Poslušalka je vprašala, če lahko naredi ribano kašo iz polnozrnate moke. Sestra Nikolina pritrjuje, mora pa v vsakem primeru pripraviti krepko testo, da ga bomo lahko ribali. Na 1 jajce naj bo 12-15 dag moke. Dobro ga moramo pregnesti na pultu ali delovni deski, da se jajce porazdeli. Če je testo preveč mehko, dodamo še malo moke. Če se nam noče sprijeti skupaj, pa kapljico olja. Ribamo lahko na prt ali pa direktno v vrelo juho. Pri uporabi polnozrnate moke sestra Nikolina priporoča, da ribamo bolj na debelo, grobo. Zato se bo tudi kuhala kakšno minuto več. Dodaja še, da ko je kaša kuhana, juho odstavimo, da ne bomo izgubili prave arome.  

Poslušalko je zanimalo, kako naj jih naredi in ali je nadev lahko samo mesni. Sestra Nikolina je povedala, da je nadev lahko tudi zelenjavni, rižev (če je prejšnji dan ostalo malo praženega riža ... ) Najprej pa krompir (naj bodo enako veliki) kuhamo 15 do 20 minut. Potem ga vzdolžno prerežemo in izdolbemo. Nadevane krompirje naložimo na pekač, na vrh položimo rezino sira in postavimo v pekač, da se sir lepo zapeče in se naredi skorjica, kar ohranja vlažnost nadeva. Za nadev uporabimo izdolben krompir, ki ga z vilicami pretlačimo. Dodamo narezano sir, šunko (ostanke narezka), kranjsko klobaso, jajce ... Lahko tudi na malo čebule pražimo mleto meso ali pa različno zelenjavo ... K takemu krompirju sodi še solata. 

Sestra Nikolina je povedala, kako naredimo koruzne in ajdove žgance, ki zelo sodijo k joti ali segedinu. Za koruzne potrebujemo koruzni zdrob, in sicer v 1 ½ l vode (ki jih lahko dodamo še malo olja masla ali pa žlico zaseke tako, da je voda malo pomaščen) stresemo ½ l zdroba. Solimo in takoj začnemo z mešanjem ter počakamo do vrenja. Mešamo 15-20 minut, da se zgosti. Poleti jih lahko jemo s kislim mlekom ali pa zraven ponudimo solato. Ajdove žgance pa zakuhamo v vrelo, slano vodo. Ajdovo moko pomešam z malo pšenične, skupaj presejem in potem stresem v vrelo vodo. Potrebujmo ¾ l vode za ½ k ajdove moke. Kuhamo v večjem, višjem loncu. Ko voda začne vreti, vsujemo kupček moke in pokrijemo. Vrelec vode mora priti čez moko. Nato v moko z ročajem kuhalnice naredimo luknjo in pustimo vreti 10-15 minut. Vodo odcedimo v skledo in začnemo mešati (najbolje z veliko dvorogeljno vilico - leseno ali pa kovinsko). Med mešanjem počasi prilivamo žgančevko. Prilivam toliko časa, da se začnejo delati žganci. Nato zabelimo z vročo maščobo (ocvirki, zaseka, raztopljeno maslo), tako da zacvrči. Nato jih z vilicami zdrobimo. Če skuhamo večjo količino, jih nadrobimo po delih.  

Poslušalec je na internetu našel veliko zapisov, tudi polemik in besed glede ričeta, zato je sestro Nikolino prosil za pravi, njen recept: katere sestavine, koliko in kako naj ga pripravi. Dobro je, da ričet zvečer enkrat ali dvakrat operemo in namočimo v toplo vodo. Naslednji dan ga odcedimo in nalijemo čisto toplo vodo, pokrijemo in postavimo na štedilnikovo ploščo. Tako bo zavrel en dva tri. Pri tekočini računamo, da lahko uporabimo še kakšno vodo od kuhanja krompirja ... Med kuhanjem narežemo korenček in zeleno na kocke ter pripravimo grah in fižol (lahko tudi stročji fižol). Dobro dene tudi kakšen košček cvetače. Vse to dodamo v lonec, pa še lovorjev list, sol in praženo čebulo ali pa malo prekajene slanine. Stisnemo še kakšen strok česna in pomešamo, da zadiši. Seveda je dobrodošlo, da v ričetu skuhamo kranjsko klobaso, kos krače ali malo prekajene mesnine. Zraven ponudimo kruh (štručke), pico ali pogačo (npr. z ocvirki) ... 

Naša poslušalka je večkrat že pripravila ocvirkovo potico, zanima jo, ali bi jo lahko pripravila tudi z ajdovo moko, se pravi, da bi nastala ajdova ocvirkovka. Kako naj to naredil? Sestra Nikolina odgovarja: potrebujemo ajdovo in pšenično moko. 30 dag (ali do ½ kg ajdove moke) poparimo z vrelo slano vodo, da dobimo žganec. Razširimo ga in dodamo še ostalo moko (vsega skupaj je 1 kg moke), v jamico na sredi dodamo 3 dag kvasa. Ko bo začel delovati, z roko mešamo in napravimo testo. Po malem prilivamo tekočino in naredimo srednje krepko testo. Pustimo vzhajati, nato razvaljamo in potresemo s toplimi, a odcejenimi ocvirki. Ocvirki ne smejo biti prekajeni, lahko pa zraven damo polovico kuhane in narezane kranjske klobase ... Zavijemo kot potico, damo v model in vzhajati. Pred peko pomažemo z jajcem ali črno kavo in prebodemo s pletilko. Ko je pečena, jo pokrijemo. 

Potrebujemo ½ kg moke, zvrhano kavno žličko pecilnega praška, sol, 1 kocko kvasa, 25 dag masla (ali pol masla, pol margarine). Sestavine z rokami zdrobimo v fino kašo. Dodamo 3 rumenjake, 1 dl kisle smetane (ali pol kisle, pol sladke ali pa jogurt). Naredimo testo in ga damo počivat. Razvaljamo za  3-4 milimetre debelo, namažemo z jajcem (ali samo z beljakom) ter potresemo s semeni ali narezanimi oreščki. S koleščkom narežemo na 2 cm široke in 4-5 cm dolge koščke. Z lopatko prenesemo na peki papir, pazimo na medsebojno razdaljo in pečemo 15-20 minut. Ko so pečene, jih ohladimo in spravimo v dobro pokriti škatli, da se ne zmehčajo. Lahko pa naredimo tudi testo s kvasom. Potrebujemo ½ kg moke (bele ali polbele), 2 dag kvasa, žličko soli, 1-2 rumenjaka. Naredimo mehko testo, nato dolivamo mleko ali polovično mleko, dodamo še 1-3 dag olivnega olja in 5 dag masla  (to je najbolj idealna maščobe). Pustimo vzhajati, razvaljamo in oblikujemo štručke, male rogljičke, palčke ... ki jih pred peko namažemo z beljakom (jajcem) in posujemo s semeni ali pa nanje naribamo sir.  

Zelo aktualne v tem času so razne mineštre, razne juhe, ker nas tudi pogrejejo. Če jih skuhamo večjo količino, se okusi čez noč še bolj povežejo in dopolnijo. To so lahko: ričet ali jota (s kislim zeljem ali kislo repo). Sestra Nikolina je več povedala o kremni fižolovi juhi. Pripravila jo je iz kuhanega fižola, ki je ostal od prejšnjih dni. Fižol je dobro pripraviti prej, dovolj zgodaj ga moramo namočiti, da se bo prej skuhal. Kuhanega zmiksamo in ohladimo. Nato je praženi čebuli dodala narezan krompir, korenček in zeleno (gomolji zelene so zelo okusni, dobro pomnožijo jed in dodajo k aromi). Lahko dodamo še malo stisnjenega česna in kakšna žlica paradižnikove mezge. Če je juha preveč redka, jo zgostimo s kosmiči, vedno pa jo lahko izboljšamo z žlico kisle smetane. Poslušalec je vprašal, ali je krompir v joti naslednji dan še užiten, ali bi ga moral pobrati ven. Sestra Nikolina je povedala, da če je bila jota sveže skuhana, ni nobenih težav.

Poklicala je poslušalka, ki jo je zanimalo, zakaj testo za pico pri valjanju skoči nazaj oziroma skupaj - je pretrdo ali premalo vzhajano. Sestra Nikolina pravi, da pazimo, da je testo prijetno mehko in nato dobro vzhajano. Nato ga razvaljamo. Pekač pa namažemo bodisi z maslom ali pa z mastjo - z gosto, trdo maščobo, ne z oljem. Testo potisnemo do roba pekača in ne bo drselo skupaj.  Lahko se peče tudi na peki papirju.