Pogledali smo v ozadje problematike digitalnih odpadkov. Teh seveda ne vidimo, vendar pa je podatek, da za shranjevanje trenutne količine podatkov človeštvo potrebuje približno 70 milijonov strežnikov, zgovoren. Nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Gre ob številnih drugih težavah, ki pestijo planet, za obrobno temo ali jo je nujno nasloviti? Z nami je bil Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja!
Pogledali smo v ozadje problematike digitalnih odpadkov. Teh seveda ne vidimo, vendar pa je podatek, da za shranjevanje trenutne količine podatkov človeštvo potrebuje približno 70 milijonov strežnikov, zgovoren. Nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Gre ob številnih drugih težavah, ki pestijo planet, za obrobno temo ali jo je nujno nasloviti? Z nami je bil Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja!
Podatki o klicih na številko 112, ki so se pojavili na temnem spletu, niso bili ukradeni s strežnikov Uprave za zaščito in reševanje, so sporočili z obrambnega ministrstva. Preiskava varnostnega incidenta se nadaljuje, bi pa po nekaterih ocenah lahko prišlo do vdora prek povezanih sistemov oziroma fizične odtujitve podatkov. O zadnjih napadih na državne sisteme, ranljivostih in samozaščitnem ravnanju je za naš radio spregovoril etični heker Milan Gabor.
Podatki o klicih na številko 112, ki so se pojavili na temnem spletu, niso bili ukradeni s strežnikov Uprave za zaščito in reševanje, so sporočili z obrambnega ministrstva. Preiskava varnostnega incidenta se nadaljuje, bi pa po nekaterih ocenah lahko prišlo do vdora prek povezanih sistemov oziroma fizične odtujitve podatkov. O zadnjih napadih na državne sisteme, ranljivostih in samozaščitnem ravnanju je za naš radio spregovoril etični heker Milan Gabor.
Eden od slovenskih domov v Buenos Airesu Slovenska vas je ta mesec praznoval svojo 71. obletnico. Slovesnost se je začela s sveto mašo v slovenski cerkvi Marije Kraljice, nato so počastili argentinsko in slovensko zastavo in himno. Geslo »DRUŽINA SMO. VSI SMO EDEN DRUGEMU LUČ« je bilo vodilo vsega jubilejnega programa. V svojih pozdravnih govorih so ga tudi omenjali predsednica društva Kristina Grbec, predsednik Zedinjene Slovenije inž. Jure Komar in 3. sekretarka Tija Kuhar, ki je v tem času zamenjav zastopala Veleposlaništvo Republike Slovenije in se pohvalno spomnila mons. Janeza Hladnika, vizionarnega ustanovitelja Slovenske vasi. Kulturni del se je pričel s petjem otrok Slovenske šole Ireneja Friderika Barage pod prijaznim vodstvom Monike Urbanija, ki so navdušeno zapeli ob spremljavi kitar. Sledila je kratka veseloigra enodejanka »Podlaga zakonske sreče«. Režiser Dani Grbec je, kljub oviram, posrečeno izbral nositelje petih vlog in z njimi dosegel dinamično in humoristično predstavo sicer preprostega starejšega teksta. Za lažje razumevanje teksta, zlasti za udeležence ki ne govorijo slovensko, so bili podnaslovi v španščini. Po veselem razpoloženju sodeč bomo lahko v Hladnikovem domu praznovali še mnogo obletnic, zapis za Svobodno Slovenijo zaključje Franci Sušnik. Igralci (Jeremías Žitnik kot mlad soprog SLAVOLJUB, Valerija Urbanija kot njegova žena DRAGOTINA, Pavla Grbec kot njena mati IVANA, Boris Rot kot zdravnik DR. PELIKAN in Helena Cerar kot kuharica JERICA) so dovršeno karakterizirali svojo vlogo, k čemur so odločno pripomogli tudi izbrani kostumi, frizure in maskiranje. November v Buenos Airesu, pa mraz kot da bi zima, ki bi se že pred časom morala umakniti, želela razsajati med nami kar do naslednje. Vendar se je vreme le sprevedrilo in smo v nedeljo 5. novembra bili obdarovani s krasnim dnevom. Številni udeleženci in zastopniki vseh buenosaireških slovenskih domov smo bili po zaslugi kuharic in strežnikov prav dobro pogoščeni s kosilom, med katerim je že animiral Duo Vater & Sohn, ki je nato mnoge zvabil na plesišče.
Eden od slovenskih domov v Buenos Airesu Slovenska vas je ta mesec praznoval svojo 71. obletnico. Slovesnost se je začela s sveto mašo v slovenski cerkvi Marije Kraljice, nato so počastili argentinsko in slovensko zastavo in himno. Geslo »DRUŽINA SMO. VSI SMO EDEN DRUGEMU LUČ« je bilo vodilo vsega jubilejnega programa. V svojih pozdravnih govorih so ga tudi omenjali predsednica društva Kristina Grbec, predsednik Zedinjene Slovenije inž. Jure Komar in 3. sekretarka Tija Kuhar, ki je v tem času zamenjav zastopala Veleposlaništvo Republike Slovenije in se pohvalno spomnila mons. Janeza Hladnika, vizionarnega ustanovitelja Slovenske vasi. Kulturni del se je pričel s petjem otrok Slovenske šole Ireneja Friderika Barage pod prijaznim vodstvom Monike Urbanija, ki so navdušeno zapeli ob spremljavi kitar. Sledila je kratka veseloigra enodejanka »Podlaga zakonske sreče«. Režiser Dani Grbec je, kljub oviram, posrečeno izbral nositelje petih vlog in z njimi dosegel dinamično in humoristično predstavo sicer preprostega starejšega teksta. Za lažje razumevanje teksta, zlasti za udeležence ki ne govorijo slovensko, so bili podnaslovi v španščini. Po veselem razpoloženju sodeč bomo lahko v Hladnikovem domu praznovali še mnogo obletnic, zapis za Svobodno Slovenijo zaključje Franci Sušnik. Igralci (Jeremías Žitnik kot mlad soprog SLAVOLJUB, Valerija Urbanija kot njegova žena DRAGOTINA, Pavla Grbec kot njena mati IVANA, Boris Rot kot zdravnik DR. PELIKAN in Helena Cerar kot kuharica JERICA) so dovršeno karakterizirali svojo vlogo, k čemur so odločno pripomogli tudi izbrani kostumi, frizure in maskiranje. November v Buenos Airesu, pa mraz kot da bi zima, ki bi se že pred časom morala umakniti, želela razsajati med nami kar do naslednje. Vendar se je vreme le sprevedrilo in smo v nedeljo 5. novembra bili obdarovani s krasnim dnevom. Številni udeleženci in zastopniki vseh buenosaireških slovenskih domov smo bili po zaslugi kuharic in strežnikov prav dobro pogoščeni s kosilom, med katerim je že animiral Duo Vater & Sohn, ki je nato mnoge zvabil na plesišče.
Njegova mati je rekla strežnikom: “Kar koli vam reče, storite” (Janezov evangelij 2, 5).
Njegova mati je rekla strežnikom: “Kar koli vam reče, storite” (Janezov evangelij 2, 5).
Med vami pa naj ne bo tako, ampak največji med vami naj bo kakor najmlajši in predstojnik kakor strežnik (Lukov evangelij 22,26).
Med vami pa naj ne bo tako, ampak največji med vami naj bo kakor najmlajši in predstojnik kakor strežnik (Lukov evangelij 22,26).
Veste, da vladarji gospodujejo nad narodi in da jim velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik (Matejev evangelij 20, 25-27).
Veste, da vladarji gospodujejo nad narodi in da jim velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik (Matejev evangelij 20, 25-27).
Svet povezuje internetno spletišče. Zato je varnost ključna, da naši podatki ne pridejo v roke tistih, ki jih izrabljajo. Zaščita delovnih postaj, strežnikov, omrežij in aplikacij pred kibernetskimi napadi, so eno od področij podjetja VitalIT, kjer pravijo da so naši podatki preveč pomembni, da bi jih tvegali. Želijo vstopiti v širše mednarodno okolje. Dobili so priložnost predstavitve na svetovni razstavi EXPO, kamor so se odpravili po uspešnem domačem nastopu v Digitalnem središču Slovenije, ki je začelo delovati v sklopu drugega polletnega predsedovanja Slovenije Svetu EU v letu 2021.
Svet povezuje internetno spletišče. Zato je varnost ključna, da naši podatki ne pridejo v roke tistih, ki jih izrabljajo. Zaščita delovnih postaj, strežnikov, omrežij in aplikacij pred kibernetskimi napadi, so eno od področij podjetja VitalIT, kjer pravijo da so naši podatki preveč pomembni, da bi jih tvegali. Želijo vstopiti v širše mednarodno okolje. Dobili so priložnost predstavitve na svetovni razstavi EXPO, kamor so se odpravili po uspešnem domačem nastopu v Digitalnem središču Slovenije, ki je začelo delovati v sklopu drugega polletnega predsedovanja Slovenije Svetu EU v letu 2021.
Da, takšen si Gospod, zato se ob tebi lahko …
Z novim ciklom smo vstopili že v osmo leto oddaje Globine, ki jo bo odslej spremljal tudi video podkast. V svetem letu želimo odpreti komunikacijo med teisti in ateisti, spodbuditi dialog, spraševanje, poslušanje in razumevanje drug drugega. V uvodni oddaji smo se z jezuitom p. Damjanom Ristićem pogovarjali o ateizmu, njegovih opredelitvah in pomenu v sodobni družbi. Oddaja je na voljo tudi v video obliki na youtube kanalu Radia Ognjišče
Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah.
Predstavniki indijanskih plemen Navaho, Hopi in Apače so se pogovarjali, kako zelo so ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Oddajo smo v prvi vrsti namenili katoliškim medijem, saj smo v mesecu verskega tiska, dotaknili pa smo se tudi predloga zakona o medijih. Naši sogovorniki so bili direktor Ognjišča Miha Turk, direktor založbe in tednika Družina Tone Rode in politični analitik, urednik in avtor Rok Čakš.
Kakšen je pomen otroške in mladinske gledališke vzgoje pri nas danes? To je vprašanje, ki ga bo odprl današnji, tradicionalni ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani v Trstu. Pripravlja ga Društvo slovenskih izobražencev, tokrat v sodelovanju z Radijskim odrom. Javno debato pripravljata debato ob 80-letnici rojstva Lučke Peterlin Susič. O vzgoji otrok in mladih k ljubezni do slovenskega jezika, kulture in pripadnosti skozi prizmo gledališke dejavnosti bodo razmišljali gostje: gledališka pedagoginja v šolah, igralka in odbornica Radijskega odra Julija Berdon, predsednica Slovenskega katoliškega prosvetnega društva Frančišek B. Sedej iz Števerjana in igralka v društveni dramski skupini Ilaria Bergnach in študent na AGRFT Nejc Kravos. Pogovor bo vodila radijska in televizijska voditeljica ter koordinatorka dramske skupine Slovenskega kulturnega društva Prešeren iz Boljunca pri Trstu Jasmina Gruden. Začetek bo ob 20.30.
Kakšen je pomen otroške in mladinske gledališke vzgoje pri nas danes? To je vprašanje, ki ga bo odprl današnji, tradicionalni ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani v Trstu. Pripravlja ga Društvo slovenskih izobražencev, tokrat v sodelovanju z Radijskim odrom. Javno debato pripravljata debato ob 80-letnici rojstva Lučke Peterlin Susič. O vzgoji otrok in mladih k ljubezni do slovenskega jezika, kulture in pripadnosti skozi prizmo gledališke dejavnosti bodo razmišljali gostje: gledališka pedagoginja v šolah, igralka in odbornica Radijskega odra Julija Berdon, predsednica Slovenskega katoliškega prosvetnega društva Frančišek B. Sedej iz Števerjana in igralka v društveni dramski skupini Ilaria Bergnach in študent na AGRFT Nejc Kravos. Pogovor bo vodila radijska in televizijska voditeljica ter koordinatorka dramske skupine Slovenskega kulturnega društva Prešeren iz Boljunca pri Trstu Jasmina Gruden. Začetek bo ob 20.30.
Približuje se slovenski kulturni praznik in s tem vrsta prireditev. V galeriji Kulturnega doma v Gorici bodo odprli fotografsko razstavo Alenke Slavinec o Boris Pahorju. Narodna in univerzitetna knjižnica bo predstavila monografijo PREŠEREN, POLITIKA IN POEZIJA ddr. Igorja Grdine s faksimili iz Prešernove zapuščine. Farno kulturno društvo Koroška Bela pa vabi na razstavo, PREŠERN NA 101 NAČIN, ki jo bo postavil Marcel Vogelnik.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zdaj je tisti del leta, ko pripravljamo jedi iz kislega zelja, zraven lahko dodamo kaše in meso. Za musako potrebujemo: do 1 kg kislega zelja, 60-90 dag mletega mesa in 30-25 dag ajdove kaše, 1 žlica kisle smetane ali 1 dl mleka, 3-4 jajca. Zelja po potrebi opremo in pokuhamo za 20 minut. Posebej damo pražit čebulo in dodamo zmleto meso. To moramo res dobro prepražiti, da zadiši. Nato ga začinimo, lahko dodamo narezano papriko, strt česen, lovorjev list ... Kašo operemo in skuhamo posebej v dvakratni količini vrele, slane vode. Ko je kuhana, jo stresem k mesu in skupaj popražimo. Skledo za narastke namažemo, na dno damo malo zelja, nato mešanico mesa in kaše in to ponavljamo, dokler imamo sestavine. Na vrhu naj bo zelje. To prelijemo z jajčno smetano, da bo prijetno sočno. Po želji lahko na vrhu naribamo še malo sira, lahko pa damo v pečico pokrito. Pečemo 15-20 minut pri 180 stopinjah Celzija.