Lahko potica čez noč čaka?

Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, če lahko potico pripravi zvečer, speče pa jo potem zjutraj. Sestra ji je odgovorila, da naj jo čez noč da v hladen prostor (shramba, hladilnik) in pokrije. Se pa na ta način dela tudi t.i. hladna potica, za katero moramo pripraviti krhko kvašeno testo. Temperatura pečice, v kateri bo potica čez noč, ne sme presegati 30 stopinj Celzija. Da je dovolj vzhajana, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v potico in jamica se mora rahlo dvigovati. Nato potico vzamemo iz pečice in jo ogrejemo na 150 stopinj ter potico vrnemo ter spečemo.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

4. 4. 2025
Lahko potica čez noč čaka?

Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, če lahko potico pripravi zvečer, speče pa jo potem zjutraj. Sestra ji je odgovorila, da naj jo čez noč da v hladen prostor (shramba, hladilnik) in pokrije. Se pa na ta način dela tudi t.i. hladna potica, za katero moramo pripraviti krhko kvašeno testo. Temperatura pečice, v kateri bo potica čez noč, ne sme presegati 30 stopinj Celzija. Da je dovolj vzhajana, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v potico in jamica se mora rahlo dvigovati. Nato potico vzamemo iz pečice in jo ogrejemo na 150 stopinj ter potico vrnemo ter spečemo.  

Matjaž Merljak

VEČ ...|4. 4. 2025
Lahko potica čez noč čaka?

Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, če lahko potico pripravi zvečer, speče pa jo potem zjutraj. Sestra ji je odgovorila, da naj jo čez noč da v hladen prostor (shramba, hladilnik) in pokrije. Se pa na ta način dela tudi t.i. hladna potica, za katero moramo pripraviti krhko kvašeno testo. Temperatura pečice, v kateri bo potica čez noč, ne sme presegati 30 stopinj Celzija. Da je dovolj vzhajana, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v potico in jamica se mora rahlo dvigovati. Nato potico vzamemo iz pečice in jo ogrejemo na 150 stopinj ter potico vrnemo ter spečemo.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|25. 7. 2025
Orehovi štrukeljci

Pripravimo kvašeno testo kot za buhtlje. Naj bo prijetno mehko in lepo vzhajano. Nato narežemo trakove od 12 do 15 cm široke ter nato s koleščkom narežemo trikotnike. V zgornji vrh damo nadev (orehov ali marmelado), zavijemo in polagamo na pekač. Med seboj naj bo nekaj milimetrov razmika. Za orehov nadev potrebujemo zmlete orehe, malo piškotnih drobtin, žlico sladkorja, cimet, eno žlico ruma, rozine, en rumenjak ali pa kar celo jajce. Zgosti lahko s kuhano ali topljeno smetano.  

Orehovi štrukeljci

Pripravimo kvašeno testo kot za buhtlje. Naj bo prijetno mehko in lepo vzhajano. Nato narežemo trakove od 12 do 15 cm široke ter nato s koleščkom narežemo trikotnike. V zgornji vrh damo nadev (orehov ali marmelado), zavijemo in polagamo na pekač. Med seboj naj bo nekaj milimetrov razmika. Za orehov nadev potrebujemo zmlete orehe, malo piškotnih drobtin, žlico sladkorja, cimet, eno žlico ruma, rozine, en rumenjak ali pa kar celo jajce. Zgosti lahko s kuhano ali topljeno smetano.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Orehovi štrukeljci

Pripravimo kvašeno testo kot za buhtlje. Naj bo prijetno mehko in lepo vzhajano. Nato narežemo trakove od 12 do 15 cm široke ter nato s koleščkom narežemo trikotnike. V zgornji vrh damo nadev (orehov ali marmelado), zavijemo in polagamo na pekač. Med seboj naj bo nekaj milimetrov razmika. Za orehov nadev potrebujemo zmlete orehe, malo piškotnih drobtin, žlico sladkorja, cimet, eno žlico ruma, rozine, en rumenjak ali pa kar celo jajce. Zgosti lahko s kuhano ali topljeno smetano.  

VEČ ...|25. 7. 2025
Orehovi štrukeljci

Pripravimo kvašeno testo kot za buhtlje. Naj bo prijetno mehko in lepo vzhajano. Nato narežemo trakove od 12 do 15 cm široke ter nato s koleščkom narežemo trikotnike. V zgornji vrh damo nadev (orehov ali marmelado), zavijemo in polagamo na pekač. Med seboj naj bo nekaj milimetrov razmika. Za orehov nadev potrebujemo zmlete orehe, malo piškotnih drobtin, žlico sladkorja, cimet, eno žlico ruma, rozine, en rumenjak ali pa kar celo jajce. Zgosti lahko s kuhano ali topljeno smetano.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|23. 7. 2025
Kuhanje fižola

Fižol, ki nam raste na vrtu ali njivi, sproti pobiramo in očistimo ter shranimo v hladilniku. Ko ga imamo želeno količino, ga damo kuhat v vrelo, osoljeno vodo, dodamo ji tudi žlico sladkorja. Vre naj le kratek čas. Poberemo ga na prt na mizi, pokrijemo z drugim prtom in počakamo, da se ohladi. Potem ga naložimo v vrečke in dobro zapremo ter damo v zamrzovalnik. Pred tem ga lahko tudi narežemo, da bomo imeli že pripravljenega za juhe ali omake. Zamrznjenega damo kuhati v vrelo vodo in naj pokrito vre.

