Naš gost

VEČ ...|5. 6. 2021
Ester Srdarev

V sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Ester Srdarev. Odrasla skavtinja, članica Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, je skavte spoznala preko svojih otrok. Navdušili so jo s svojo preprostostjo. Ljubiteljica hoje, Taizéja, pesnica, romarka, predvsem pa babica, ki pravi, da so vnuki milost Božja.

Ester Srdarev

V sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Ester Srdarev. Odrasla skavtinja, članica Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, je skavte spoznala preko svojih otrok. Navdušili so jo s svojo preprostostjo. Ljubiteljica hoje, Taizéja, pesnica, romarka, predvsem pa babica, ki pravi, da so vnuki milost Božja.

spominživljenjeEster SrdarevskavtinjaZBOKSSromanjepoezija

Naš gost

Ester Srdarev

V sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Ester Srdarev. Odrasla skavtinja, članica Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, je skavte spoznala preko svojih otrok. Navdušili so jo s svojo preprostostjo. Ljubiteljica hoje, Taizéja, pesnica, romarka, predvsem pa babica, ki pravi, da so vnuki milost Božja.

VEČ ...|5. 6. 2021
Ester Srdarev

V sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Ester Srdarev. Odrasla skavtinja, članica Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, je skavte spoznala preko svojih otrok. Navdušili so jo s svojo preprostostjo. Ljubiteljica hoje, Taizéja, pesnica, romarka, predvsem pa babica, ki pravi, da so vnuki milost Božja.

Damijana Medved

spominživljenjeEster SrdarevskavtinjaZBOKSSromanjepoezija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|5. 5. 2021
Pesniku Francetu Piberniku v slovo

Odšel je človek. Ostala je beseda. Njegova beseda. Pokrajina z vozom iz davnega časa. Njegovega časa.

»Vsa leta si iskal kraj razvezujočih rešitev, 
sončnozaplato neznanih prisoj, 
toda vedno si se znašelna razpotju stranpoti, 
prehojenih tisočkratod davnih rodov.« (France Pibernik)

Nenadoma tišina ustavi stopinje. »Voda usahne ob ugaslem ognju in luč ob izlivu izkrvavi.« Ob izkrvaveli luči se odprejo cvetni plazovi kosov časa, darovanega in prezgodaj zakopanega …

Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.

Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni (in med revolucijo v vojni) neusmiljeno obračunala z vsemi, ki niso bili na njeni strani. Mnogo nadarjenih umetnikov je izgubilo življenje ali pa so bili pregnani v tujino. Njihova pesniška in prozna dela je iz anonimnosti rešil France Pibernik. S požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in strokovno zanesljivostjo je zbiral podatke o življenju in delu zamolčanih avtorjev, kar pa v tistih časih ne samo, da ni bilo zaželeno, ampak je bilo tudi nevarno …

Celoten komentar Tilke Jesenko si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

Pesniku Francetu Piberniku v slovo

Odšel je človek. Ostala je beseda. Njegova beseda. Pokrajina z vozom iz davnega časa. Njegovega časa.

»Vsa leta si iskal kraj razvezujočih rešitev, 
sončnozaplato neznanih prisoj, 
toda vedno si se znašelna razpotju stranpoti, 
prehojenih tisočkratod davnih rodov.« (France Pibernik)

Nenadoma tišina ustavi stopinje. »Voda usahne ob ugaslem ognju in luč ob izlivu izkrvavi.« Ob izkrvaveli luči se odprejo cvetni plazovi kosov časa, darovanega in prezgodaj zakopanega …

Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.

Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni (in med revolucijo v vojni) neusmiljeno obračunala z vsemi, ki niso bili na njeni strani. Mnogo nadarjenih umetnikov je izgubilo življenje ali pa so bili pregnani v tujino. Njihova pesniška in prozna dela je iz anonimnosti rešil France Pibernik. S požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in strokovno zanesljivostjo je zbiral podatke o življenju in delu zamolčanih avtorjev, kar pa v tistih časih ne samo, da ni bilo zaželeno, ampak je bilo tudi nevarno …

Celoten komentar Tilke Jesenko si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

komentarpoezijaliteraturakultura

Komentar Časnik.si

Pesniku Francetu Piberniku v slovo

Odšel je človek. Ostala je beseda. Njegova beseda. Pokrajina z vozom iz davnega časa. Njegovega časa.

