Ni meje za dobre ideje
Svetovni dan invalidov je tretji december, kar nas je pripeljalo do zgodbe družine Stakne in njihovega inovativnega podjetja Dezziv. Po nesreči njihovega sina so vsi vstopili v iskanje rešitev za njegovo čim boljšo vključenost v samostojno življenje, k temu so veliko prispevale tudi mehanske zavore, produkt njihovega razvoja in kreativnosti. Pogovarjali smo se z očetom, Jožefom Staknetom.
Ni meje za dobre ideje
Svetovni dan invalidov je tretji december, kar nas je pripeljalo do zgodbe družine Stakne in njihovega inovativnega podjetja Dezziv. Po nesreči njihovega sina so vsi vstopili v iskanje rešitev za njegovo čim boljšo vključenost v samostojno življenje, k temu so veliko prispevale tudi mehanske zavore, produkt njihovega razvoja in kreativnosti. Pogovarjali smo se z očetom, Jožefom Staknetom.
Ni meje za dobre ideje
V rubriki “Ni meje za dobre ideje” smo predstavili mednarodni projekt Vzdolž poti, projekt uprizoritvenih umetnosti na temo upočasnitve. Njegovo jedro so umetniške hoje, ki jih na podeželju izvajajo umetniški dvojci iz osmih različnih držav.
Ni meje za dobre ideje
V rubriki “Ni meje za dobre ideje” smo predstavili mednarodni projekt Vzdolž poti, projekt uprizoritvenih umetnosti na temo upočasnitve. Njegovo jedro so umetniške hoje, ki jih na podeželju izvajajo umetniški dvojci iz osmih različnih držav.
Ni meje za dobre ideje
Ambrož Duler s koroškega podjetja ADTEH je opisal pobudo in hiter odziv ob poplavah, ko se je zrušil most čez reko Mežo. Od vsega je bilo odrezano tudi njegovo podjetje. Ob povodnji je kljub vsemu najprej razmišljal, kako pomagati skupnosti. S sodelavci so čez noč zgradili in zmontirali osnovno, prvo povezavo ljudi z obeh bregov reke, in postavili pomožni most. Iz starega so porezali ograjo, jo nekoliko predelali in namestili na začasni most za večjo varnost ob prehodu. Služil bo leto, morda dve. Za silo so počistili tudi notranje prostore podjetja, zunanjost je še polna mulja, ki ga še niti niso začeli odstranjevati. Pomembno je, da so zagnali proizvodnjo in začeli z delom. Njihov pretežni trg je Slovenija, manjši del tudi tujina.
Ni meje za dobre ideje
Ambrož Duler s koroškega podjetja ADTEH je opisal pobudo in hiter odziv ob poplavah, ko se je zrušil most čez reko Mežo. Od vsega je bilo odrezano tudi njegovo podjetje. Ob povodnji je kljub vsemu najprej razmišljal, kako pomagati skupnosti. S sodelavci so čez noč zgradili in zmontirali osnovno, prvo povezavo ljudi z obeh bregov reke, in postavili pomožni most. Iz starega so porezali ograjo, jo nekoliko predelali in namestili na začasni most za večjo varnost ob prehodu. Služil bo leto, morda dve. Za silo so počistili tudi notranje prostore podjetja, zunanjost je še polna mulja, ki ga še niti niso začeli odstranjevati. Pomembno je, da so zagnali proizvodnjo in začeli z delom. Njihov pretežni trg je Slovenija, manjši del tudi tujina.