Kuhanje fižola

Fižol, ki nam raste na vrtu ali njivi, sproti pobiramo in očistimo ter shranimo v hladilniku. Ko ga imamo želeno količino, ga damo kuhat v vrelo, osoljeno vodo, dodamo ji tudi žlico sladkorja. Vre naj le kratek čas. Poberemo ga na prt na mizi, pokrijemo z drugim prtom in počakamo, da se ohladi. Potem ga naložimo v vrečke in dobro zapremo ter damo v zamrzovalnik. Pred tem ga lahko tudi narežemo, da bomo imeli že pripravljenega za juhe ali omake. Zamrznjenega damo kuhati v vrelo vodo in naj pokrito vre.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kuhanje fižola

Fižol, ki nam raste na vrtu ali njivi, sproti pobiramo in očistimo ter shranimo v hladilniku. Ko ga imamo želeno količino, ga damo kuhat v vrelo, osoljeno vodo, dodamo ji tudi žlico sladkorja. Vre naj le kratek čas. Poberemo ga na prt na mizi, pokrijemo z drugim prtom in počakamo, da se ohladi. Potem ga naložimo v vrečke in dobro zapremo ter damo v zamrzovalnik. Pred tem ga lahko tudi narežemo, da bomo imeli že pripravljenega za juhe ali omake. Zamrznjenega damo kuhati v vrelo vodo in naj pokrito vre.

VEČ ...|23. 7. 2025
Kuhanje fižola

Fižol, ki nam raste na vrtu ali njivi, sproti pobiramo in očistimo ter shranimo v hladilniku. Ko ga imamo želeno količino, ga damo kuhat v vrelo, osoljeno vodo, dodamo ji tudi žlico sladkorja. Vre naj le kratek čas. Poberemo ga na prt na mizi, pokrijemo z drugim prtom in počakamo, da se ohladi. Potem ga naložimo v vrečke in dobro zapremo ter damo v zamrzovalnik. Pred tem ga lahko tudi narežemo, da bomo imeli že pripravljenega za juhe ali omake. Zamrznjenega damo kuhati v vrelo vodo in naj pokrito vre.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|21. 7. 2025
Testo za pico

Najprej odmerimo 30 dekagramov moke tip 500 ali pa 850 ali pirine. V jamico na sredi damo 10 g kvasa, pol kavne žličke sladkorja in 1-2 žlici mleka ter pomešamo z moko. Ob strani v skledo damo žličko soli, v drugo jamico pa damo rumenjak ali celo jajce. Pripravimo si že olivno olje in malo mleka. Ko kvas vzhaja in se je naredil kupček, začnemo mešati z roko in po žlicah prilivati mleko. Ko se moka lepo umeša, pa dodamo že 2-3 žlice olja. Dobro gnetemo, da postrgamo vse koščke s sten sklede. Nato pokrijemo s prtom in damo vzhajati, da nastane dvojna količina testa. Pravilno vzhajanje preverimo tako, da s prstom pritisnemo v testo in se to hoče lepo poravnati. Pekač namažemo z maslom ali mastjo in vmes pripravimo vse za nadev. Testo razvaljamo, kakšen centimeter manj kot je velikost pekača. Ko ga bomo prenesli na pekač, ga z rokami še razširimo do robov. 

Testo za pico

Najprej odmerimo 30 dekagramov moke tip 500 ali pa 850 ali pirine. V jamico na sredi damo 10 g kvasa, pol kavne žličke sladkorja in 1-2 žlici mleka ter pomešamo z moko. Ob strani v skledo damo žličko soli, v drugo jamico pa damo rumenjak ali celo jajce. Pripravimo si že olivno olje in malo mleka. Ko kvas vzhaja in se je naredil kupček, začnemo mešati z roko in po žlicah prilivati mleko. Ko se moka lepo umeša, pa dodamo že 2-3 žlice olja. Dobro gnetemo, da postrgamo vse koščke s sten sklede. Nato pokrijemo s prtom in damo vzhajati, da nastane dvojna količina testa. Pravilno vzhajanje preverimo tako, da s prstom pritisnemo v testo in se to hoče lepo poravnati. Pekač namažemo z maslom ali mastjo in vmes pripravimo vse za nadev. Testo razvaljamo, kakšen centimeter manj kot je velikost pekača. Ko ga bomo prenesli na pekač, ga z rokami še razširimo do robov. 

