Svetlobno onesnaženje

Pred zimskim sončevim obratom, ko je noč najdaljša, smo v Doživetjih spregovorili o svetlobnem onesnaženju in vplivu prekomerne osvetlitve na zdravje ljudi, živali in rastlin. Beseda je tekla tudi o marsičem, tudi o tem, kje lahko resnično uživamo v temnem nebu ter brskamo globokem vesolju. Z nami je bil Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije.

Upanje

Pozornost usmerjamo na upanje, ki je bistveno za naše življenje. Še posebej v času bolezni, stiske in preizkušenj. Kako upati tudi v navidezno brezupnih situacijah ... o tem in še o marsičem v tokratnem Klepetu.

Zdrava rastlinska prehrana

Tokrat smo govorili o zdravi prehrani. Jelena Dimitrijevič je priznana holistična svetovalka za zdravo rastlinsko prehrano in certificirana nutricionistka in ambasadorka zdravega načina življenja.

Sladkorna bolezen -Epidemija našega časa

Vsakih 8 sekund nekdo izgubi družinskega člana zaradi sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije zato ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni posebno pozornost namenja družinam. Spodbudili so jih k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Kakovostna komunikacija

Poleg besed smo opozorili tudi na pomen nebesedne komunikacije, ter na pomen poslušanja in pogovora v času stiske.

Mavrica, oktober in mlade novinarke na obisku

Jure je tokrat prvič v oktobru gostil Melito. Z Mavrico sta se ozrla v jesen, na svetniški koledar, spregovorila o lepoti rožnega venca in pomembnosti gibanja za zdravje. Slišali ste zgodbo o sreči in denarju ter pogovor z dekleti, ki so nas obiskala v sklopu šolskega novinarskega krožka.

Miha Geršič o zdravem življenskem slogu

Kako do popolne postave, katere vaje so pomembne za kurjenje maščob in koliko časa bodo terjale, da bo učinek viden. Kako je s prehrano? O tem nam je spregovoril Miha Geršič s portala www.popolnapostava.com.

Grožnja afriške prašičje kuge

Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektor za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano pravi, da je širjenje afriške prašičje kuge v Srbiji velika grožnja za slovensko prašičerejo.

Marija, zdravje bolnikov

Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov

Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

Dr. Ljudmila Miklavčič

Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.

Od Marije k Mariji 2019 - Zofija Jernejčič

Tudi nekdanja cerkvena pevka Zofija Jernejčič, ki ji zdaj žal zdravje ne omogoča več, da bi se povzpela na kor, se je razveselila našega obiska.

Motnje spanja

Z gostjo Kristino Grošelj s Klinike Golnik smo se pogovarjali o motnjah spanja. Med njimi je najpogostejša nespečnost, med nevarnejše pa sodi apnea. Kako jo zdravijo na Golniku ter tudi nekaj nasvetov za boljši spanec je z nami delila sogovornica.

Prava mera

Prava mera je odgovor na marsikatero vprašanje, tudi glede skrbi za zdravje, ki naj je ne bo ne preveč in ne premalo. Ne zamudite.

Sejem Agra (zadnji sejemski dan)

V Gornji Radgoni se bo danes odvijal zadnji sejemski dan letošnje AGRE. Mateja Jaklič direktorica marketinga Pomurskega sejma pravi, da se obeta veliko zanimivega saj je današnji dan tudi dan ekološkega kmetijstva, dan pridelovalcev zelenjave in dan semenarjev. Že čez dobro uro se bo odvijal Posvet ekoloških kmetov: Biodiverziteta kulturnih rastlin in novi poslovni izzivi v ekološki pridelavi, popoldne pa med drugimi vabi k udeležbi zanimiva delavnica: Kaj lahko sami storimo za zdravje: konoplja kot pomočnik v podivjanem svetu.

Zakaj imajo vodstva javnih zdravstvenih zavodov to poletje še dodatne skrbi?