Ni meje za dobre ideje
Robotski pajek je majhen in kompakten ( predstavljen je bil tudi na Dnevih elektrotehnike 2023, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani jih tradicionalno pripravlja v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri ), ima sposobnost premagovanja težkega, nedostopnega terena, njegovi sposobnosti sta tudi stabilnost in nosilnost. To so lastnosti, ki dajejo več nožnim robotom prednost pred mnogimi drugimi oblikami robotov. Načrtovanje in izdelava takega sistema pa zahteva široko znanje z različnih področij elektrotehnike. Napajalni sistem skrbi za prilagoditev napetosti baterije za različne komponente. Za gibanje skrbi 18 servo motorjev, ki krmilijo sklepe robota in s tem položaj nog. Upravljanje z robotom se odvija preko Bluetooth brezžične komunikacije s pomočjo aplikacije za pametne telefone. Ukaze upravljavca pa je seveda treba najprej pretvoriti v ustrezne električne signale za motorje, kar je naloga posebnih gonilnikov. Vse skupaj pa povezuje mikrokrmilnik, ki predstavlja možgane sistema. Izvaja vse potrebne matematične izračune in s pomočjo večopravilnega operacijskega sistema v realnem času skrbi, da vse komponente delujejo kot usklajena celota. Predstavila sta ga študenta Tim in Tjaš.
Ni meje za dobre ideje
Robotski pajek je majhen in kompakten ( predstavljen je bil tudi na Dnevih elektrotehnike 2023, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani jih tradicionalno pripravlja v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri ), ima sposobnost premagovanja težkega, nedostopnega terena, njegovi sposobnosti sta tudi stabilnost in nosilnost. To so lastnosti, ki dajejo več nožnim robotom prednost pred mnogimi drugimi oblikami robotov. Načrtovanje in izdelava takega sistema pa zahteva široko znanje z različnih področij elektrotehnike. Napajalni sistem skrbi za prilagoditev napetosti baterije za različne komponente. Za gibanje skrbi 18 servo motorjev, ki krmilijo sklepe robota in s tem položaj nog. Upravljanje z robotom se odvija preko Bluetooth brezžične komunikacije s pomočjo aplikacije za pametne telefone. Ukaze upravljavca pa je seveda treba najprej pretvoriti v ustrezne električne signale za motorje, kar je naloga posebnih gonilnikov. Vse skupaj pa povezuje mikrokrmilnik, ki predstavlja možgane sistema. Izvaja vse potrebne matematične izračune in s pomočjo večopravilnega operacijskega sistema v realnem času skrbi, da vse komponente delujejo kot usklajena celota. Predstavila sta ga študenta Tim in Tjaš.
Ni meje za dobre ideje
S Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so tradicionalno, tudi v letu 2023, v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri pri Vrhniki, pripravili Dneve elektrotehnike, s predstavitvami interaktivnih eksperimentov s področja najsodobnejših tehnologij. Omogočen je bil tudi preizkus sodobne tehnologije, ki jo razvijajo na Fakulteti za elektrotehniko UL. Študent Filip je predstavil inovacije s področja LED svetil za potrebe avtomobilske industrije.
Ni meje za dobre ideje
S Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so tradicionalno, tudi v letu 2023, v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri pri Vrhniki, pripravili Dneve elektrotehnike, s predstavitvami interaktivnih eksperimentov s področja najsodobnejših tehnologij. Omogočen je bil tudi preizkus sodobne tehnologije, ki jo razvijajo na Fakulteti za elektrotehniko UL. Študent Filip je predstavil inovacije s področja LED svetil za potrebe avtomobilske industrije.
Ni meje za dobre ideje
Denar je sredstvo, ki lahko močno kroji življenje. Zato je pomembno, kako spretni smo pri ravnanju z njim. Finančna pismenost bi lahko bila boljša, kot dobro idejo smo povabili k ogledu in obisku Bankariuma, kjer se seznanimo s finančnimi-denarnimi tokovi v preteklosti vse do danes. Pogovarjali smo se z muzejsko svetovalko Urško Purg.
Ni meje za dobre ideje
Denar je sredstvo, ki lahko močno kroji življenje. Zato je pomembno, kako spretni smo pri ravnanju z njim. Finančna pismenost bi lahko bila boljša, kot dobro idejo smo povabili k ogledu in obisku Bankariuma, kjer se seznanimo s finančnimi-denarnimi tokovi v preteklosti vse do danes. Pogovarjali smo se z muzejsko svetovalko Urško Purg.
