Svetovalnica
Biskvit s sadjem, jedi iz beljakov, brezglutenska potica, leča, riba iz prejšnjega dne, testo in nadev za potico ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Svetovalnica
Biskvit s sadjem, jedi iz beljakov, brezglutenska potica, leča, riba iz prejšnjega dne, testo in nadev za potico ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Testo za lazanjo lahko naredimo sami, svetuje sestra Nikolina, in sicer zamesimo tako kot za rezančno testo, potem ga pa s pomočjo strojčka za rezance razvaljamo široke pramene (na največjo možno širino). Odlagamo jih na rahlo pomokano desko ali pa kar takoj v pekač. V tem primeru je še rahlo vlažno in se zelo lepo dela. Paziti moramo, da naredimo bolj sočni nadev (mesni ali zelenjavni), ker testo ni kuhano in porabi več vlage. Na vrhu lazanjo prekrijemo z bešamelom in potresemo s sirom.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Testo za lazanjo lahko naredimo sami, svetuje sestra Nikolina, in sicer zamesimo tako kot za rezančno testo, potem ga pa s pomočjo strojčka za rezance razvaljamo široke pramene (na največjo možno širino). Odlagamo jih na rahlo pomokano desko ali pa kar takoj v pekač. V tem primeru je še rahlo vlažno in se zelo lepo dela. Paziti moramo, da naredimo bolj sočni nadev (mesni ali zelenjavni), ker testo ni kuhano in porabi več vlage. Na vrhu lazanjo prekrijemo z bešamelom in potresemo s sirom.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, če lahko potico pripravi zvečer, speče pa jo potem zjutraj. Sestra ji je odgovorila, da naj jo čez noč da v hladen prostor (shramba, hladilnik) in pokrije. Se pa na ta način dela tudi t.i. hladna potica, za katero moramo pripraviti krhko kvašeno testo. Temperatura pečice, v kateri bo potica čez noč, ne sme presegati 30 stopinj Celzija. Da je dovolj vzhajana, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v potico in jamica se mora rahlo dvigovati. Nato potico vzamemo iz pečice in jo ogrejemo na 150 stopinj ter potico vrnemo ter spečemo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, če lahko potico pripravi zvečer, speče pa jo potem zjutraj. Sestra ji je odgovorila, da naj jo čez noč da v hladen prostor (shramba, hladilnik) in pokrije. Se pa na ta način dela tudi t.i. hladna potica, za katero moramo pripraviti krhko kvašeno testo. Temperatura pečice, v kateri bo potica čez noč, ne sme presegati 30 stopinj Celzija. Da je dovolj vzhajana, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v potico in jamica se mora rahlo dvigovati. Nato potico vzamemo iz pečice in jo ogrejemo na 150 stopinj ter potico vrnemo ter spečemo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Naj se današnji praznik pozna tudi na mizah, se strinja tudi sestra Nikolina in predlaga, da se kosilo začne z dobro juho. Za zakuho so lahko rezanci ali pa domača, sveža ribana kaša ali zdrobovi žličniki - lahko so z dodano narezano špinačo. Zelo okusno in preprosto ter hitro pripravljeno je pečeno piščančje meso. To so lahko zrezki ali pa kosi s kostjo. Za prilogo je lahko krompir na kateri koli način - odvisno od družine, testenine ali riž. Zelo okusna priloga bo tudi ajdova kaša, še posebej, če jo lahko pripravimo z gobami, ki jih še imamo v skrinji. Kosila ni brez zelenjave. Za solato sestra Nikolina priporoča domač motovilec z vrta ali morda regrat. Da bo praznik res praznik pa pripravimo še sladico, na primer biskvit. Razmerje sestavine je: 1 jajce, 2 žlici sladkorja, 2 žlici olja, 2 žlici moke. Najprej naredimo sneg, dodamo rumenjake, in olje ter moko s pecilnim praškom. Za en pekač naredimo testo iz štirih jajc. V tem primeru potrebujemo pol pecilnega praška. Polovico mase nalijemo na pekač, pokrit s peki papirjem. Naložimo narezano sadje iz kompota ali maline iz skrinje. Pokrijemo s preostankom mase in pečemo 25-30 minut pri 180 - 190 stopinjah Celzija. Vedno se zraven poda tudi kakšna kepica sladoleda ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
Naj se današnji praznik pozna tudi na mizah, se strinja tudi sestra Nikolina in predlaga, da se kosilo začne z dobro juho. Za zakuho so lahko rezanci ali pa domača, sveža ribana kaša ali zdrobovi žličniki - lahko so z dodano narezano špinačo. Zelo okusno in preprosto ter hitro pripravljeno je pečeno piščančje meso. To so lahko zrezki ali pa kosi s kostjo. Za prilogo je lahko krompir na kateri koli način - odvisno od družine, testenine ali riž. Zelo okusna priloga bo tudi ajdova kaša, še posebej, če jo lahko pripravimo z gobami, ki jih še imamo v skrinji. Kosila ni brez zelenjave. Za solato sestra Nikolina priporoča domač motovilec z vrta ali morda regrat. Da bo praznik res praznik pa pripravimo še sladico, na primer biskvit. Razmerje sestavine je: 1 jajce, 2 žlici sladkorja, 2 žlici olja, 2 žlici moke. Najprej naredimo sneg, dodamo rumenjake, in olje ter moko s pecilnim praškom. Za en pekač naredimo testo iz štirih jajc. V tem primeru potrebujemo pol pecilnega praška. Polovico mase nalijemo na pekač, pokrit s peki papirjem. Naložimo narezano sadje iz kompota ali maline iz skrinje. Pokrijemo s preostankom mase in pečemo 25-30 minut pri 180 - 190 stopinjah Celzija. Vedno se zraven poda tudi kakšna kepica sladoleda ...
