Smo v tednu pred referendumom o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki mu verske skupnosti v Sloveniji skupno nasprotujejo. Kako doživljajo svoje zadnje obdobje življenja neozdravljivo bolni nam je približala voditeljica Ljubhospica Tatjana Fink. Po njenih besedah se trpljenja večkrat bolj bojijo svojci, kot pa umirajoči: In tisti, ki se tako bojijo tega neznosnega trpljenja, ki vodi človeka v smrt in o katerem se v zadnjem času veliko govori v slovenski družbi, mislim, da niso nikoli bili zelo zraven nekega umirajočega človeka.«
Smo v tednu pred referendumom o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki mu verske skupnosti v Sloveniji skupno nasprotujejo. Kako doživljajo svoje zadnje obdobje življenja neozdravljivo bolni nam je približala voditeljica Ljubhospica Tatjana Fink. Po njenih besedah se trpljenja večkrat bolj bojijo svojci, kot pa umirajoči: In tisti, ki se tako bojijo tega neznosnega trpljenja, ki vodi človeka v smrt in o katerem se v zadnjem času veliko govori v slovenski družbi, mislim, da niso nikoli bili zelo zraven nekega umirajočega človeka.«
Smo v tednu pred referendumom o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki mu verske skupnosti v Sloveniji skupno nasprotujejo. Kako doživljajo svoje zadnje obdobje življenja neozdravljivo bolni nam je približala voditeljica Ljubhospica Tatjana Fink. Po njenih besedah se trpljenja večkrat bolj bojijo svojci, kot pa umirajoči: In tisti, ki se tako bojijo tega neznosnega trpljenja, ki vodi človeka v smrt in o katerem se v zadnjem času veliko govori v slovenski družbi, mislim, da niso nikoli bili zelo zraven nekega umirajočega človeka.«
Življenje išče pot
V Tednu katoliškega šolstva smo Tilna in Juša, dijaka Škofijske klasične gimnazije, vprašali, kako bi preživela z začasnim odklopom od pametnih naprav in kako šola poskrbi za koristne načine prostega časa med odmori. Povedala sta tudi, kako bosta vzgajala otroke na tem področju.
Življenje išče pot
V Tednu katoliškega šolstva smo Tilna in Juša, dijaka Škofijske klasične gimnazije, vprašali, kako bi preživela z začasnim odklopom od pametnih naprav in kako šola poskrbi za koristne načine prostega časa med odmori. Povedala sta tudi, kako bosta vzgajala otroke na tem področju.
Življenje išče pot
Izr. prof. dr. Urh Grošelj je kot kot specialist pediater in predavatelj medicinske etike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil nekatere etične dileme v medicini in odločanje v paliativni oskrbi ter zdravljenju otrok z redkimi boleznimi.
Življenje išče pot
Izr. prof. dr. Urh Grošelj je kot kot specialist pediater in predavatelj medicinske etike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil nekatere etične dileme v medicini in odločanje v paliativni oskrbi ter zdravljenju otrok z redkimi boleznimi.
Življenje išče pot
Vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović je predstavila svoje izkušenj in podala koristne nasvete za žalovanje otrok.
Življenje išče pot
Vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović je predstavila svoje izkušenj in podala koristne nasvete za žalovanje otrok.
Življenje išče pot
Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju.
Življenje išče pot
Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju.
Življenje išče pot
Jože Novak je prejemnik občinskega priznanja za več kot 50 let zglednega dela v župniji Mokronog, še posebej za 35 let skrbi za urejenost vseh treh pokopališč. Kot prostovoljec je bil aktiven tudi v drugih lokalnih organizacijah v dobro vseh prebivalcev občine.
Življenje išče pot
Jože Novak je prejemnik občinskega priznanja za več kot 50 let zglednega dela v župniji Mokronog, še posebej za 35 let skrbi za urejenost vseh treh pokopališč. Kot prostovoljec je bil aktiven tudi v drugih lokalnih organizacijah v dobro vseh prebivalcev občine.
Življenje išče pot
V naši državi imamo izredno veliko število obcestnih panojev, s katerimi nas želijo podjetja prepričati, da potrebujemo prav njihov produkt. Zato so pri Agenciji za varnost prometa izvedli anketo med vozniki. Nekaj rezultatov je komentirala predstavnica sektorja za urejanje cest na direkciji za infrastrukturo Gordana Grahe, ki je poudarila, da je stališče sektorja, da cesta ni medij za oglaševanje.
Življenje išče pot
V naši državi imamo izredno veliko število obcestnih panojev, s katerimi nas želijo podjetja prepričati, da potrebujemo prav njihov produkt. Zato so pri Agenciji za varnost prometa izvedli anketo med vozniki. Nekaj rezultatov je komentirala predstavnica sektorja za urejanje cest na direkciji za infrastrukturo Gordana Grahe, ki je poudarila, da je stališče sektorja, da cesta ni medij za oglaševanje.
Življenje išče pot
Tokrat smo prisluhnili mladim iz župnije Grosuplje, ki so pred kratkim našli pot med sodobno tehnologijo in vero, saj so začeli s snemajem podkasta, ki so ga naslovili Med ovcami. Pia Trontelj, Ambrož Kastelic in Urban Šifrar želijo mladim in mladim po srcu približati njihove izkušnje verskega življenja. Vprašali smo jih, kako tudi sami skušajo povezati vero s sodobnim življenjem.
Življenje išče pot
Tokrat smo prisluhnili mladim iz župnije Grosuplje, ki so pred kratkim našli pot med sodobno tehnologijo in vero, saj so začeli s snemajem podkasta, ki so ga naslovili Med ovcami. Pia Trontelj, Ambrož Kastelic in Urban Šifrar želijo mladim in mladim po srcu približati njihove izkušnje verskega življenja. Vprašali smo jih, kako tudi sami skušajo povezati vero s sodobnim življenjem.
Življenje išče pot
Kaj pomeni spreobrniti se in verovati evangeliju v postnem času? To vprašanje si moramo večkrat postaviti in razmisliti o sebi, pravita idrijski župnij Marko Rijavec in narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar.
Življenje išče pot
Kaj pomeni spreobrniti se in verovati evangeliju v postnem času? To vprašanje si moramo večkrat postaviti in razmisliti o sebi, pravita idrijski župnij Marko Rijavec in narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar.
Duhovna misel
Neki učenec zena, ki je želel postati učitelj, je bil deset let v šoli pri slavnem mojstru ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 31. marec 2025 ob 05-ih
Za življenje
Marko Juhant, specialni pedagog, avtor številnih zelo branih in odmevnih knjig ter predavanj je bil sogovornik zadnje marčevske oddaje. Ne videvamo ga več tako pogosto v medijih in na drugih javnih nastopih, saj je svojo redno poklicno pot sklenil, z vstopom v pokoj pa se bolj posvetil družini ter številnim hobijem, ki jih ima. Bogate izkušnje na področjih vzgoje in medsebojnega sobivanja podeli le vsake toliko. Seveda pa je njegovo znanje dostopno in vedno na voljo v številnih publikacijah ter ostalih medijskih objavah.
Slovencem po svetu in domovini
Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.
Naš gost
Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.
Pevci zapojte, godci zagodte
Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.
Maroltovci letos obeležujejo 77 let organiziranega delovanja in ob tej priložnosti smo v oddaji o ljudski glasbi govorili skupini, začetkih, delovanju, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Plemen ples.
Prijatelji Radia Ognjišče
Tudi v letošnjem letu vsak zadnji ponedeljek poslušamo vaše narodnozabavne glasbene želje.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.