Is podcast
Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah.
spomin življenje redovništvo trst aleksandrija gorica koroška
Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah.
Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah.
Naš gost
Gostili smo pilota in avtorja knjige Pozabljeni babilonski stolp, Kajetana Bajta.
Naš gost
Gostili smo pilota in avtorja knjige Pozabljeni babilonski stolp, Kajetana Bajta.
Naš gost
Julij Zornik se z zvokom ukvarja že 30 let. Začel je kot tehnik na radiu RGL, sledila so ozvočenja na koncertih, studijsko delo v sinhronizaciji in pri reklamah, zatem pa so se začeli odkrivati projekti, ki so se dotikali filma. Kot piše v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, je njegovo delo pri filmu prepoznavno in izstopajoče zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta, s katerim z mnogoterimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del.
Naš gost
Julij Zornik se z zvokom ukvarja že 30 let. Začel je kot tehnik na radiu RGL, sledila so ozvočenja na koncertih, studijsko delo v sinhronizaciji in pri reklamah, zatem pa so se začeli odkrivati projekti, ki so se dotikali filma. Kot piše v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, je njegovo delo pri filmu prepoznavno in izstopajoče zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta, s katerim z mnogoterimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del.
Naš gost
Ta teden je bil z nami Jože Krečič, mož, ki ga že od mladih nog zanima tisoč stvari, ki mu je bil v zibko položen dar za izboljšave in inovacije, predvsem pa dar, da vse kar cepi, požene in raste in rodi.
Naš gost
Ta teden je bil z nami Jože Krečič, mož, ki ga že od mladih nog zanima tisoč stvari, ki mu je bil v zibko položen dar za izboljšave in inovacije, predvsem pa dar, da vse kar cepi, požene in raste in rodi.
Naš gost
Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.
Naš gost
Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.
Naš gost
Župnik Jože Pavlakovič iz Starega trga ob Kolpi bo letos dopolnil 75 let. Pred vpisom na Teološko fakulteto se je najprej izučil za mizarja in pridobil obrtno dovoljenje. Pred natanko štiridesetimi leti je bil posvečen v duhovnika. Številna so njegova zanimanja in dejavnosti, od folklornega plesa do gasilstva, med bolj izstopajočimi zgodbami pa je skupnost v pomoč fantom in možem pri zdravljenju zasvojenosti, ki je vrsto let uspešno delovala v župniji.
Naš gost
Župnik Jože Pavlakovič iz Starega trga ob Kolpi bo letos dopolnil 75 let. Pred vpisom na Teološko fakulteto se je najprej izučil za mizarja in pridobil obrtno dovoljenje. Pred natanko štiridesetimi leti je bil posvečen v duhovnika. Številna so njegova zanimanja in dejavnosti, od folklornega plesa do gasilstva, med bolj izstopajočimi zgodbami pa je skupnost v pomoč fantom in možem pri zdravljenju zasvojenosti, ki je vrsto let uspešno delovala v župniji.
Naš gost
Za baritonistom Zdravkom Pergerjem je sedemdeset let zelo zanimive in razgibane življenjske poti, ki je tudi danes polna ustvarjalnosti. Življenje je posvetil glasbi, predvsem opernemu ustvarjanju. Med njegovimi lepšimi spomini so delo v ljubljanski Operi, prepevanje v Slovenskem oktetu, mnogi nastopi po svetu, pa tudi ustanovitev in bogato ustvarjanje Primorskega mednarodnega glasbenega festivala in Glasbenega gledališča Figaro.
Naš gost
Za baritonistom Zdravkom Pergerjem je sedemdeset let zelo zanimive in razgibane življenjske poti, ki je tudi danes polna ustvarjalnosti. Življenje je posvetil glasbi, predvsem opernemu ustvarjanju. Med njegovimi lepšimi spomini so delo v ljubljanski Operi, prepevanje v Slovenskem oktetu, mnogi nastopi po svetu, pa tudi ustanovitev in bogato ustvarjanje Primorskega mednarodnega glasbenega festivala in Glasbenega gledališča Figaro.
Naš gost
Pred nedeljo Svete družine smo pokukali v praznični utrip družine Gregorja in Darije Ovsenik, ki na kmetiji pr Odéms v Predosljah pri Kranju prideluje seneno mleko in mlečne izdelke, po katerih slovijo daleč naokoli.
Naš gost
Pred nedeljo Svete družine smo pokukali v praznični utrip družine Gregorja in Darije Ovsenik, ki na kmetiji pr Odéms v Predosljah pri Kranju prideluje seneno mleko in mlečne izdelke, po katerih slovijo daleč naokoli.
