Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|9. 3. 2023
Barbara Pogačar-biomedicinska tehničarka

Barbara Pogačar je bila v letu 2022 ena od desetih žensk v izboru za naziv Inženirka leta.  O njenem delu, izbrani poklicni poti in s spodbudo mladim, ki šele izbirajo svoje izobraževanje, v kratkem pogovoru z navdihujočo mlado damo, ki smo ga posneli tik pred začetkom zaključne slovesnosti in podelitve omenjenega naziva.  

Barbara Pogačar-biomedicinska tehničarka

Barbara Pogačar je bila v letu 2022 ena od desetih žensk v izboru za naziv Inženirka leta.  O njenem delu, izbrani poklicni poti in s spodbudo mladim, ki šele izbirajo svoje izobraževanje, v kratkem pogovoru z navdihujočo mlado damo, ki smo ga posneli tik pred začetkom zaključne slovesnosti in podelitve omenjenega naziva.  

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Barbara Pogačar-biomedicinska tehničarka

Barbara Pogačar je bila v letu 2022 ena od desetih žensk v izboru za naziv Inženirka leta.  O njenem delu, izbrani poklicni poti in s spodbudo mladim, ki šele izbirajo svoje izobraževanje, v kratkem pogovoru z navdihujočo mlado damo, ki smo ga posneli tik pred začetkom zaključne slovesnosti in podelitve omenjenega naziva.  

VEČ ...|9. 3. 2023
Barbara Pogačar-biomedicinska tehničarka

Barbara Pogačar je bila v letu 2022 ena od desetih žensk v izboru za naziv Inženirka leta.  O njenem delu, izbrani poklicni poti in s spodbudo mladim, ki šele izbirajo svoje izobraževanje, v kratkem pogovoru z navdihujočo mlado damo, ki smo ga posneli tik pred začetkom zaključne slovesnosti in podelitve omenjenega naziva.  

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Via positiva

VEČ ...|2. 3. 2023
Rosana Kolar, strojna inženirka in letalska mehaničarka - Inženirka leta

Inženirka leta 2022 je Rosana Kolar, diplomirana inženirka strojništva in letalska mehaničarka v podjetju Adria Tehnika. Izbor inženirka leta v ospredje postavlja osebo, ki je s svojim delom in osebnostjo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločala za perspektivne inženirske poklice. 

Rosana Kolar, strojna inženirka in letalska mehaničarka - Inženirka leta

Inženirka leta 2022 je Rosana Kolar, diplomirana inženirka strojništva in letalska mehaničarka v podjetju Adria Tehnika. Izbor inženirka leta v ospredje postavlja osebo, ki je s svojim delom in osebnostjo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločala za perspektivne inženirske poklice. 

izobraževanjeodnosiinženirstvotehnologijadružbapogovor

Via positiva

Rosana Kolar, strojna inženirka in letalska mehaničarka - Inženirka leta

Inženirka leta 2022 je Rosana Kolar, diplomirana inženirka strojništva in letalska mehaničarka v podjetju Adria Tehnika. Izbor inženirka leta v ospredje postavlja osebo, ki je s svojim delom in osebnostjo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločala za perspektivne inženirske poklice. 

VEČ ...|2. 3. 2023
Rosana Kolar, strojna inženirka in letalska mehaničarka - Inženirka leta

Inženirka leta 2022 je Rosana Kolar, diplomirana inženirka strojništva in letalska mehaničarka v podjetju Adria Tehnika. Izbor inženirka leta v ospredje postavlja osebo, ki je s svojim delom in osebnostjo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločala za perspektivne inženirske poklice. 

Nataša Ličen

izobraževanjeodnosiinženirstvotehnologijadružbapogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|16. 2. 2023
Slovenski osnovnošolci dosegli Guinnessov rekord za največji spletni kviz o varni rabi interneta

Skoraj polovica slovenskih osnovnih šol se je prijavila k sodelovanju v največjem spletnem kvizu na svetu, za osvojitev Guinnessovega rekorda. Projekt družbe A1 Slovenija in zavoda Varni internet, ki je namenjen izobraževanju mladih o skritih pasteh spletnega življenja, je navdušil učitelje in ravnatelje, ki se zavedajo, da je varna raba interneta danes pomembna veščina za otroke.