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Testo za pico

Najprej odmerimo 30 dekagramov moke tip 500 ali pa 850 ali pirine. V jamico na sredi damo 10 g kvasa, pol kavne žličke sladkorja in 1-2 žlici mleka ter pomešamo z moko. Ob strani v skledo damo žličko soli, v drugo jamico pa damo rumenjak ali celo jajce. Pripravimo si že olivno olje in malo mleka. Ko kvas vzhaja in se je naredil kupček, začnemo mešati z roko in po žlicah prilivati mleko. Ko se moka lepo umeša, pa dodamo že 2-3 žlice olja. Dobro gnetemo, da postrgamo vse koščke s sten sklede. Nato pokrijemo s prtom in damo vzhajati, da nastane dvojna količina testa. Pravilno vzhajanje preverimo tako, da s prstom pritisnemo v testo in se to hoče lepo poravnati. Pekač namažemo z maslom ali mastjo in vmes pripravimo vse za nadev. Testo razvaljamo, kakšen centimeter manj kot je velikost pekača. Ko ga bomo prenesli na pekač, ga z rokami še razširimo do robov. 

VEČ ...|21. 7. 2025
Testo za pico

Najprej odmerimo 30 dekagramov moke tip 500 ali pa 850 ali pirine. V jamico na sredi damo 10 g kvasa, pol kavne žličke sladkorja in 1-2 žlici mleka ter pomešamo z moko. Ob strani v skledo damo žličko soli, v drugo jamico pa damo rumenjak ali celo jajce. Pripravimo si že olivno olje in malo mleka. Ko kvas vzhaja in se je naredil kupček, začnemo mešati z roko in po žlicah prilivati mleko. Ko se moka lepo umeša, pa dodamo že 2-3 žlice olja. Dobro gnetemo, da postrgamo vse koščke s sten sklede. Nato pokrijemo s prtom in damo vzhajati, da nastane dvojna količina testa. Pravilno vzhajanje preverimo tako, da s prstom pritisnemo v testo in se to hoče lepo poravnati. Pekač namažemo z maslom ali mastjo in vmes pripravimo vse za nadev. Testo razvaljamo, kakšen centimeter manj kot je velikost pekača. Ko ga bomo prenesli na pekač, ga z rokami še razširimo do robov. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 7. 2025
Shranjevanje rdeče pese

Poslušalko je zanimalo, kaj naj shranjuje rdečo peso, ki je ne bo isti dan uporabila. Sestra Nikolina pravi, da moramo biti pazljivi, če želimo, da bo pesa ohranila rdečo barvo, ko jo bomo kuhali. Zato odrežemo steblo vsaj 2 cm na plodom in korenina mora ostati celo pustimo. Tako si naložimo v eno gajbo ali v škatlo, pokrijemo lahko z vlažno krpo in časopisnim papirjem in v kleti hranimo kakšen teden dni. S kuhanjem ne čakajmo predolgo, da pesa ne uvene in se osuši.  

Shranjevanje rdeče pese

Poslušalko je zanimalo, kaj naj shranjuje rdečo peso, ki je ne bo isti dan uporabila. Sestra Nikolina pravi, da moramo biti pazljivi, če želimo, da bo pesa ohranila rdečo barvo, ko jo bomo kuhali. Zato odrežemo steblo vsaj 2 cm na plodom in korenina mora ostati celo pustimo. Tako si naložimo v eno gajbo ali v škatlo, pokrijemo lahko z vlažno krpo in časopisnim papirjem in v kleti hranimo kakšen teden dni. S kuhanjem ne čakajmo predolgo, da pesa ne uvene in se osuši.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Shranjevanje rdeče pese

Poslušalko je zanimalo, kaj naj shranjuje rdečo peso, ki je ne bo isti dan uporabila. Sestra Nikolina pravi, da moramo biti pazljivi, če želimo, da bo pesa ohranila rdečo barvo, ko jo bomo kuhali. Zato odrežemo steblo vsaj 2 cm na plodom in korenina mora ostati celo pustimo. Tako si naložimo v eno gajbo ali v škatlo, pokrijemo lahko z vlažno krpo in časopisnim papirjem in v kleti hranimo kakšen teden dni. S kuhanjem ne čakajmo predolgo, da pesa ne uvene in se osuši.  

VEČ ...|18. 7. 2025
Shranjevanje rdeče pese

Poslušalko je zanimalo, kaj naj shranjuje rdečo peso, ki je ne bo isti dan uporabila. Sestra Nikolina pravi, da moramo biti pazljivi, če želimo, da bo pesa ohranila rdečo barvo, ko jo bomo kuhali. Zato odrežemo steblo vsaj 2 cm na plodom in korenina mora ostati celo pustimo. Tako si naložimo v eno gajbo ali v škatlo, pokrijemo lahko z vlažno krpo in časopisnim papirjem in v kleti hranimo kakšen teden dni. S kuhanjem ne čakajmo predolgo, da pesa ne uvene in se osuši.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|16. 7. 2025
Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

VEČ ...|16. 7. 2025
Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|14. 7. 2025
Bučkina juha