Minister za zdravje Aleš Šabeder je sredi maja podpisal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah v dejavnosti zdravstvene nege. S tem so začeli teči roki, v katerih je treba podeliti licence tistim srednjim medicinskim sestram, ki so 12 let vsaj polovico delovnega časa opravljale tudi naloge diplomiranih medicinskih sester. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo na kratko časovnico, omenjajo tudi več ostalih pomislekov. Govorili smo z direktorjem Marjanom Pintarjem.

Varne vode

Kopanje v onesnaženi vodi ni hec, lahko povzroči resne zdravstvene težave, česar se dostikrat premalo zavedamo. V Svetovalnici je o tem spregovorila epidemiologinja Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Koža in zdravje

Strokovnjaki pravijo, da si koža vse zapomni. Najpogostejše poškodbe kože povzročijo sončni žarki. Kako omiliti posledice sončnih opeklin in kako poskrbeti, da do njih predvsem poleti ne pride? V Svetovalnici je bil z nami specialist dermatovenerolog dr. Borut Žgavec.

Slovenci pojemo premalo rib

Po podatkih prehranskih raziskav se ribe premalokrat znajdejo na krožnikih Slovencev. Zakaj so ribe pomembne za zdravje in kako je z vsebnostjo kovin in drugih virov onesnaževanja voda? Katere ribe so najboljše in kako jih pripraviti? Naša gostja je bila dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inšituta za javno zdravje.

Vzglavniki iz ajde

Spanje je pomembno, dober spanec pa ključen za zdravje. Položiti glavo na luščine lokalnega žita je pravi odgovor. Govorili smo o inovativni rešitvi turističnih delavcev hotela Ajda v Moravskih toplicah.

Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.

Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

O ušeh in glistah pri otrocih

Kako se znebiti uši in kako preprečiti, da bi na otroške glave zašle, je v Svetovalnici odgovarjala Jana Svetičič Marinko, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Spregovorila je o še eni nadlogi - glistavosti.

Bio volneno ležišče je dobra rešitev za zdravje in dobro spanje

Ovčja volna je vključena v več inovacij. V podjetju Soven se zavedajo pomena sprotnega razvoja, več kot dve desetletji že iščejo in razvijajo nove možnosti. Žal patentov za nekatere inovacije, ki so danes uveljavljene v svetu, niso uspeli pravočasno zaščititi. Njihovo zadnjo idejo, ki je že na tržišču in je stoodstotno slovenska, je predstavila Marija Srblin.

Ko začne srce pešati

Težka sapa, nabiranje tekočine v pljučih, pospešen srčni utrip v mirovanju - to je nekaj znakov srčnega popuščanja. Kadar sumimo na pešanje srca, je potreben takojšnji zdravniški pregled. V zdravstveni Svetovalnici je sodeloval specialist internist Marko Šluga.

Vam je všeč sadni jogurt brez dodanega sladkorja?

Manj jej in več migaj pravi stara modrost, prav tako pa velja, da je zajtrk zelo pomemben obrok dneva. Res je, da pri tem, delamo napako in ta obrok zelo oklestimo ali celo preskočimo, izgovor je seveda hitenje. A lahko je tudi drugače. Če se odločimo, da za zajtrk zaužijemo jogurt lahko veliko storimo za našo prebavo in posledično tudi zdravje. In če vam okus navadnega jogurta ni blizu, imate zdaj na voljo sadni jogurt mlekarne Celeia brez dodanega sladkorja. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakop je prepričan, da je okus pravi!Mlekarna Celeia torej ponuja sadni jogurt, ki ima le toliko sladkorja, kolikor ga ostane v mleku po mlečno kislinski fermentaciji in ga imajo tudi vsi navadni jogurti brez dodanega sladkorja.

Ovčja volna v več inovacijah

V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

Bolj zdravi jogurti

Mlekarna Celeia je na trg vstopila z novimi mlečnimi proizvodi, z manj sladkorja in nižjo energijsko vrednostjo, so bolj zdravi in pristnejšega okusa. Ves čas so vpeti v inovacije in izboljšave. O tem je govoril direktor Marjan Jakob.