V kvizu je sodelovalo skoraj 200 osnovnih šol iz vseh slovenskih regij in bilo s tem del zgodovinskega dogodka. Predstavil ga je Lan Orthaber, vodja projekta pri A1 Slovenija. 

Slovenski osnovnošolci dosegli Guinnessov rekord za največji spletni kviz o varni rabi interneta

Skoraj polovica slovenskih osnovnih šol se je prijavila k sodelovanju v največjem spletnem kvizu na svetu, za osvojitev Guinnessovega rekorda. Projekt družbe A1 Slovenija in zavoda Varni internet, ki je namenjen izobraževanju mladih o skritih pasteh spletnega življenja, je navdušil učitelje in ravnatelje, ki se zavedajo, da je varna raba interneta danes pomembna veščina za otroke.

V kvizu je sodelovalo skoraj 200 osnovnih šol iz vseh slovenskih regij in bilo s tem del zgodovinskega dogodka. Predstavil ga je Lan Orthaber, vodja projekta pri A1 Slovenija. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvootrocimladiizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

Slovenski osnovnošolci dosegli Guinnessov rekord za največji spletni kviz o varni rabi interneta

Skoraj polovica slovenskih osnovnih šol se je prijavila k sodelovanju v največjem spletnem kvizu na svetu, za osvojitev Guinnessovega rekorda. Projekt družbe A1 Slovenija in zavoda Varni internet, ki je namenjen izobraževanju mladih o skritih pasteh spletnega življenja, je navdušil učitelje in ravnatelje, ki se zavedajo, da je varna raba interneta danes pomembna veščina za otroke.

V kvizu je sodelovalo skoraj 200 osnovnih šol iz vseh slovenskih regij in bilo s tem del zgodovinskega dogodka. Predstavil ga je Lan Orthaber, vodja projekta pri A1 Slovenija. 

VEČ ...|16. 2. 2023
Slovenski osnovnošolci dosegli Guinnessov rekord za največji spletni kviz o varni rabi interneta

Skoraj polovica slovenskih osnovnih šol se je prijavila k sodelovanju v največjem spletnem kvizu na svetu, za osvojitev Guinnessovega rekorda. Projekt družbe A1 Slovenija in zavoda Varni internet, ki je namenjen izobraževanju mladih o skritih pasteh spletnega življenja, je navdušil učitelje in ravnatelje, ki se zavedajo, da je varna raba interneta danes pomembna veščina za otroke.

V kvizu je sodelovalo skoraj 200 osnovnih šol iz vseh slovenskih regij in bilo s tem del zgodovinskega dogodka. Predstavil ga je Lan Orthaber, vodja projekta pri A1 Slovenija. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvootrocimladiizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|9. 2. 2023
Od teologije in filozofije preko matematike do uspešne inženirke

Špela Poklukar je inženirka. Bila je v ožjem izboru za Naj inženirko lanskega leta. Začela je s študijem filozofije in teologije, potem pa vzporedno začela še z matematiko, ki jo je vse bolj pritegnila. Ukvarja se z umetno inteligenco

Od teologije in filozofije preko matematike do uspešne inženirke

Špela Poklukar je inženirka. Bila je v ožjem izboru za Naj inženirko lanskega leta. Začela je s študijem filozofije in teologije, potem pa vzporedno začela še z matematiko, ki jo je vse bolj pritegnila. Ukvarja se z umetno inteligenco

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Od teologije in filozofije preko matematike do uspešne inženirke

Špela Poklukar je inženirka. Bila je v ožjem izboru za Naj inženirko lanskega leta. Začela je s študijem filozofije in teologije, potem pa vzporedno začela še z matematiko, ki jo je vse bolj pritegnila. Ukvarja se z umetno inteligenco

VEČ ...|9. 2. 2023
Od teologije in filozofije preko matematike do uspešne inženirke

Špela Poklukar je inženirka. Bila je v ožjem izboru za Naj inženirko lanskega leta. Začela je s študijem filozofije in teologije, potem pa vzporedno začela še z matematiko, ki jo je vse bolj pritegnila. Ukvarja se z umetno inteligenco

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|2. 2. 2023
Silovit razvoj nevroznanosti v korist ljudi in planeta