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Svetovalnica
Solate in druge jedi iz regrata, potica, čemaž, testo za lazanjo, čebulna juha, ješprenj ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Svetovalnica
Solate in druge jedi iz regrata, potica, čemaž, testo za lazanjo, čebulna juha, ješprenj ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, kaj storiti, da se olje med cvrtjem ne bi penilo. Sestra je odgovorila, da vedno cvre v mešanici olja in masti (pol-pol) in se ji nikoli ne peni. Hkrati vedno minimalno pomoka desko, na kateri razvalja testo za flancate ali krofe.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, kaj storiti, da se olje med cvrtjem ne bi penilo. Sestra je odgovorila, da vedno cvre v mešanici olja in masti (pol-pol) in se ji nikoli ne peni. Hkrati vedno minimalno pomoka desko, na kateri razvalja testo za flancate ali krofe.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je zase in za prijateljico iz Berlina prosila za recept za miške, kot jih je pripravljala nekdaj. Potrebujemo: 2 jajci, 2 žlici sladkorja, 1 vanilin, 1 lonček jogurta, 2 lončka moke, 1 pecilni prašek, ščep soli, 1 žlica ruma. Na začetku lahko miskamo z mešalnikom, dokončamo pa na roko. Nato z žličko, ki jo pomočimo v vroče olje, zajemamo testo in da s pomočjo druge žličke odlagamo v vroče olje. Ko so spodaj ocvrte, jih obrnemo in ocvremo še drugo stran.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je zase in za prijateljico iz Berlina prosila za recept za miške, kot jih je pripravljala nekdaj. Potrebujemo: 2 jajci, 2 žlici sladkorja, 1 vanilin, 1 lonček jogurta, 2 lončka moke, 1 pecilni prašek, ščep soli, 1 žlica ruma. Na začetku lahko miskamo z mešalnikom, dokončamo pa na roko. Nato z žličko, ki jo pomočimo v vroče olje, zajemamo testo in da s pomočjo druge žličke odlagamo v vroče olje. Ko so spodaj ocvrte, jih obrnemo in ocvremo še drugo stran.
Spoznanje več, predsodek manj
Tokrat smo govorili o tem, kako zagotoviti mir Evropi, kako okrepiti sodelovanje na področju varnosti, kako pomagati Ukrajini, zakaj povečati izdatke za obrambo? Kaj pa odnos Evropa : ZDA skozi prizmo carinske vojne. Kakšno sporočilo prinaša zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek, novi prispevki za slovenski pomladni program? In še o morebitnih predčasnih volitvah, bližnjem referendumu in prepričanju oblastnikov, da je možno očistiti tudi ustavno sodišče.
Naš pogled
Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?
Za življenje
Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o pomenu prepoznavanja nezavednega, ki vodi čustva in odzive, kako se resnično spoznati in kako šele postavljeni lahko delujemo v ljubezni. Kaj to sploh pomeni, živeti v sobivanju iz ljubezni - Ljubezen je velika beseda, kako lahko prepoznamo, če so v ozadju vzorci, iz katerih delujemo, pa se jih ne zavedamo, ali morda strahovi, ki jih imamo v sebi, še od rodov nazaj.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem.
Svetovalnica
Pred svetovnim dnevom hemofilije smo osvetlili pomembno temo: motnje strjevanja krvi pri ženskah in dekletih. Hemofilija namreč ni zgolj moška bolezen, saj je von Willebrandova bolezen pogosta tudi pri ženskah. Naš gost je bil predsednik Društva hemofilikov Slovenije Janez Dolinšek, ki je poudaril tudi pomen ozaveščanja zdravstvenih delavcev za pravočasno prepoznavanje težav.
Kulturni utrinki
V Kregarjevem in Meršolovem atriju so odprli razstavo slik Žive Agrež. Razstavljena so dela iz ciklov Metamorfoze oljke, Videz nevidnega in Pomežik slovesu. Gostili smo tudi kustosinjo Tjašo Plut.
Naš pogled
Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
V Slovenskem etnografskem muzeju so na ogled razglednice Maksima Gasparija, kot del spremljevalnega programa ob veliki razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Pogovarjali smo se z enim od dveh avtorjev Miho Špičkom.