Poslušalka bi rada pripravila juho iz zelenih bučk, potem pa še iz oranžnih hokaido bučk. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj zelene bučke nariba na listke, posoli in pusti nekaj časa. Vmes praži čebulo. Ko je dobro pražena, doda ožete bučke in skupaj praži. Doda še naribano korenje. Čez nekaj časa jih popraši z moko (z žlico pirine moke), po potrebi zalije. Po želji lahko doda posebej skuhan in tekoč krompirjev pire, stisnjen česen, zmleto kumino, zelen peteršilj ali drobnjak. Rumene, muškatne buče pa olupimo, očistimo in narežemo. Zalijemo jih z vodo in skuhamo. Nato jih zmiksamo in zabelimo s kislo smetano ali pa še s fino sesekljano prepraženo čebulo in malo česna. Za 4-6 oseb potrebujemo ¾ do 1 kg zelenih bučk oz. ½ do ¾ kg rumenih buč.

Bučkina juha

Poslušalka bi rada pripravila juho iz zelenih bučk, potem pa še iz oranžnih hokaido bučk. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj zelene bučke nariba na listke, posoli in pusti nekaj časa. Vmes praži čebulo. Ko je dobro pražena, doda ožete bučke in skupaj praži. Doda še naribano korenje. Čez nekaj časa jih popraši z moko (z žlico pirine moke), po potrebi zalije. Po želji lahko doda posebej skuhan in tekoč krompirjev pire, stisnjen česen, zmleto kumino, zelen peteršilj ali drobnjak. Rumene, muškatne buče pa olupimo, očistimo in narežemo. Zalijemo jih z vodo in skuhamo. Nato jih zmiksamo in zabelimo s kislo smetano ali pa še s fino sesekljano prepraženo čebulo in malo česna. Za 4-6 oseb potrebujemo ¾ do 1 kg zelenih bučk oz. ½ do ¾ kg rumenih buč.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Bučkina juha

Poslušalka bi rada pripravila juho iz zelenih bučk, potem pa še iz oranžnih hokaido bučk. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj zelene bučke nariba na listke, posoli in pusti nekaj časa. Vmes praži čebulo. Ko je dobro pražena, doda ožete bučke in skupaj praži. Doda še naribano korenje. Čez nekaj časa jih popraši z moko (z žlico pirine moke), po potrebi zalije. Po želji lahko doda posebej skuhan in tekoč krompirjev pire, stisnjen česen, zmleto kumino, zelen peteršilj ali drobnjak. Rumene, muškatne buče pa olupimo, očistimo in narežemo. Zalijemo jih z vodo in skuhamo. Nato jih zmiksamo in zabelimo s kislo smetano ali pa še s fino sesekljano prepraženo čebulo in malo česna. Za 4-6 oseb potrebujemo ¾ do 1 kg zelenih bučk oz. ½ do ¾ kg rumenih buč.

VEČ ...|14. 7. 2025
Bučkina juha

Poslušalka bi rada pripravila juho iz zelenih bučk, potem pa še iz oranžnih hokaido bučk. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj zelene bučke nariba na listke, posoli in pusti nekaj časa. Vmes praži čebulo. Ko je dobro pražena, doda ožete bučke in skupaj praži. Doda še naribano korenje. Čez nekaj časa jih popraši z moko (z žlico pirine moke), po potrebi zalije. Po želji lahko doda posebej skuhan in tekoč krompirjev pire, stisnjen česen, zmleto kumino, zelen peteršilj ali drobnjak. Rumene, muškatne buče pa olupimo, očistimo in narežemo. Zalijemo jih z vodo in skuhamo. Nato jih zmiksamo in zabelimo s kislo smetano ali pa še s fino sesekljano prepraženo čebulo in malo česna. Za 4-6 oseb potrebujemo ¾ do 1 kg zelenih bučk oz. ½ do ¾ kg rumenih buč.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|20. 6. 2025
Linški keksi

Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za dobre kekse, iz krhkega testa, ki se ga valja. V ½ kg moke dodamo ½ pecilnega praška in nato še 25 dag masla, ki ga z rokami čim bolje zdrobtinimo. Dodamo še 25 dag sladkorja v prahu, naribano limonino lupino, 2 jajci (ali pa 1 jajce in 2 rumenjaka), po želji še kakšno žlico smetane, mleka ali ruma. Testo ne sme biti trdo niti premehko, ampak fino. Postrgamo posodo, pokrijemo s pokrovko ali alu folijo in damo počivati na hladno (v shrambo ali hladilnik) vsaj za eno uro. Ko se testo odpočije, je tudi bolj prožno in ga lažje valjamo. Debelina naj bo 3 mm, izkrožimo oblike, kot jih želimo, odlagamo na peki papir, malo pomažemo z jajcem (ali samo z beljakom) in potresemo (z narezanimi lešniki, orehi, mandlji ...) in spečemo. Za boljši okus v testo, med moko zamešamo tudi 5 dag zmletih orehov ali lešnikov. Če želimo, piškote lahko tudi sestavimo, vmes namažemo marmelado ali kakšen lešnikov namaz. Odlagamo jih na ravno površino.  