Transmaščobam so šteti dnevi

Bliža se uveljavitev pravilnika o omejitvi transmaščobnih kislin v prehranskih izdelkih. Prof. prehrane dr. Igor Pravst je pojasnil, zakaj so te maščobe zdravju škodljive, kje so jih pri nas po letu 2015 našli in kaj bo po 7. aprilu 2019 drugače.

Zdravljenje neplodnosti

Kak·ne posledice ima umetna oploditev na zdravje otrok? In kako metoda, imenovana Naprotehnologija zdravi pare, ki imajo te·ave z zanositvijo? Na prvo vpra·anje je odgovarjal ·panec Francisco Guell, na drugo pa specialist dru·inske medicine dr. Janez Rifel.

Postna hrana za energijo

Za energijo moramo poskrbeti, da ohranimo zdravje, nič pa ne škodi, če je kakšna kalorična stvar manj v postnem času, je dejala s. Nikolino in dodala, da to nadomestimo s čim drugim. To nas hkrati razpoloži za kakšno drugo, večje, notranje darovanje in kakšno preprosto dobro delo.

Hagioterapevtsko zdravilo: resnica

O resnici kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovoril duhovnik Miran Kelvišar.

Hagioterapevtsko zdravilo: ljubezen

O ljubezni kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.

O teku z zakoncema Praprotnik

Pomladne temperature so na ceste zvabile številne ljubitelje teka, marsikateri pa se še sprašuje, kako začeti. So tudi taki, ki so tek opustili, ker jim nagaja zdravje. S koristnimi napotki in svojim zgledom sta se v našem sudiou oglasila zakonca Urban Praprotnik in Jasmina Kozina Praprotnik, verjetno najbolj znan tekaški par v Sloveniji.

Kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo

Andreja Smole iz podjetja Cosylab je predstavila njihov glavni projekt, razvijajo napredni kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo - APTACS. Cosylab je hitro rastoče slovensko tehnološko podjetje, ki je osredotočeno na razvoj naprednih tehnologij za svetovni trg. Izdelujejo inovativne produkte in storitve, ki so namenjeni tehnološko zahtevnim kupcem in trgom. Podjetje je bilo zasnovano pod okriljem največjega slovenskega raziskovalnega Inštituta Jožef Štefan. Omenjeni projekt sofinancirata Republika Slovenija ter Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Redke bolezni

Na svetovni dan redkih bolezni smo v Svetovalnici gostili dolgoletnega predsednika Društva hemofilikov prof. Jožeta Faganela. Beseda je tekla o tem, kako sprejeti diagnozo in kako živeti z redko boleznijo. V primeru hemofilije je medicina naredila velik korak pri obravnavi bolnikov in kakovosti njihovega življenja.

Pozornost pri nakupu

Na skupnem EU trgu velja prost pretoka blaga. To v praksi lahko opazimo na vsakem koraku in tudi v izjemno raznoliki ponudbi v naših trgovinah. Nakupovanje z glavo, z razmislekom o tem, kaj so kriteriji, ki jih sam postavim, je nujno orožje potrošnika, če želi izbirati kakovost in skrbeti za svoje zdravje pravi predsednik zadružne zveze Peter Vrisk.

Predavanja Skupnosti družin Sončnica iz Gorice

Skupnost družin Sončnica iz Gorice tudi letos pripravlja niz strokovnih vzgojnih predavanj o sodobnih družbenih, verskih, vzgojnih in kulturnih tematikah. V četrtek, 21. februarja, bo o starševstvu predavala specialistka zakonske in družinske terapije Andreja Poljanec. Starševstvo ni le način vzgajanja, discipliniranja, komunikacije, pač pa je globok in vzajemen odnos, v katerem se razvijata oba, tako odrasli kot tudi otrok. Naslednji četrtek v goste prihaja naturopatinja Katja Kogej. Izvedeli boste, kaj lahko naredimo za svoje zdravje, kako si pripravimo učinkovito domačo lekarno, poskrbimo za zdravo prehrano in kdaj je nujno, da obiščemo zdravnika. Prvi marčevski četrtek bo zakonski in družinski terapevt, predavatelj in kolumnist Domen Strmšnik povedal, kako v situacijah, ko se počutimo, da smo izgubili kontrolo nad svojim življenjem, najti ravnovesje, ki nam pomaga prevzemati kontrolo nad svojimi besedami,dejanji in čutenji. Zadnja predavateljica bo zdravnica in psihoterapevtka Sanja Rozman, tema pa bo zasvojenosti z delom in zadolževanjem. Pri tem gre za obsesivno vedenje, ki je povezano z delom, služenjem in porabljanjem denarja, časa in drugih virov. Vsa predavanja bodo ob 20. uri v dvorani Franca Močnika v Gorici in so brezplačna.

