Kaj pa lahko naredimo?

Z nami je vodja oddelka za mentalno zdravje univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljanidr. Borut Škodlar

O tesnobi in strahu v času epidemije

Spregovorili smo o čustveni stiski, ki jo v nastalih razmerah povzročajo strahovi, tesnobe in osamljenost. Kako se umiriti, sprostiti in poskrbeti za duševno zdravje? Na kakšen način uskladiti šolanje doma, pripravo obrokov in ustvarjanje sproščenega vzdušja v času, ki ga preživljamo za štirimi stenami? Z nami je bila na daljavo klinična psihologinja Lea Štern.

KLjučno za zadovoljstvo so kakovostni odnosi

Dr. Kristijan Musek Lešnik je v pogovoru dejal, da so bili časi, ko se je stroka psiholoških znanosti posvečala predvsem možnostim krpanja človeka ob tegobah, z njegovimi patologijami. V zadnjih letih pa se del psihologije vse bolj posveča pozitivizmu, spoznava človeka tudi skozi njegove številne sposobnosti in potenciale. Ključni dejavnik človekovega zadovoljstva ni prav nič materialnega, ampak preprosto kakovost odnosov, ki jih ima s seboj in drugimi.

Športniki o odpovedi pomembnejših prireditev: Zdravje je na prvem mestu

Razmere, v katerih smo se znašli zaradi širjenja novega koronavirusa, vplivajo tudi na športnike. Tekmovanja so ali preložena ali odpovedana, poseben izziv so ob preventivnih ukrepih treningi. Teh v skupinah za zdaj ni, zato se je treba prilagoditi. Govorili smo z atletoma Marušo Mišmaš Zrimšek in Luko Janežičem ter s smučarskim skakalcem Anžetem Laniškom.

Resnice in zmote o novem koronavirusu

O razmerah v Italiji, obrambnem sistemu, ki ga gradimo z rednim gibanjem in zmotah o novem koronavirusu je spregovorila dr. Mihaela Jurdana iz Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.

Infektolog o novem koronavirusu

O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.

dr. Stanislav Pinter

V oddaji Naš gost smo tokrat govorili o športu, gibanju, skrbi za zdravje, srcu in fair play-u. Dr. Stanislav Pinter je profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, namestnik ambasadorja za šport, strpnost in fair play v republiki Sloveniji. Vsem poslušalcem je zaželel: Živite srčno, športno in srečno!.

Kaj lahko naredimo sami v izogib virusnim obolenjem

Smo pripravljeni na srečanje z novim korona virusom? Kaj lahko preventivno naredimo sami, smo vprašali raziskovalko naravnih rešitev, Sanjo Lončar iz ene od največjih slovenskih nevladnih gibanj – projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.

Peter Tomažič: Bližnjice

Ko prebiramo, kaj naj bi Slovencem največ pomenilo v življenju, zasledimo besede: skupnost, zdravje, varnost, družina …

Koronavirus in zaščita

V zdravstveni Svetovalnici smo gostili družinskega zdravnika dr. Janeza Rifla, ki je odgovarjal na vaša vprašanja, povezana z zdravjem.

Kozmetika in zdravje

Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je spregovorila o vplivu kozmetike na naše telo in zdravje.

Zakonca Tavčar o bolezni v družini

V tokratni oddaji odkrito o tem, kako sprejeti bolezen v družini. Zakonca Tavčar, Meta in Rudi, o tej izkušnji; o premagovanju ovir ter sprejemanju omejitev.

Zdravje na delovnem mestu

V sodelovanju s podjetjem Optius - Moja zaposlitev smo gostili Sando Jerman in osebnega trenerja ter strokovnjaka za prehrano Simona Viranta. Ni pomemno le gibanje, pomembna je tudi prehrana, slednja je temeljna za zdrav življenjski slog. Če so naše navade slabe, se to prej ali slej pozna pri našem počutju in je vidno tudi na telesu. Hitro skrenemo s poti, povratek na pravo pa terja red in vztrajnost, a se splača. Ker če imamo zdravje, imamo vse - ne zanemarjajmo ga po nepotrebnem.

Molitev ozdravlja!? - Kaj pravi znanost in kaj osebne zgodbe?

Na prelomu tisočletja so opravili številne raziskave o učinkih molitve na zdravje. Tema je seveda več kot privlačna, čeprav raziskavam zaradi različnih razlogov oporekajo tako verni kot neverni. Kaj je ugotovila znanost in kaj nam povedo zgodbe iz prve roke, v tokratni oddaji Sol in luč.