Linški keksi

Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za dobre kekse, iz krhkega testa, ki se ga valja. V ½ kg moke dodamo ½ pecilnega praška in nato še 25 dag masla, ki ga z rokami čim bolje zdrobtinimo. Dodamo še 25 dag sladkorja v prahu, naribano limonino lupino, 2 jajci (ali pa 1 jajce in 2 rumenjaka), po želji še kakšno žlico smetane, mleka ali ruma. Testo ne sme biti trdo niti premehko, ampak fino. Postrgamo posodo, pokrijemo s pokrovko ali alu folijo in damo počivati na hladno (v shrambo ali hladilnik) vsaj za eno uro. Ko se testo odpočije, je tudi bolj prožno in ga lažje valjamo. Debelina naj bo 3 mm, izkrožimo oblike, kot jih želimo, odlagamo na peki papir, malo pomažemo z jajcem (ali samo z beljakom) in potresemo (z narezanimi lešniki, orehi, mandlji ...) in spečemo. Za boljši okus v testo, med moko zamešamo tudi 5 dag zmletih orehov ali lešnikov. Če želimo, piškote lahko tudi sestavimo, vmes namažemo marmelado ali kakšen lešnikov namaz. Odlagamo jih na ravno površino.  

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Linški keksi

Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za dobre kekse, iz krhkega testa, ki se ga valja. V ½ kg moke dodamo ½ pecilnega praška in nato še 25 dag masla, ki ga z rokami čim bolje zdrobtinimo. Dodamo še 25 dag sladkorja v prahu, naribano limonino lupino, 2 jajci (ali pa 1 jajce in 2 rumenjaka), po želji še kakšno žlico smetane, mleka ali ruma. Testo ne sme biti trdo niti premehko, ampak fino. Postrgamo posodo, pokrijemo s pokrovko ali alu folijo in damo počivati na hladno (v shrambo ali hladilnik) vsaj za eno uro. Ko se testo odpočije, je tudi bolj prožno in ga lažje valjamo. Debelina naj bo 3 mm, izkrožimo oblike, kot jih želimo, odlagamo na peki papir, malo pomažemo z jajcem (ali samo z beljakom) in potresemo (z narezanimi lešniki, orehi, mandlji ...) in spečemo. Za boljši okus v testo, med moko zamešamo tudi 5 dag zmletih orehov ali lešnikov. Če želimo, piškote lahko tudi sestavimo, vmes namažemo marmelado ali kakšen lešnikov namaz. Odlagamo jih na ravno površino.  

VEČ ...|20. 6. 2025
Linški keksi

Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za dobre kekse, iz krhkega testa, ki se ga valja. V ½ kg moke dodamo ½ pecilnega praška in nato še 25 dag masla, ki ga z rokami čim bolje zdrobtinimo. Dodamo še 25 dag sladkorja v prahu, naribano limonino lupino, 2 jajci (ali pa 1 jajce in 2 rumenjaka), po želji še kakšno žlico smetane, mleka ali ruma. Testo ne sme biti trdo niti premehko, ampak fino. Postrgamo posodo, pokrijemo s pokrovko ali alu folijo in damo počivati na hladno (v shrambo ali hladilnik) vsaj za eno uro. Ko se testo odpočije, je tudi bolj prožno in ga lažje valjamo. Debelina naj bo 3 mm, izkrožimo oblike, kot jih želimo, odlagamo na peki papir, malo pomažemo z jajcem (ali samo z beljakom) in potresemo (z narezanimi lešniki, orehi, mandlji ...) in spečemo. Za boljši okus v testo, med moko zamešamo tudi 5 dag zmletih orehov ali lešnikov. Če želimo, piškote lahko tudi sestavimo, vmes namažemo marmelado ali kakšen lešnikov namaz. Odlagamo jih na ravno površino.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 6. 2025
Konzerviranje jagod

Po elektronski pošti se je oglasila tudi poslušalka, ki bi rada shranila nekaj jagod. Namesto marmelade bi jih rada termično obdelala ... Sestra Nikolina iz jagod dela marmelado, nepredelane pa shranjuje tudi v skrinji in jih uporablja za razne sladice. Še boljše pa je, da se jih zmiksa, doda še kakšno kapljo limone in jih uporabi za sladoled, k pudingu ali sladice na žlico. Še ena možnost pa je jagodni sok, ki pa ga moramo sladkati, segreti do 90 °C in dobro zapreti v kozarčke.