Kakšno vlogo pri ozdravljenju igra odpuščanje?

Odpuščanje je ključnega pomena, je predpogoj, da se zares začne notranje ozdravljenje. Gre za proces, ki potrebuje svoj čas. Kako vstopiti vanj? Več jezuit p. Mio Kekić, ki vodi duhovne vaje za ozdravljenje notranjih ran.

Kakšen je proces zdravljenja notranjih ran?

Duhovne vaje za notranje ozdravljenje potekajo po modelu pokojnega indijskega duhovnika Rufusa Pereire. Jezuit p. Mio Kekić je pojasnil, kakšna sta dinamika in proces duhovnih vaj.

Kaj so notranje rane?

Ne gre za zdravstveno oddajo, niti ne za telesne rane. Jezuit p. Mio Kekić je spregovoril o ranah, ki zaznamujejo in negativno obarvajo naše celostno doživljanje sebe, drugih, življenja in Boga. Gre za rane iz preteklosti in če se ne soočimo znjimi, tudi preko odpuščanja in sprave, ne moremo polno zaživeti.

Vsestranskost medu

V Svetovalnici smo gostili Malči Božnar in govorili o vsestranskosti medu, njegovi koristni uporabi v kozmetiki, kulinariki in za boljše počutje ter zdravje. Dotaknili smo se tudi drugih čebeljih pridelkov.

Obloge z medicinskim kostanjevim medom

V podjetju Tosama izdelujejo inovativne obloge z medicinskim kostanjevim medom, ki postajajo vse bolj prva izbira pri zdravljenju ran. Obloge, odlične klinične predstave ter učinkovitost oblog je predstavila direktorica Tosame Mojca Šimnic Šolinc.

Poskrbimo za zdravje telet

Ob koncu januarja in v februarju je sezona respiratornih obolenj tudi pri živini. Poskrbimo, da se ne bodo prenašala iz hleva v hlev, pravi Andrej Varl, svetovalec s KGZ Kranj.

Pozabljeni šipek

Na nekatere avtohtone zdravilne rastline, ki so zelo blagodejne, smo kar pozabili. Mirjam Bratož z Božičeve kmetiji je prišla na idejo, da bi jih začela znova gojiti. Predvsem se posveča šipku in damaščanski vrtnici.

Zdravje

Letošnji cikel oddaj bo posvečen zdravju in srečevanju z boleznijo. Prvo oddajo smo namenili prav vprašanju zdravja, kako subjektivno lahko doživljamo lastno zdravje ter kako zdravje pravzaprav določa zadovoljstvo s tem, kar nam življenje prinaša. Oddaja Klepet z Metko Klevišar, bo v letošnjem letu na sporedu vsako 1. nedeljo v mesecu ob 19.00.

Mojca Senčar, vse bi ponovila

V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.

Projekt SOPA

V zadnji letošnji oddaji Karitas smo govorili o tveganju prekomernega in neodgovornega pitja alkohola. Predstavili smo projekt SOPA, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju s Slovensko Karitas in drugimi ustanovami.

Z zdravo hrano praznikom naproti

O smernicah zdravega prehranjevanja za starejše odrasle je spregovorila Vida Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Poslušalce je zanimalo, koliko rdečega mesa se sme pojesti in ali je res povezan s pojavom raka in druga vprašanja, povezana s prehrano starejših.