Ni meje za dobre ideje
Laro Topol, ki je bila v ožjem izboru za Naj inženirko leta 2022smo spoznali na podelitvi priznanj ob omenjenem projektu. Je ambasadorka nuklearne energetike, želi spodbuditi mlade za tovrstno področje, v Nuklearni elektrarni Krško je glavna operaterka reaktorja.
Ni meje za dobre ideje
Laro Topol, ki je bila v ožjem izboru za Naj inženirko leta 2022smo spoznali na podelitvi priznanj ob omenjenem projektu. Je ambasadorka nuklearne energetike, želi spodbuditi mlade za tovrstno področje, v Nuklearni elektrarni Krško je glavna operaterka reaktorja.
Ni meje za dobre ideje
V predsedniški palači smo se pred leti srečali s skupino dijakov, ki so si zamislili projekt “Inženir za en dan,” vstopili so v različne delovne procese in v enem dnevu opazovali ljudi pri njihovih nalogah. Bili so jim kot senca, so razlagali, ter ob spoznavanjih izbirali tudi poklic zase. Strokovna tehniška gimnazija iz Kranja je znana po tem, da svojim dijakom nudi poleg gimnazijskega programa tudi znanje elektrotehnike, računalništva in strojništva, kot tudi možnost sodelovanja pri različnih projektih. Pogovarjali smo se z mag. Lidijo Goljat Prelogar, ravnateljico SG ŠC Kranj, ter skupino mladih, pobudnikov ideje.
Ni meje za dobre ideje
V predsedniški palači smo se pred leti srečali s skupino dijakov, ki so si zamislili projekt “Inženir za en dan,” vstopili so v različne delovne procese in v enem dnevu opazovali ljudi pri njihovih nalogah. Bili so jim kot senca, so razlagali, ter ob spoznavanjih izbirali tudi poklic zase. Strokovna tehniška gimnazija iz Kranja je znana po tem, da svojim dijakom nudi poleg gimnazijskega programa tudi znanje elektrotehnike, računalništva in strojništva, kot tudi možnost sodelovanja pri različnih projektih. Pogovarjali smo se z mag. Lidijo Goljat Prelogar, ravnateljico SG ŠC Kranj, ter skupino mladih, pobudnikov ideje.
Lahko noč, moj angel
Kako hitro se umaže obleka ali tla v stanovanju. Ali roke. Kako hitro si umažemo …
Dogodki
Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.
Duhovna misel
Bedak pravi v svojem srcu: “Ni Boga” (Psalm 14, 1).
Spoznanje več, predsodek manj
Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.
Slovencem po svetu in domovini
Najstarejša slovenska revija v svetu je pred dnevi praznovala 90-letnico neprekinjenega izhajanja. O Duhovnem življenju smo se na začetku pogovarjali z urednikom Tonetom Mizeritom. V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa je na ogled razstava slovenskih ilustratork iz zamejstva Katerine Kalc in Dunje Jogan z naslovom V svetu domišljije [več od 15:57naprej]. Mohorjeva iz Celovca je s partnerjema iz Gorenjske pripravila nov projetk Lingua. Več nam je povedal direktor dr. Karl Hren [od 25:47]. Ob koncu oddaje pa še o življenju Slovencev v Kanadi [od 35:00 naprej] - prispevek Marjana Kolariča z letošnjega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru.
Kulturni utrinki
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Govorili smo o pametnih telefonih, ki jih odrasli in tudi otroci pogosto držimo v rokah. Ker se bližajo božični in novoletni prazniki, bo koristno premisliti, kdaj in kako jih uporabljati in kakšen vpliv ima njihova uporaba na duševno zdravje. Naš gost je bil direktor Inštituta Integrum Benjamin Tomažič.
Svetovalnica
Sladice za sladkorne bolnike, pašteta iz piščančjih prsi, rafaelo pecivo, tatarski biftek, goveji zrezki, orehov nadev za potico ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.