»Vsa leta si iskal kraj razvezujočih rešitev, 
sončnozaplato neznanih prisoj, 
toda vedno si se znašelna razpotju stranpoti, 
prehojenih tisočkratod davnih rodov.« (France Pibernik)

Nenadoma tišina ustavi stopinje. »Voda usahne ob ugaslem ognju in luč ob izlivu izkrvavi.« Ob izkrvaveli luči se odprejo cvetni plazovi kosov časa, darovanega in prezgodaj zakopanega …

Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.

Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni (in med revolucijo v vojni) neusmiljeno obračunala z vsemi, ki niso bili na njeni strani. Mnogo nadarjenih umetnikov je izgubilo življenje ali pa so bili pregnani v tujino. Njihova pesniška in prozna dela je iz anonimnosti rešil France Pibernik. S požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in strokovno zanesljivostjo je zbiral podatke o življenju in delu zamolčanih avtorjev, kar pa v tistih časih ne samo, da ni bilo zaželeno, ampak je bilo tudi nevarno …

Celoten komentar Tilke Jesenko si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

VEČ ...|5. 5. 2021
Pesniku Francetu Piberniku v slovo

Odšel je človek. Ostala je beseda. Njegova beseda. Pokrajina z vozom iz davnega časa. Njegovega časa.

»Vsa leta si iskal kraj razvezujočih rešitev, 
sončnozaplato neznanih prisoj, 
toda vedno si se znašelna razpotju stranpoti, 
prehojenih tisočkratod davnih rodov.« (France Pibernik)

Nenadoma tišina ustavi stopinje. »Voda usahne ob ugaslem ognju in luč ob izlivu izkrvavi.« Ob izkrvaveli luči se odprejo cvetni plazovi kosov časa, darovanega in prezgodaj zakopanega …

Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.

Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni (in med revolucijo v vojni) neusmiljeno obračunala z vsemi, ki niso bili na njeni strani. Mnogo nadarjenih umetnikov je izgubilo življenje ali pa so bili pregnani v tujino. Njihova pesniška in prozna dela je iz anonimnosti rešil France Pibernik. S požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in strokovno zanesljivostjo je zbiral podatke o življenju in delu zamolčanih avtorjev, kar pa v tistih časih ne samo, da ni bilo zaželeno, ampak je bilo tudi nevarno …

Celoten komentar Tilke Jesenko si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

Tilka Jesenik

komentarpoezijaliteraturakultura

Naš gost

VEČ ...|10. 4. 2021
Bina Štampe Žmavc

Naša gostja je pisateljica, pesnica in prevajalka. Je ena najpomembnejših ustvarjalk sodobne slovenske mladinske književnosti. Piše poezijo, prozo in dramatiko. Prav tako pomemben je njen pesniški opus za odrasle, saj spada med glavne slovenske pisce sonetov. Piše tudi lutkovna dela za otroke in šansone za odrasle, za svoje delo pa je prejela številne nagrade.

Bina Štampe Žmavc

Naša gostja je pisateljica, pesnica in prevajalka. Je ena najpomembnejših ustvarjalk sodobne slovenske mladinske književnosti. Piše poezijo, prozo in dramatiko. Prav tako pomemben je njen pesniški opus za odrasle, saj spada med glavne slovenske pisce sonetov. Piše tudi lutkovna dela za otroke in šansone za odrasle, za svoje delo pa je prejela številne nagrade.

Bina Štampe Žmavcpoezijaumetnostpravljicekultura

Naš gost

Bina Štampe Žmavc

Naša gostja je pisateljica, pesnica in prevajalka. Je ena najpomembnejših ustvarjalk sodobne slovenske mladinske književnosti. Piše poezijo, prozo in dramatiko. Prav tako pomemben je njen pesniški opus za odrasle, saj spada med glavne slovenske pisce sonetov. Piše tudi lutkovna dela za otroke in šansone za odrasle, za svoje delo pa je prejela številne nagrade.