Zdravje in kultura dobrote

Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

dr. Metoda Dodič Fikfak

Kaj za zdravje na delovnem mestu lahko naredimo sami?

Dan brez cigarete

Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.

Vplivu kozmetike na naše telo

Jutranjo svetovalno oddajo je tokrat obogatila gostja Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katero smo se pogovarjali o vplivu kozmetike na naše telo in naše zdravje.

Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.

Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola

V prvi oddaji Karitas v novem letu smo gostili medicinsko sestro Tatjano Lekšan, ki je izvajalka v programu SOPA - Skupaj za odgovorno pitje alkohola, in Roka Zaletela z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V projektu sodeluje tudi Slovenska karitas.

Za uspešno vzrejo telet je zelo pomembna zaužita količina kolostruma

Franc Šolar, svetovalec s KGZ Kranj je opozoril na pomembnost pravilne prehrane brejih krav in količine zaužitega kolostruma za zdravje in hiter razvoj telet.

Svetlobno onesnaženje

Pred zimskim sončevim obratom, ko je noč najdaljša, smo v Doživetjih spregovorili o svetlobnem onesnaženju in vplivu prekomerne osvetlitve na zdravje ljudi, živali in rastlin. Beseda je tekla tudi o marsičem, tudi o tem, kje lahko resnično uživamo v temnem nebu ter brskamo globokem vesolju. Z nami je bil Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije.

Upanje

Pozornost usmerjamo na upanje, ki je bistveno za naše življenje. Še posebej v času bolezni, stiske in preizkušenj. Kako upati tudi v navidezno brezupnih situacijah ... o tem in še o marsičem v tokratnem Klepetu.

Zdrava rastlinska prehrana

Tokrat smo govorili o zdravi prehrani. Jelena Dimitrijevič je priznana holistična svetovalka za zdravo rastlinsko prehrano in certificirana nutricionistka in ambasadorka zdravega načina življenja.

Sladkorna bolezen -Epidemija našega časa

Vsakih 8 sekund nekdo izgubi družinskega člana zaradi sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije zato ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni posebno pozornost namenja družinam. Spodbudili so jih k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Kakovostna komunikacija

Poleg besed smo opozorili tudi na pomen nebesedne komunikacije, ter na pomen poslušanja in pogovora v času stiske.

Mavrica, oktober in mlade novinarke na obisku

Jure je tokrat prvič v oktobru gostil Melito. Z Mavrico sta se ozrla v jesen, na svetniški koledar, spregovorila o lepoti rožnega venca in pomembnosti gibanja za zdravje. Slišali ste zgodbo o sreči in denarju ter pogovor z dekleti, ki so nas obiskala v sklopu šolskega novinarskega krožka.

Miha Geršič o zdravem življenskem slogu

Kako do popolne postave, katere vaje so pomembne za kurjenje maščob in koliko časa bodo terjale, da bo učinek viden. Kako je s prehrano? O tem nam je spregovoril Miha Geršič s portala www.popolnapostava.com.

Grožnja afriške prašičje kuge

Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektor za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano pravi, da je širjenje afriške prašičje kuge v Srbiji velika grožnja za slovensko prašičerejo.

Marija, zdravje bolnikov

Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov

Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

Dr. Ljudmila Miklavčič

Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.

Od Marije k Mariji 2019 - Zofija Jernejčič

Tudi nekdanja cerkvena pevka Zofija Jernejčič, ki ji zdaj žal zdravje ne omogoča več, da bi se povzpela na kor, se je razveselila našega obiska.

Motnje spanja

Z gostjo Kristino Grošelj s Klinike Golnik smo se pogovarjali o motnjah spanja. Med njimi je najpogostejša nespečnost, med nevarnejše pa sodi apnea. Kako jo zdravijo na Golniku ter tudi nekaj nasvetov za boljši spanec je z nami delila sogovornica.

Prava mera

Prava mera je odgovor na marsikatero vprašanje, tudi glede skrbi za zdravje, ki naj je ne bo ne preveč in ne premalo. Ne zamudite.