Oddaja prinaša pred poslušalce potret znane osebnosti. Navadno gostimo ljudi, ki so s svojimi znanji, uspehi na kulturnem, športnem, glasbenem, znanstvenem ali kakem drugem področju dosegli izstopajoče uspehe. Po drugi strani pa v teh oddajah prisluhnemo tudi osebam, ki so si tekom let pridobile veliko življenjskih izkušenj in modrosti. Oddaja Naš gost je vsekakor ena od kronskih oddaj našega sporeda, saj lahko poslušalcu predstavi zanimive ljudi, pa tudi življenjske okoliščine, ki so jih oblikovale, hkrati pa od voditelja zahteva visoko strokoven pristop, poglobljen študij tematike in dobro pripravo.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji s prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o nekaterih napovedih in odločitvah ameriškega predsednika Trumpa: od carin, s katerimi želi uravnotežiti trgovinsko izmenjavo, prek izjav o Grenlandiji, Panamskem prekopu in Gazi, do odnosa z Ukrajino, kjer želi pomoč povezati s pogodbo o uporabi redkih kovin in razlogih za ukinitev Agencije ZDA za mednarodni razvoj. Od domačih tem pa o iskanju primernih kandidatov za odgovorne položaje kot sta varuh človekovih pravic in guverner državne banke, prek predloga zakona o medijih, do praznika kulture z letošnjim odprtjem Evropske prestolnice kulture.
Doživetja narave
Najprej smo pokukali v program 19. festivala gorniškega filma, ki se začenja v ponedeljek (17. 2. 2025) s filmskim portretom največje himalajske alpinistke vseh časov, Poljakinje Wande Rutkiewicz. Z nami bo alpinist in direktor festivala Silvo Karo. Nadaljevali smo z reportažo iz letošnjega državnega tekmovanja Mladina in gore in slišali odzive najboljših ekip finalnega dela, tako osnovnošolske kot srednješolske (PD Litija in PD Medvode), ki sta obiskali naš studio.
Sol in luč
Kako harmonična glasba uredi neharmonično dušo? Zakaj ima zven moč zdravljenja in kako frekvence vplivajo na rakave celice? Vse to ob glasbi koralov, ki so nastali prav za to oddajo, na besedilo bolniških litanij.
Duhovna misel
Trije vražiči so se odpravljali na zemljo, da bi tam zaključili svojo vajeniško dobo. Lucifer jih je ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
Kje bomo koroški Slovenke in Slovenci leta 2034? Odgovor na to vprašanje danes iščejo v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Lani so za predstavnike političnih, kulturnih, mladinskih, športnih in drugih organizacij koroških Slovenk in Slovencev in za vse, ki jim je prihodnost narodne skupnosti pri srcu, izvedli prvo delavnico na to temo. Ker je bila izredno uspešna in se je izkazala velika potreba po nadaljevanju, so tudi danes medse povabili Aleksandra Doujaka, ki že 30 let svetuje korporacijam in družinskim podjetjem ter je avtor številnih publikacij. Obravnavali so pomembna vprašanja povezana z zgodovino, identiteto in samoorganizacijo ter iskali odgovore, ki bodo koristni za prihodnost. Naglašeno je bilo, da je govoriti pomembno, še bolj pa, da se govorjeno udejanji.
Slovencem po svetu in domovini
Kje bomo koroški Slovenke in Slovenci leta 2034? Odgovor na to vprašanje danes iščejo v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Lani so za predstavnike političnih, kulturnih, mladinskih, športnih in drugih organizacij koroških Slovenk in Slovencev in za vse, ki jim je prihodnost narodne skupnosti pri srcu, izvedli prvo delavnico na to temo. Ker je bila izredno uspešna in se je izkazala velika potreba po nadaljevanju, so tudi danes medse povabili Aleksandra Doujaka, ki že 30 let svetuje korporacijam in družinskim podjetjem ter je avtor številnih publikacij. Obravnavali so pomembna vprašanja povezana z zgodovino, identiteto in samoorganizacijo ter iskali odgovore, ki bodo koristni za prihodnost. Naglašeno je bilo, da je govoriti pomembno, še bolj pa, da se govorjeno udejanji.
Kulturni utrinki
V sredo, 19. februarja, ob 19.30 bo v okviru sakralnega abonmaja nastopil Domžalski komorni zbor pod vodstvom dirigenta Gregorja Klančiča. Predstavili se bodo s koncertom pod naslovom Skrivnostna govorica glasbe - pet stoletij vokalne polifonije.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Večina študentov je vstopila v drugi letni semester, nekateri že teden dni prej. Imajo zdrave roke, zdrave noge in lahko gredo sami, kamor želijo. To pa ne velja za doktorantko prevajalstva Agnes Kojc, ki živi s cerebralno paralizo. Kaj študira in česa vse se loti v življenju?