VEČ ...|10. 4. 2021
Bina Štampe Žmavc

Naša gostja je pisateljica, pesnica in prevajalka. Je ena najpomembnejših ustvarjalk sodobne slovenske mladinske književnosti. Piše poezijo, prozo in dramatiko. Prav tako pomemben je njen pesniški opus za odrasle, saj spada med glavne slovenske pisce sonetov. Piše tudi lutkovna dela za otroke in šansone za odrasle, za svoje delo pa je prejela številne nagrade.

Damijana Medved

Bina Štampe Žmavcpoezijaumetnostpravljicekultura

Naš gost

VEČ ...|24. 10. 2020
Robert Simonišek

Robert Simonišek je doktor umetnostne zgodovine. Podrobneje se je ukvarjal s slovensko secesijo. Izdal je tudi nekaj pesniških zbirk. Je tudi prevajalec. Z nami je delil nekaj o svojem otroštvu, odločitvi za poklic ter o ljubezni do umetnosti in lepega.

Robert Simonišek

Robert Simonišek je doktor umetnostne zgodovine. Podrobneje se je ukvarjal s slovensko secesijo. Izdal je tudi nekaj pesniških zbirk. Je tudi prevajalec. Z nami je delil nekaj o svojem otroštvu, odločitvi za poklic ter o ljubezni do umetnosti in lepega.

pogovorpoezijaliteraturakultura

Naš gost

Robert Simonišek

Robert Simonišek je doktor umetnostne zgodovine. Podrobneje se je ukvarjal s slovensko secesijo. Izdal je tudi nekaj pesniških zbirk. Je tudi prevajalec. Z nami je delil nekaj o svojem otroštvu, odločitvi za poklic ter o ljubezni do umetnosti in lepega.

VEČ ...|24. 10. 2020
Robert Simonišek

Robert Simonišek je doktor umetnostne zgodovine. Podrobneje se je ukvarjal s slovensko secesijo. Izdal je tudi nekaj pesniških zbirk. Je tudi prevajalec. Z nami je delil nekaj o svojem otroštvu, odločitvi za poklic ter o ljubezni do umetnosti in lepega.

Mateja Subotičanec

pogovorpoezijaliteraturakultura

Naš gost

VEČ ...|3. 10. 2020
Marko Kravos

Tokratni sobotni gost je bil tržaški literarni ustvarjalec Marko Kravos. Diplomirani slavist, ki je 25 let poklicno vodil založbo v Trstu, tam je predaval tudi na univerzi. Z izjemno bibliografijo pesniških zbirk, pravljic in tudi del za odrasle. Njegova dela so prevedena v več kot 25 jezikov, pesmi pa so objavljene v številnih antologijah svetovne poezije. Prejemnik številnih nagrad, ki jih je prejel v Sloveniji in Italiji. V oddaji tudi o knjigi: Poslanica v 12 zlogih, ki je nastajala v času karantene, ki osmišlja ta nenavaden čas ter slavi branje in knjigo.

Marko Kravos

Tokratni sobotni gost je bil tržaški literarni ustvarjalec Marko Kravos. Diplomirani slavist, ki je 25 let poklicno vodil založbo v Trstu, tam je predaval tudi na univerzi. Z izjemno bibliografijo pesniških zbirk, pravljic in tudi del za odrasle. Njegova dela so prevedena v več kot 25 jezikov, pesmi pa so objavljene v številnih antologijah svetovne poezije. Prejemnik številnih nagrad, ki jih je prejel v Sloveniji in Italiji. V oddaji tudi o knjigi: Poslanica v 12 zlogih, ki je nastajala v času karantene, ki osmišlja ta nenavaden čas ter slavi branje in knjigo.