Sejem Agra (zadnji sejemski dan)

V Gornji Radgoni se bo danes odvijal zadnji sejemski dan letošnje AGRE. Mateja Jaklič direktorica marketinga Pomurskega sejma pravi, da se obeta veliko zanimivega saj je današnji dan tudi dan ekološkega kmetijstva, dan pridelovalcev zelenjave in dan semenarjev. Že čez dobro uro se bo odvijal Posvet ekoloških kmetov: Biodiverziteta kulturnih rastlin in novi poslovni izzivi v ekološki pridelavi, popoldne pa med drugimi vabi k udeležbi zanimiva delavnica: Kaj lahko sami storimo za zdravje: konoplja kot pomočnik v podivjanem svetu.

Zakaj imajo vodstva javnih zdravstvenih zavodov to poletje še dodatne skrbi?

Minister za zdravje Aleš Šabeder je sredi maja podpisal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah v dejavnosti zdravstvene nege. S tem so začeli teči roki, v katerih je treba podeliti licence tistim srednjim medicinskim sestram, ki so 12 let vsaj polovico delovnega časa opravljale tudi naloge diplomiranih medicinskih sester. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo na kratko časovnico, omenjajo tudi več ostalih pomislekov. Govorili smo z direktorjem Marjanom Pintarjem.

Varne vode

Kopanje v onesnaženi vodi ni hec, lahko povzroči resne zdravstvene težave, česar se dostikrat premalo zavedamo. V Svetovalnici je o tem spregovorila epidemiologinja Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Koža in zdravje

Strokovnjaki pravijo, da si koža vse zapomni. Najpogostejše poškodbe kože povzročijo sončni žarki. Kako omiliti posledice sončnih opeklin in kako poskrbeti, da do njih predvsem poleti ne pride? V Svetovalnici je bil z nami specialist dermatovenerolog dr. Borut Žgavec.

Slovenci pojemo premalo rib

Po podatkih prehranskih raziskav se ribe premalokrat znajdejo na krožnikih Slovencev. Zakaj so ribe pomembne za zdravje in kako je z vsebnostjo kovin in drugih virov onesnaževanja voda? Katere ribe so najboljše in kako jih pripraviti? Naša gostja je bila dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inšituta za javno zdravje.

Vzglavniki iz ajde

Spanje je pomembno, dober spanec pa ključen za zdravje. Položiti glavo na luščine lokalnega žita je pravi odgovor. Govorili smo o inovativni rešitvi turističnih delavcev hotela Ajda v Moravskih toplicah.

Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.

Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

O ušeh in glistah pri otrocih

Kako se znebiti uši in kako preprečiti, da bi na otroške glave zašle, je v Svetovalnici odgovarjala Jana Svetičič Marinko, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Spregovorila je o še eni nadlogi - glistavosti.

Bio volneno ležišče je dobra rešitev za zdravje in dobro spanje

Ovčja volna je vključena v več inovacij. V podjetju Soven se zavedajo pomena sprotnega razvoja, več kot dve desetletji že iščejo in razvijajo nove možnosti. Žal patentov za nekatere inovacije, ki so danes uveljavljene v svetu, niso uspeli pravočasno zaščititi. Njihovo zadnjo idejo, ki je že na tržišču in je stoodstotno slovenska, je predstavila Marija Srblin.

Ko začne srce pešati

Težka sapa, nabiranje tekočine v pljučih, pospešen srčni utrip v mirovanju - to je nekaj znakov srčnega popuščanja. Kadar sumimo na pešanje srca, je potreben takojšnji zdravniški pregled. V zdravstveni Svetovalnici je sodeloval specialist internist Marko Šluga.

Vam je všeč sadni jogurt brez dodanega sladkorja?

Manj jej in več migaj pravi stara modrost, prav tako pa velja, da je zajtrk zelo pomemben obrok dneva. Res je, da pri tem, delamo napako in ta obrok zelo oklestimo ali celo preskočimo, izgovor je seveda hitenje. A lahko je tudi drugače. Če se odločimo, da za zajtrk zaužijemo jogurt lahko veliko storimo za našo prebavo in posledično tudi zdravje. In če vam okus navadnega jogurta ni blizu, imate zdaj na voljo sadni jogurt mlekarne Celeia brez dodanega sladkorja. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakop je prepričan, da je okus pravi!Mlekarna Celeia torej ponuja sadni jogurt, ki ima le toliko sladkorja, kolikor ga ostane v mleku po mlečno kislinski fermentaciji in ga imajo tudi vsi navadni jogurti brez dodanega sladkorja.

Ovčja volna v več inovacijah

V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.