Razmah in razvoj umetne inteligence že dlje časa omogoča, da le z mislimi ali očmi upravljamo s stroji, oziroma se na naše misli odziva tehnologija. Želimo si, da bi napredek služil človeku in planetu. O tem v pogovoru z doc. dr. Blažem Koritnikom, dr. med., specialistom nevrologom. Predstojnikom KI za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike. Dejaven tudi pri slovenskem društvu za nevroznanost Društvu Sinapsa

Silovit razvoj nevroznanosti v korist ljudi in planeta

Razmah in razvoj umetne inteligence že dlje časa omogoča, da le z mislimi ali očmi upravljamo s stroji, oziroma se na naše misli odziva tehnologija. Želimo si, da bi napredek služil človeku in planetu. O tem v pogovoru z doc. dr. Blažem Koritnikom, dr. med., specialistom nevrologom. Predstojnikom KI za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike. Dejaven tudi pri slovenskem društvu za nevroznanost Društvu Sinapsa

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Silovit razvoj nevroznanosti v korist ljudi in planeta

Razmah in razvoj umetne inteligence že dlje časa omogoča, da le z mislimi ali očmi upravljamo s stroji, oziroma se na naše misli odziva tehnologija. Želimo si, da bi napredek služil človeku in planetu. O tem v pogovoru z doc. dr. Blažem Koritnikom, dr. med., specialistom nevrologom. Predstojnikom KI za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike. Dejaven tudi pri slovenskem društvu za nevroznanost Društvu Sinapsa

VEČ ...|2. 2. 2023
Silovit razvoj nevroznanosti v korist ljudi in planeta

Razmah in razvoj umetne inteligence že dlje časa omogoča, da le z mislimi ali očmi upravljamo s stroji, oziroma se na naše misli odziva tehnologija. Želimo si, da bi napredek služil človeku in planetu. O tem v pogovoru z doc. dr. Blažem Koritnikom, dr. med., specialistom nevrologom. Predstojnikom KI za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike. Dejaven tudi pri slovenskem društvu za nevroznanost Društvu Sinapsa

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|19. 1. 2023
Jaslice v prostorih Gasilske brigade Ljubljana

Betlehemske jasli v gasilski čeladi, goreči Kras, Triglav, reševalna helikopterja in žičnica, ki pelje v gore … Lepa zgodba o velikih jaslicah, ki krasijo skupni prostor profesionalnih gasilcev v Gasiski brigadi Ljubljana, se je začela pisati pred mnogimi leti, ko so gasilci prvič postavili jaslice. Do letošnjega leta mnogi nismo vedeli zanje, letos pa so jih različni mediji predstavili svetu. Tudi mi, ki smo se o delu, ki jih povezuje in službi, ki je več kot to, pogovarjali z gasilcem Gregorjem Petkom.

Jaslice v prostorih Gasilske brigade Ljubljana

Betlehemske jasli v gasilski čeladi, goreči Kras, Triglav, reševalna helikopterja in žičnica, ki pelje v gore … Lepa zgodba o velikih jaslicah, ki krasijo skupni prostor profesionalnih gasilcev v Gasiski brigadi Ljubljana, se je začela pisati pred mnogimi leti, ko so gasilci prvič postavili jaslice. Do letošnjega leta mnogi nismo vedeli zanje, letos pa so jih različni mediji predstavili svetu. Tudi mi, ki smo se o delu, ki jih povezuje in službi, ki je več kot to, pogovarjali z gasilcem Gregorjem Petkom.

izobraževanjetehnologijapodjetništvojasliceGasilska brigada LjubljanaGregor Petekgasilci Ljubjana

Ni meje za dobre ideje

Jaslice v prostorih Gasilske brigade Ljubljana

Betlehemske jasli v gasilski čeladi, goreči Kras, Triglav, reševalna helikopterja in žičnica, ki pelje v gore … Lepa zgodba o velikih jaslicah, ki krasijo skupni prostor profesionalnih gasilcev v Gasiski brigadi Ljubljana, se je začela pisati pred mnogimi leti, ko so gasilci prvič postavili jaslice. Do letošnjega leta mnogi nismo vedeli zanje, letos pa so jih različni mediji predstavili svetu. Tudi mi, ki smo se o delu, ki jih povezuje in službi, ki je več kot to, pogovarjali z gasilcem Gregorjem Petkom.

VEČ ...|19. 1. 2023
Jaslice v prostorih Gasilske brigade Ljubljana

Betlehemske jasli v gasilski čeladi, goreči Kras, Triglav, reševalna helikopterja in žičnica, ki pelje v gore … Lepa zgodba o velikih jaslicah, ki krasijo skupni prostor profesionalnih gasilcev v Gasiski brigadi Ljubljana, se je začela pisati pred mnogimi leti, ko so gasilci prvič postavili jaslice. Do letošnjega leta mnogi nismo vedeli zanje, letos pa so jih različni mediji predstavili svetu. Tudi mi, ki smo se o delu, ki jih povezuje in službi, ki je več kot to, pogovarjali z gasilcem Gregorjem Petkom.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvojasliceGasilska brigada LjubljanaGregor Petekgasilci Ljubjana

Via positiva

VEČ ...|29. 12. 2022
Odgovoren odnos do energije

S predsednikom uprave Elektro Ljubljana Aleksandrom Zupančičem smo govorili o spremembah na področju energije. Je eno od najbolj perečih tem zadnjega obdobja in morda bo še nekaj naslednjih let, ko se odvija tako imenovani zeleni trajnostni prehod. 

Odgovoren odnos do energije

S predsednikom uprave Elektro Ljubljana Aleksandrom Zupančičem smo govorili o spremembah na področju energije. Je eno od najbolj perečih tem zadnjega obdobja in morda bo še nekaj naslednjih let, ko se odvija tako imenovani zeleni trajnostni prehod. 

izobraževanjetehnologijadružbanaravaenergija

Via positiva

Odgovoren odnos do energije

S predsednikom uprave Elektro Ljubljana Aleksandrom Zupančičem smo govorili o spremembah na področju energije. Je eno od najbolj perečih tem zadnjega obdobja in morda bo še nekaj naslednjih let, ko se odvija tako imenovani zeleni trajnostni prehod. 

VEČ ...|29. 12. 2022
Odgovoren odnos do energije

S predsednikom uprave Elektro Ljubljana Aleksandrom Zupančičem smo govorili o spremembah na področju energije. Je eno od najbolj perečih tem zadnjega obdobja in morda bo še nekaj naslednjih let, ko se odvija tako imenovani zeleni trajnostni prehod. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijadružbanaravaenergija

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 12. 2022
130-ta obletnica rojstva vizionarja vesolja

V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah obeležujejo 130 let rojstva pionirja vesoljskih tehnologij in vizionarja, po katerem nosijo ime in katerega delo ter prizadevanja ohranjajo. Pogovarjali smo se z direktorjem Dominikom Koboldom

130-ta obletnica rojstva vizionarja vesolja

V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah obeležujejo 130 let rojstva pionirja vesoljskih tehnologij in vizionarja, po katerem nosijo ime in katerega delo ter prizadevanja ohranjajo. Pogovarjali smo se z direktorjem Dominikom Koboldom

dediščinakulturazgodovinatehnologija

Zakladi naše dediščine

130-ta obletnica rojstva vizionarja vesolja

V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah obeležujejo 130 let rojstva pionirja vesoljskih tehnologij in vizionarja, po katerem nosijo ime in katerega delo ter prizadevanja ohranjajo. Pogovarjali smo se z direktorjem Dominikom Koboldom

VEČ ...|27. 12. 2022
130-ta obletnica rojstva vizionarja vesolja

V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah obeležujejo 130 let rojstva pionirja vesoljskih tehnologij in vizionarja, po katerem nosijo ime in katerega delo ter prizadevanja ohranjajo. Pogovarjali smo se z direktorjem Dominikom Koboldom

Nataša Ličen

dediščinakulturazgodovinatehnologija

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|21. 3. 2023
Vlada piše reforme

O tej silni reformni naravnanosti vlade se vzbuja dvom, kako realne so reforme in kako resni načrti. 

Vlada piše reforme

O tej silni reformni naravnanosti vlade se vzbuja dvom, kako realne so reforme in kako resni načrti. 