Konzerviranje jagod

Po elektronski pošti se je oglasila tudi poslušalka, ki bi rada shranila nekaj jagod. Namesto marmelade bi jih rada termično obdelala ... Sestra Nikolina iz jagod dela marmelado, nepredelane pa shranjuje tudi v skrinji in jih uporablja za razne sladice. Še boljše pa je, da se jih zmiksa, doda še kakšno kapljo limone in jih uporabi za sladoled, k pudingu ali sladice na žlico. Še ena možnost pa je jagodni sok, ki pa ga moramo sladkati, segreti do 90 °C in dobro zapreti v kozarčke.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Konzerviranje jagod

Po elektronski pošti se je oglasila tudi poslušalka, ki bi rada shranila nekaj jagod. Namesto marmelade bi jih rada termično obdelala ... Sestra Nikolina iz jagod dela marmelado, nepredelane pa shranjuje tudi v skrinji in jih uporablja za razne sladice. Še boljše pa je, da se jih zmiksa, doda še kakšno kapljo limone in jih uporabi za sladoled, k pudingu ali sladice na žlico. Še ena možnost pa je jagodni sok, ki pa ga moramo sladkati, segreti do 90 °C in dobro zapreti v kozarčke.

VEČ ...|18. 6. 2025
Konzerviranje jagod

Po elektronski pošti se je oglasila tudi poslušalka, ki bi rada shranila nekaj jagod. Namesto marmelade bi jih rada termično obdelala ... Sestra Nikolina iz jagod dela marmelado, nepredelane pa shranjuje tudi v skrinji in jih uporablja za razne sladice. Še boljše pa je, da se jih zmiksa, doda še kakšno kapljo limone in jih uporabi za sladoled, k pudingu ali sladice na žlico. Še ena možnost pa je jagodni sok, ki pa ga moramo sladkati, segreti do 90 °C in dobro zapreti v kozarčke.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino
Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica.

Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah.

Arhiv minulih oddaj in rubrik:
http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/
Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 8. 2025
Praznovanje stoletnice se nadaljuje

Praznovanje stoletnice Ameriških Brezij se nadaljuje. To nedeljo bo tako v Lemontu pri Chicagu tradicionalno letno romanje in piknik Slovenskega katoliškega centra. Sveta maša bo pri Lurški votlini. Na voljo bodo nageljni, ki jih bodo romarji med darovanjem prinesli k oltarju, k podobi Marije Pomagaj, skupaj s tihimi prošnjami in zahvalami. Ob koncu sv. maše bodo zapeli litanije Matere Božje z odpevi. Na pikniku bo veliko priložnosti za razvedrilo, tudi za otroke. Tudi Slovenski katoliški center namreč praznuje. Letos mineva 30 let od njegove izgradnje. Idejo o gradnji je zelo podpiral tudi p. Christian Gostečnik, ki je od aprila provincial Slovenske frančiškanske province ter bo glavni mašnik konec avgusta na tradicionalnem Medenem pikniku. Letos bo potekal tudi v zahvalo za sto let poslanstva, ki so ga slovenski frančiškani opravili v Lemontu, za rojake in za druge, ki tam po Mariji najdejo dušni mir in bližino Boga.

Praznovanje stoletnice se nadaljuje

Praznovanje stoletnice Ameriških Brezij se nadaljuje. To nedeljo bo tako v Lemontu pri Chicagu tradicionalno letno romanje in piknik Slovenskega katoliškega centra. Sveta maša bo pri Lurški votlini. Na voljo bodo nageljni, ki jih bodo romarji med darovanjem prinesli k oltarju, k podobi Marije Pomagaj, skupaj s tihimi prošnjami in zahvalami. Ob koncu sv. maše bodo zapeli litanije Matere Božje z odpevi. Na pikniku bo veliko priložnosti za razvedrilo, tudi za otroke. Tudi Slovenski katoliški center namreč praznuje. Letos mineva 30 let od njegove izgradnje. Idejo o gradnji je zelo podpiral tudi p. Christian Gostečnik, ki je od aprila provincial Slovenske frančiškanske province ter bo glavni mašnik konec avgusta na tradicionalnem Medenem pikniku. Letos bo potekal tudi v zahvalo za sto let poslanstva, ki so ga slovenski frančiškani opravili v Lemontu, za rojake in za druge, ki tam po Mariji najdejo dušni mir in bližino Boga.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Za življenje

VEČ ...|2. 8. 2025
Ali lahko v odnosih vse popravimo sami?

Na praznik Porciunkule smo gostili frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika. Govorili smo o tem, kaj pomeni odpustiti – v duhovnem in psihološkem smislu: Ali lahko v odnosih vse popravimo sami? Kako se prenašajo krivice, zamere in neodpuščanje skozi generacije in kam v naše telo se zapišejo slaba dejanja? Svoje vprašanje za p. Christiana lahko pošljete po elektronski pošti: za.zivljenje@ognjisce.si

Ali lahko v odnosih vse popravimo sami?

