V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.
V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.
Smo v tednu pred referendumom o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki mu verske skupnosti v Sloveniji skupno nasprotujejo. Kako doživljajo svoje zadnje obdobje življenja neozdravljivo bolni nam je približala voditeljica Ljubhospica Tatjana Fink. Po njenih besedah se trpljenja večkrat bolj bojijo svojci, kot pa umirajoči: In tisti, ki se tako bojijo tega neznosnega trpljenja, ki vodi človeka v smrt in o katerem se v zadnjem času veliko govori v slovenski družbi, mislim, da niso nikoli bili zelo zraven nekega umirajočega človeka.«
Smo v tednu pred referendumom o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki mu verske skupnosti v Sloveniji skupno nasprotujejo. Kako doživljajo svoje zadnje obdobje življenja neozdravljivo bolni nam je približala voditeljica Ljubhospica Tatjana Fink. Po njenih besedah se trpljenja večkrat bolj bojijo svojci, kot pa umirajoči: In tisti, ki se tako bojijo tega neznosnega trpljenja, ki vodi človeka v smrt in o katerem se v zadnjem času veliko govori v slovenski družbi, mislim, da niso nikoli bili zelo zraven nekega umirajočega človeka.«
19. decembra je sedem večjih verskih skupnosti v Sloveniji podpisalo skupno izjavo glede uvajanja samomora s pomočjo v slovensko zakonodajo. to je dobrodošel prispevek civilne družbe, da bi predlog Srebrne niti končal parlamentarno pot in bi začeli s širšim družbenim pogovorom. Tokrat smo prisluhnili predsedniku slovenske škofovske konference dr. Andreju Sajetu.
19. decembra je sedem večjih verskih skupnosti v Sloveniji podpisalo skupno izjavo glede uvajanja samomora s pomočjo v slovensko zakonodajo. to je dobrodošel prispevek civilne družbe, da bi predlog Srebrne niti končal parlamentarno pot in bi začeli s širšim družbenim pogovorom. Tokrat smo prisluhnili predsedniku slovenske škofovske konference dr. Andreju Sajetu.
V tem tednu je začel veljati predlog sprememb Zakona o verski svobodi, ki ga je Državni zbor sprejel 20. septembra. Ta prinaša dve večji spremembi. Ena od njiju se nanaša na državno kritje prispevkov za socialno, zdravstveno in pokojninsko varnost. Z zakonom je vlada oz. ministrstvo za kulturo kot predlagatelj ukinilo uredbo vlade, sprejeto maja lani, ki je določala 100-odstotno plačilo prispevkov za socialno varnost za verske uslužbence. Ta delež je po novem znižan in je 60-odstoten. Vlada je s spremembo zakona verskim skupnostim tudi ukinila status splošno koristnih organizacij. Za komentar o tem, za pojasnila o posledicah tovrstnih ukrepov na delovanje verskih skupnosti in pogled na trenuten položaj v državi, smo v tokratno oddajo Pogovor o povabili predstavnike treh večjih verskih skupnosti in vlade. Sogovorniki so bili tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Gabriel Kavčič, nekdanji škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi mag. Geza Filo, vodja urada muftija Islamske skupnosti v RS Haris Muratagić, nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za kulturo in nekdanji direktor Urada za verske skupnosti Silvester Gabršček ter državni sekretar na Ministrstvu za kulturo mag. Marko Rusjan.
V tem tednu je začel veljati predlog sprememb Zakona o verski svobodi, ki ga je Državni zbor sprejel 20. septembra. Ta prinaša dve večji spremembi. Ena od njiju se nanaša na državno kritje prispevkov za socialno, zdravstveno in pokojninsko varnost. Z zakonom je vlada oz. ministrstvo za kulturo kot predlagatelj ukinilo uredbo vlade, sprejeto maja lani, ki je določala 100-odstotno plačilo prispevkov za socialno varnost za verske uslužbence. Ta delež je po novem znižan in je 60-odstoten. Vlada je s spremembo zakona verskim skupnostim tudi ukinila status splošno koristnih organizacij. Za komentar o tem, za pojasnila o posledicah tovrstnih ukrepov na delovanje verskih skupnosti in pogled na trenuten položaj v državi, smo v tokratno oddajo Pogovor o povabili predstavnike treh večjih verskih skupnosti in vlade. Sogovorniki so bili tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Gabriel Kavčič, nekdanji škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi mag. Geza Filo, vodja urada muftija Islamske skupnosti v RS Haris Muratagić, nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za kulturo in nekdanji direktor Urada za verske skupnosti Silvester Gabršček ter državni sekretar na Ministrstvu za kulturo mag. Marko Rusjan.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. januar 2025 ob 05-ih
V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.
V Nemčiji izbruh zelo nalezljive slinavke in parkljevke. Slovenski vladi se mudi s spreminjanjem tudi kmetijske zakonodaje. Zakaj tak upad govedorejskih kmetij v Sloveniji? Več v posnetku oddaje.
V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat sta o boleči ločitvi od rodne domovine Slovenije, vznemirljivi begunski poti, prihodu v Avstralijo in tamkajšnjih začetkih novega življenja spregovorili Vida Tončič Kravos in Romana Žetko.
Kaj je ostalo od tajne policije, ki je leta 1988 nadzirala vse pore slovenske družbe, bila po prvih večstrankarskih volitvah še vedno polno operativna, v letih po osamosvojitvi pripravila teren za zamenjavo oblasti in pred desetimi leti na primer poskrbela za čiščenje kreditnih map v največji banki? Nemogoče je, da bi na tisoče ljudi poniknilo in povsem opustilo delo, za katerega so bili izšolani ali bolje vzgojeni.
V tokratni oddaji smo poslušali poezijo pesnice Barbare Korun iz njene zbirke Vnazaj.
Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.
Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.