Tanja Dominko

reformazdravstvopokojninski sistemšolstvoplače v javnem sektorju

Komentar tedna

VEČ ...|17. 3. 2023
Papež Frančišek in pot Cerkve v času krize

Ta teden je minilo deset let od izvolitve argentinskega kardinala Bergolija za papeža. Z izbiro imena Frančišek je želel poudariti bližino mišljenju in delovanju Frančiška asiškega. Kot on si prizadeva za duhovno prenovo Cerkve, želi biti blizu ljudem, ljudstvu, upošteva kulturno različnost in skrb za stvarstvo. Ocene, koliko v tem uspeva, so različne.

Papež Frančišek in pot Cerkve v času krize

Ta teden je minilo deset let od izvolitve argentinskega kardinala Bergolija za papeža. Z izbiro imena Frančišek je želel poudariti bližino mišljenju in delovanju Frančiška asiškega. Kot on si prizadeva za duhovno prenovo Cerkve, želi biti blizu ljudem, ljudstvu, upošteva kulturno različnost in skrb za stvarstvo. Ocene, koliko v tem uspeva, so različne.

Igor Bahovec

komentarpapežCerkev

Pogovor o

VEČ ...|22. 3. 2023
Internet spreminja šolarje. Kakšen je odgovor katoliških šol?

Znami so bili direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Tone Česen, Urška Doblehar s Škofijske gimanazije Vipava, Benjamin Tomažič z Gimnazije Želimlje in Marko Novak z Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Govorili smo o tem ali je znanje še vrednota, čeprav je prek interneta dostopno z dvema klikoma, o tem, kakšen vpliv zaznajo na mladih zaradi pojava družbenih omrežij, kako zaznavajo zasvojenost od računalniških igric in tudi pornografije.

Internet spreminja šolarje. Kakšen je odgovor katoliških šol?

Znami so bili direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Tone Česen, Urška Doblehar s Škofijske gimanazije Vipava, Benjamin Tomažič z Gimnazije Želimlje in Marko Novak z Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Govorili smo o tem ali je znanje še vrednota, čeprav je prek interneta dostopno z dvema klikoma, o tem, kakšen vpliv zaznajo na mladih zaradi pojava družbenih omrežij, kako zaznavajo zasvojenost od računalniških igric in tudi pornografije.

Tanja Dominko

šolstvoizobraževanježivljenje

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|22. 3. 2023
Angel jutranje kave

Ne izstopaš na seznamu angelov. Ne siliš se v ospredje. Pa vendar si …

Angel jutranje kave

Ne izstopaš na seznamu angelov. Ne siliš se v ospredje. Pa vendar si …

Gregor Čušin

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 3. 2023
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Alen Salihović

politikasvpmpolitikavojnaukrajinaustavno sodiščeinfopogovor

Program zadnjega tedna

VEČ ...|22. 3. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. marec 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. marec 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja generacija

VEČ ...|22. 3. 2023
Katarina in Pavle

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Katarina in Pavle

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|22. 3. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|22. 3. 2023
Angel jutranje kave

Ne izstopaš na seznamu angelov. Ne siliš se v ospredje. Pa vendar si …

Angel jutranje kave

Ne izstopaš na seznamu angelov. Ne siliš se v ospredje. Pa vendar si …

Gregor Čušin

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|22. 3. 2023
Internet spreminja šolarje. Kakšen je odgovor katoliških šol?

Znami so bili direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Tone Česen, Urška Doblehar s Škofijske gimanazije Vipava, Benjamin Tomažič z Gimnazije Želimlje in Marko Novak z Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Govorili smo o tem ali je znanje še vrednota, čeprav je prek interneta dostopno z dvema klikoma, o tem, kakšen vpliv zaznajo na mladih zaradi pojava družbenih omrežij, kako zaznavajo zasvojenost od računalniških igric in tudi pornografije.

Internet spreminja šolarje. Kakšen je odgovor katoliških šol?

Znami so bili direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Tone Česen, Urška Doblehar s Škofijske gimanazije Vipava, Benjamin Tomažič z Gimnazije Želimlje in Marko Novak z Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Govorili smo o tem ali je znanje še vrednota, čeprav je prek interneta dostopno z dvema klikoma, o tem, kakšen vpliv zaznajo na mladih zaradi pojava družbenih omrežij, kako zaznavajo zasvojenost od računalniških igric in tudi pornografije.

Tanja Dominko

šolstvoizobraževanježivljenje