Na praznik Porciunkule smo gostili frančiškana in kliničnega psihologa p. dr. Christiana Gostečnika. Govorili smo o tem, kaj pomeni odpustiti – v duhovnem in psihološkem smislu: Ali lahko v odnosih vse popravimo sami? Kako se prenašajo krivice, zamere in neodpuščanje skozi generacije in kam v naše telo se zapišejo slaba dejanja? Svoje vprašanje za p. Christiana lahko pošljete po elektronski pošti: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

sv. Frančišekduhovnostodpuščanjeodnosiverapsihologija

Naš gost

VEČ ...|2. 8. 2025
Natalija Šimunovič

Spoznali smo akademsko glasbenico, pisateljico in pedagoginjo Natalijo Šimunovič. Poklicna pot jo je peljala v orkester SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je igrala solo violo. Nekaj časa je bila tudi del Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter Komornega orkestra Slovenicum. Trenutno v Glasbeni šoli Jesenice poučuje violo in violino, navdušuje pa se tudi nad zapisano besedo; plod tega so njene izdane knjige tako za odrasle kot tudi mladino.

Natalija Šimunovič

Spoznali smo akademsko glasbenico, pisateljico in pedagoginjo Natalijo Šimunovič. Poklicna pot jo je peljala v orkester SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je igrala solo violo. Nekaj časa je bila tudi del Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter Komornega orkestra Slovenicum. Trenutno v Glasbeni šoli Jesenice poučuje violo in violino, navdušuje pa se tudi nad zapisano besedo; plod tega so njene izdane knjige tako za odrasle kot tudi mladino.

Maja Morela

spominživljenje

Sol in luč

VEČ ...|5. 8. 2025
Kako ravnati, ko se znajdemo na življenjskih križpotjih?

Kako, ko nas zadenejo preizkušnje? Nekdo v vsakem trenutku ve, kaj je za vas najboljše, to je Sveti Duh, navzoč je v vsakem izmed nas in je odločilen glas, ki ve, kaj je za nas dobro, katera pot je prava. Jacques Philippe je francoski duhovnik, priznan po svojih številnih delih o duhovnem življenju in osebni rasti. Njegove knjige so cenjene zaradi jasnosti in globine. Prav takšna je tudi njegova knjiga z naslovom V šoli Svetega Duha (izšla je pri založbi Emanuel), ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč.

Kako ravnati, ko se znajdemo na življenjskih križpotjih?

Kako, ko nas zadenejo preizkušnje? Nekdo v vsakem trenutku ve, kaj je za vas najboljše, to je Sveti Duh, navzoč je v vsakem izmed nas in je odločilen glas, ki ve, kaj je za nas dobro, katera pot je prava. Jacques Philippe je francoski duhovnik, priznan po svojih številnih delih o duhovnem življenju in osebni rasti. Njegove knjige so cenjene zaradi jasnosti in globine. Prav takšna je tudi njegova knjiga z naslovom V šoli Svetega Duha (izšla je pri založbi Emanuel), ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

odnosi

Doživetja narave

VEČ ...|8. 8. 2025
Simbol slovenstva - 130 let Aljaževega stolpa in 50 let Makaluja

Veliko več kot le pločevinasto konstrukcijo so pred 130 leti prinesli in sestavili na vrhu Triglava. Postavitvi Aljaževega stolpa in njegovemu pomenu za slovenski narod smo se posvetili v prvem delu, v nadaljevanju pa smo se spomnili še enega izjemnega podviga, ki je slovenski alpinizem postavil ob bok svetovnim velesilam: ob 50-letnici Makaluja so spregovorili nekateri akterji tega zgodovinskega vzpona. V zaključku smo namignili še na dve aktualni spodbudi za obiskovanje vrhov v tem poletju.

Simbol slovenstva - 130 let Aljaževega stolpa in 50 let Makaluja

Veliko več kot le pločevinasto konstrukcijo so pred 130 leti prinesli in sestavili na vrhu Triglava. Postavitvi Aljaževega stolpa in njegovemu pomenu za slovenski narod smo se posvetili v prvem delu, v nadaljevanju pa smo se spomnili še enega izjemnega podviga, ki je slovenski alpinizem postavil ob bok svetovnim velesilam: ob 50-letnici Makaluja so spregovorili nekateri akterji tega zgodovinskega vzpona. V zaključku smo namignili še na dve aktualni spodbudi za obiskovanje vrhov v tem poletju.

Blaž Lesnik

planinstvonaravagoreplaninska zgodovinaAljažev stolpJakob AljažMakalualpinizem

Doživetja narave

VEČ ...|8. 8. 2025
Simbol slovenstva - 130 let Aljaževega stolpa in 50 let Makaluja

Veliko več kot le pločevinasto konstrukcijo so pred 130 leti prinesli in sestavili na vrhu Triglava. Postavitvi Aljaževega stolpa in njegovemu pomenu za slovenski narod smo se posvetili v prvem delu, v nadaljevanju pa smo se spomnili še enega izjemnega podviga, ki je slovenski alpinizem postavil ob bok svetovnim velesilam: ob 50-letnici Makaluja so spregovorili nekateri akterji tega zgodovinskega vzpona. V zaključku smo namignili še na dve aktualni spodbudi za obiskovanje vrhov v tem poletju.