pesnikpoezijaTrstTržaški SlovenciDruštvo bralna značka

Naš gost

Marko Kravos
Tokratni sobotni gost je bil tržaški literarni ustvarjalec Marko Kravos. Diplomirani slavist, ki je 25 let poklicno vodil založbo v Trstu, tam je predaval tudi na univerzi. Z izjemno bibliografijo pesniških zbirk, pravljic in tudi del za odrasle. Njegova dela so prevedena v več kot 25 jezikov, pesmi pa so objavljene v številnih antologijah svetovne poezije. Prejemnik številnih nagrad, ki jih je prejel v Sloveniji in Italiji. V oddaji tudi o knjigi: Poslanica v 12 zlogih, ki je nastajala v času karantene, ki osmišlja ta nenavaden čas ter slavi branje in knjigo.
VEČ ...|3. 10. 2020
Marko Kravos
Tokratni sobotni gost je bil tržaški literarni ustvarjalec Marko Kravos. Diplomirani slavist, ki je 25 let poklicno vodil založbo v Trstu, tam je predaval tudi na univerzi. Z izjemno bibliografijo pesniških zbirk, pravljic in tudi del za odrasle. Njegova dela so prevedena v več kot 25 jezikov, pesmi pa so objavljene v številnih antologijah svetovne poezije. Prejemnik številnih nagrad, ki jih je prejel v Sloveniji in Italiji. V oddaji tudi o knjigi: Poslanica v 12 zlogih, ki je nastajala v času karantene, ki osmišlja ta nenavaden čas ter slavi branje in knjigo.

Damijana Medved

pesnikpoezijaTrstTržaški SlovenciDruštvo bralna značka

Od slike do besede

VEČ ...|3. 12. 2019
Poezija Zvezdane Majhen

V nocojšnji oddaji je bila gostja pesnica Zvezdana Majhen, v Ljubljani živeča samostojna ustvarjalka na področju kulture, po poklicu vzgojiteljica in psihologinja.

Poezija Zvezdane Majhen

V nocojšnji oddaji je bila gostja pesnica Zvezdana Majhen, v Ljubljani živeča samostojna ustvarjalka na področju kulture, po poklicu vzgojiteljica in psihologinja.

pogovorkulturapoezija

Od slike do besede

Poezija Zvezdane Majhen
V nocojšnji oddaji je bila gostja pesnica Zvezdana Majhen, v Ljubljani živeča samostojna ustvarjalka na področju kulture, po poklicu vzgojiteljica in psihologinja.
VEČ ...|3. 12. 2019
Poezija Zvezdane Majhen
V nocojšnji oddaji je bila gostja pesnica Zvezdana Majhen, v Ljubljani živeča samostojna ustvarjalka na področju kulture, po poklicu vzgojiteljica in psihologinja.

Mateja Subotičanec

pogovorkulturapoezija

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|22. 9. 2021
Delovanje Društva katoliških pedagogov

S člani Društva katoliških pedagogov smo se pogovarjali o tem, kako s svojimi seminarji, prostovoljstvom in duhovno ponudbo prihajajo naproti staršem, otrokom in učiteljem. 

Delovanje Društva katoliških pedagogov

S člani Društva katoliških pedagogov smo se pogovarjali o tem, kako s svojimi seminarji, prostovoljstvom in duhovno ponudbo prihajajo naproti staršem, otrokom in učiteljem. 

Radio Ognjišče

politikaživljenjeizobraževanje

Komentar tedna

VEČ ...|24. 9. 2021
Jure Levart: Drobtinice, ki nasitijo

V tokratnem komentarju ne moremo mimo imena, ki je v koledarju zapisan pod današnji dan, petek, 24. septembra. Iz koledarja prav sije in žari ime prvega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška. Danes torej goduje naš Slomšek. In tema komentarja se mi je ponudila sama od sebe, saj tako velikega Slovenca in škofa ne moremo prezreti. Njegove zasluge za naš narod so zelo velike, njegovo delo obsežno, lahko bi rekli tudi usodno, saj je v veliki meri oblikoval slovensko narodno, prosvetno, kulturno in duhovo bit. Koliko talentov in poslanstev se je zvrstilo v njegovem življenju: bil je goreč duhovnik in škof, priznani pridigar, pesnik, pisatelj, pedagog, organizator šolstva in kulturnega dogajanja, narodni buditelj in ponosni Slovenec. Iz svoje duhovniške in domoljubne vneme je že svoje sovrstnike v bogoslovju navduševal za slovenski jezik, širil svoje ideje z ustanavljanjem društev in bratovščin, se zavzemal za šolo na slovenskem podeželju … Lotil se je tudi založništva, njegova Mohorjeva družba je generacije Slovencev naučila brati, jih duhovno in praktično izobraževala in utrjevala narodnostni ponos. In nenazadnje, kot lavantinski škof je leta 1859 dosegel premestitev sedeža škofije v Maribor, kar je združilo velik del štajerskih Slovencev in odločilno vplivalo na ustalitev meja … 

Ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

Jure Levart: Drobtinice, ki nasitijo

V tokratnem komentarju ne moremo mimo imena, ki je v koledarju zapisan pod današnji dan, petek, 24. septembra. Iz koledarja prav sije in žari ime prvega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška. Danes torej goduje naš Slomšek. In tema komentarja se mi je ponudila sama od sebe, saj tako velikega Slovenca in škofa ne moremo prezreti. Njegove zasluge za naš narod so zelo velike, njegovo delo obsežno, lahko bi rekli tudi usodno, saj je v veliki meri oblikoval slovensko narodno, prosvetno, kulturno in duhovo bit. Koliko talentov in poslanstev se je zvrstilo v njegovem življenju: bil je goreč duhovnik in škof, priznani pridigar, pesnik, pisatelj, pedagog, organizator šolstva in kulturnega dogajanja, narodni buditelj in ponosni Slovenec. Iz svoje duhovniške in domoljubne vneme je že svoje sovrstnike v bogoslovju navduševal za slovenski jezik, širil svoje ideje z ustanavljanjem društev in bratovščin, se zavzemal za šolo na slovenskem podeželju … Lotil se je tudi založništva, njegova Mohorjeva družba je generacije Slovencev naučila brati, jih duhovno in praktično izobraževala in utrjevala narodnostni ponos. In nenazadnje, kot lavantinski škof je leta 1859 dosegel premestitev sedeža škofije v Maribor, kar je združilo velik del štajerskih Slovencev in odločilno vplivalo na ustalitev meja … 

Ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

Lure Levart

komentardružbavzgoja

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 9. 2021
Vzgojno družinski seminar v Bruslju in Štefi Leber iz Argentine

Slovenski pastoralni center v Bruslju je pretekli konec tedna pripravil Vzgojno družinski seminar - več nam je povedal slovenski župnik dr. Zvone Štrubelj; 10-tedenski raziskovalni obisk v Sloveniji kot Asefova štipendistka zaključuje zobozdravnica Štefi Leber iz Buenos Airesa v Argentini. Predvajali smo tudi razmišljanje italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu Feliceja Žiža z letošnje Drage. 

Vzgojno družinski seminar v Bruslju in Štefi Leber iz Argentine

Slovenski pastoralni center v Bruslju je pretekli konec tedna pripravil Vzgojno družinski seminar - več nam je povedal slovenski župnik dr. Zvone Štrubelj; 10-tedenski raziskovalni obisk v Sloveniji kot Asefova štipendistka zaključuje zobozdravnica Štefi Leber iz Buenos Airesa v Argentini. Predvajali smo tudi razmišljanje italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu Feliceja Žiža z letošnje Drage. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 9. 2021
Strategije SLO kmetijstva po letu 2023

Nadaljevali smo s pogledi na predlog Strategije SLO kmetijstva po letu 2023. Z nami je bil mag. Vitomir Bric, v drugem delu oddaje pa je mag. Jože Mohar predstavil ponudbo semena ozimin pri semenarski hiši Agrosaat.

Strategije SLO kmetijstva po letu 2023

Nadaljevali smo s pogledi na predlog Strategije SLO kmetijstva po letu 2023. Z nami je bil mag. Vitomir Bric, v drugem delu oddaje pa je mag. Jože Mohar predstavil ponudbo semena ozimin pri semenarski hiši Agrosaat.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 9. 2021
Ustavni sodnik Dr. Dr. Klemen Jaklič o tem, kako zdravje varuje ustava

Gostili smo ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Vprašali smo ga, kaj govori o varovanju zdravja Ustava RS in kako lahko to apliciramo na epidemijo ter kako je s spoštovanjem človekovih pravic v času epidemije in testom sorazmernosti pri odločanju o ukrepih. Spomnil je na svoje delno odklonilo ločeno mnenje na »Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja (COVID-19)«. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

Ustavni sodnik Dr. Dr. Klemen Jaklič o tem, kako zdravje varuje ustava

Gostili smo ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Vprašali smo ga, kaj govori o varovanju zdravja Ustava RS in kako lahko to apliciramo na epidemijo ter kako je s spoštovanjem človekovih pravic v času epidemije in testom sorazmernosti pri odločanju o ukrepih. Spomnil je na svoje delno odklonilo ločeno mnenje na »Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja (COVID-19)«. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

Alen Salihović

politikasvpmustavno sodiščekoronavirusepidemijačlovekove praviceinfo

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 9. 2021
Trije bratje kozli

Pisana druščina nastopa v tej pravljici z Norveške: veliki kozel godrnjavec, srednji kozel godrnjavec in snežno beli mali kozel godrnjavec. Karkoli je naredil veliki kozel, sta ponovila mlajša dva. Ko pride še trol, se štorija zaplete … Kaj sprašujete? Kdo je trol? Prisluhnite in spoznali ga boste.

Trije bratje kozli

Pisana druščina nastopa v tej pravljici z Norveške: veliki kozel godrnjavec, srednji kozel godrnjavec in snežno beli mali kozel godrnjavec. Karkoli je naredil veliki kozel, sta ponovila mlajša dva. Ko pride še trol, se štorija zaplete … Kaj sprašujete? Kdo je trol? Prisluhnite in spoznali ga boste.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

O klasiki drugače

VEČ ...|26. 9. 2021
Družinski DO RE MI, 2. del

V drugem delu posnetka koncerta Družinski DOV drugem delu posnetka koncerta Družinski DO RE MI, ki se je poleti odvil v sklopu festivala Evropa Cantat, sta nam zapeli družini Kokot iz Markovcev pri Ptuju in Kvartet Štiglic iz Ljubnega ob Savinji.

Družinski DO RE MI, 2. del

V drugem delu posnetka koncerta Družinski DOV drugem delu posnetka koncerta Družinski DO RE MI, ki se je poleti odvil v sklopu festivala Evropa Cantat, sta nam zapeli družini Kokot iz Markovcev pri Ptuju in Kvartet Štiglic iz Ljubnega ob Savinji.

Jure Sešek

glasbaklasikaEuropa CantatDružinski DO RE MIdružina KokotKvartet Štiglic

Moja zgodba

VEČ ...|26. 9. 2021
Vosovski likvidatorji - pričevanje Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwill Mile

Slišite lahko nov posnetek o umorih Vos-a v Ljubljani med drugo svetovno vojno. Tokrat sta spregovorila Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwil Mile. To je bil prvi del pričevanja dvojice, ki je med drugimi večinoma slovenskimi žrtvami, umorila profesorja Lamberta Erlicha. Posnetki pričevanj so iz leta 1979, ko so se heroji še spominjali vseh podrobnosti svojih dejanj, na katera so v zadnjih letih pozabili ...

Vosovski likvidatorji - pričevanje Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwill Mile

Slišite lahko nov posnetek o umorih Vos-a v Ljubljani med drugo svetovno vojno. Tokrat sta spregovorila Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwil Mile. To je bil prvi del pričevanja dvojice, ki je med drugimi večinoma slovenskimi žrtvami, umorila profesorja Lamberta Erlicha. Posnetki pričevanj so iz leta 1979, ko so se heroji še spominjali vseh podrobnosti svojih dejanj, na katera so v zadnjih letih pozabili ...

Jože Bartolj

spominpolitikaFranc Stadler PepeKamil Kratochwill Mile

Vstani in hodi

VEČ ...|26. 9. 2021
Pogovor z Nives Fabčič

Naša gostja kljub cerebralni paralizi aktivno sodeluje v župniji. Povprašali smo jo, kako je poučevati verouk, ter kako se spominja let, ko je kot animatorka sodelovala na oratoriju. Zaupala nam je, kaj ji pomenijo srečanja misijonske skupine ter dejavnost v Krščanskem bratstvu bolnikov in invalidov in kako se spominja potovanja v Kanado.

Pogovor z Nives Fabčič

Naša gostja kljub cerebralni paralizi aktivno sodeluje v župniji. Povprašali smo jo, kako je poučevati verouk, ter kako se spominja let, ko je kot animatorka sodelovala na oratoriju. Zaupala nam je, kaj ji pomenijo srečanja misijonske skupine ter dejavnost v Krščanskem bratstvu bolnikov in invalidov in kako se spominja potovanja v Kanado.

Damijana Medved

cerebralna paralizainvalidibolnikihvaležnostverouk

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 9. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan