ob 05-ih
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Storil sem, kar sem bil naprošen in kar sem obljubil. Opravil sem dolžnost. Ne lahkega srca. A prav zaradi neprijetnih in težkih, dolžnostim rečemo dolžnost, sicer bi jih lahko imenovali tudi užitek ali privilegij.
Mladoskop
Na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani vpisujejo v nov študijski program Človek in medosebni odnosi, ki združuje duhovnost s temeljnimi znanji duševnega zdravja. V osredje postavlja človeka znotraj njegovih mnogoterih odnosov - do svojih bližnjih, do družbe, do sebe, do naravnega okolja, do Boga. Študirati je mogoče na smeri Zakonska in družinska terapija ter svetovanje ali na smeri Teološki in religijski študiji. Pogovarjali smo se z dr. Tadejem Stegujem, prodekanom za študijske zadeve Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in študentoma Sanjo Kostadinovo in Rokom Danjkom.