Simbol slovenstva - 130 let Aljaževega stolpa in 50 let Makaluja

Veliko več kot le pločevinasto konstrukcijo so pred 130 leti prinesli in sestavili na vrhu Triglava. Postavitvi Aljaževega stolpa in njegovemu pomenu za slovenski narod smo se posvetili v prvem delu, v nadaljevanju pa smo se spomnili še enega izjemnega podviga, ki je slovenski alpinizem postavil ob bok svetovnim velesilam: ob 50-letnici Makaluja so spregovorili nekateri akterji tega zgodovinskega vzpona. V zaključku smo namignili še na dve aktualni spodbudi za obiskovanje vrhov v tem poletju.

Blaž Lesnik

planinstvonaravagoreplaninska zgodovinaAljažev stolpJakob AljažMakalualpinizem

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 8. 2025
Praznovanje stoletnice se nadaljuje

Praznovanje stoletnice Ameriških Brezij se nadaljuje. To nedeljo bo tako v Lemontu pri Chicagu tradicionalno letno romanje in piknik Slovenskega katoliškega centra. Sveta maša bo pri Lurški votlini. Na voljo bodo nageljni, ki jih bodo romarji med darovanjem prinesli k oltarju, k podobi Marije Pomagaj, skupaj s tihimi prošnjami in zahvalami. Ob koncu sv. maše bodo zapeli litanije Matere Božje z odpevi. Na pikniku bo veliko priložnosti za razvedrilo, tudi za otroke. Tudi Slovenski katoliški center namreč praznuje. Letos mineva 30 let od njegove izgradnje. Idejo o gradnji je zelo podpiral tudi p. Christian Gostečnik, ki je od aprila provincial Slovenske frančiškanske province ter bo glavni mašnik konec avgusta na tradicionalnem Medenem pikniku. Letos bo potekal tudi v zahvalo za sto let poslanstva, ki so ga slovenski frančiškani opravili v Lemontu, za rojake in za druge, ki tam po Mariji najdejo dušni mir in bližino Boga.

Praznovanje stoletnice se nadaljuje

Praznovanje stoletnice Ameriških Brezij se nadaljuje. To nedeljo bo tako v Lemontu pri Chicagu tradicionalno letno romanje in piknik Slovenskega katoliškega centra. Sveta maša bo pri Lurški votlini. Na voljo bodo nageljni, ki jih bodo romarji med darovanjem prinesli k oltarju, k podobi Marije Pomagaj, skupaj s tihimi prošnjami in zahvalami. Ob koncu sv. maše bodo zapeli litanije Matere Božje z odpevi. Na pikniku bo veliko priložnosti za razvedrilo, tudi za otroke. Tudi Slovenski katoliški center namreč praznuje. Letos mineva 30 let od njegove izgradnje. Idejo o gradnji je zelo podpiral tudi p. Christian Gostečnik, ki je od aprila provincial Slovenske frančiškanske province ter bo glavni mašnik konec avgusta na tradicionalnem Medenem pikniku. Letos bo potekal tudi v zahvalo za sto let poslanstva, ki so ga slovenski frančiškani opravili v Lemontu, za rojake in za druge, ki tam po Mariji najdejo dušni mir in bližino Boga.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 8. 2025
Razstava Odsevi upanja v Celju

Še do (jutri) 9. avgusta je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Galerije Staneta Kregarja na ogled razstava »Odsevi upanja«. Nastala je v okviru kulturnih projektov ob svetem letu 2025 in potuje po vseh slovenskih škofijah in zamejstvu. Ponovno jo bodo odprli 13. avgusta v Marijini cerkvi v Celju. Naša gostja je bila soavtorica mag. Bernarda Stenovec.

Razstava Odsevi upanja v Celju

Še do (jutri) 9. avgusta je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Galerije Staneta Kregarja na ogled razstava »Odsevi upanja«. Nastala je v okviru kulturnih projektov ob svetem letu 2025 in potuje po vseh slovenskih škofijah in zamejstvu. Ponovno jo bodo odprli 13. avgusta v Marijini cerkvi v Celju. Naša gostja je bila soavtorica mag. Bernarda Stenovec.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostOdsevi upanjaBernarda Stenovec

Komentar tedna

VEČ ...|8. 8. 2025
Milan Knep: Zakaj vojna?

Tako se je leta 1931 spraševal Albert Einstein. Tako kot Freud je poskušal ugotoviti, ali obstaja način, kako rešiti človeštvo pred grožnjo nove svetovne vojne. Odgovora seveda nista našla. Freud je umrl tri tedne po nemški invaziji na Poljsko, 1. 9. 1939, Einstein pa leta 1955, tri mesece pred deseto obletnico napada Američanov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, 6. in 9. avgusta 1945.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Zakaj vojna?

Tako se je leta 1931 spraševal Albert Einstein. Tako kot Freud je poskušal ugotoviti, ali obstaja način, kako rešiti človeštvo pred grožnjo nove svetovne vojne. Odgovora seveda nista našla. Freud je umrl tri tedne po nemški invaziji na Poljsko, 1. 9. 1939, Einstein pa leta 1955, tri mesece pred deseto obletnico napada Američanov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, 6. in 9. avgusta 1945.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružbaspomin