V sobotnem duhovnem večeru smo najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za praznik Gospodovega darovanja. Nadaljevali smo z duhovnim govorom, ki ga je pripravil celjski škof Maksimilijan Matjaž. Sledile so prve praznične večernice in rožni venec. Molili smo veseli del za škofa Petra Štumpfa, ki danes začenja svojo pastirsko in apostolsko poslanstvo v koprski škofiji. Ker je danes prva sobota v mesecu, smo Mariji v čast zapeli litanije.
V sobotnem duhovnem večeru smo najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za praznik Gospodovega darovanja. Nadaljevali smo z duhovnim govorom, ki ga je pripravil celjski škof Maksimilijan Matjaž. Sledile so prve praznične večernice in rožni venec. Molili smo veseli del za škofa Petra Štumpfa, ki danes začenja svojo pastirsko in apostolsko poslanstvo v koprski škofiji. Ker je danes prva sobota v mesecu, smo Mariji v čast zapeli litanije.
Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah.
Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah.
Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novega Zakona o varovanju kulturne dediščine. Predlog zakona je objavljen na portalu eDemokracija. K pogovoru smo povabili ddr. Vereno Perko, arheologinjo, muzejsko svetnico, ki je pojasnila ozadje in predvsem izpostavila mesta nujnih popravkov in dopolnitev.
Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novega Zakona o varovanju kulturne dediščine. Predlog zakona je objavljen na portalu eDemokracija. K pogovoru smo povabili ddr. Vereno Perko, arheologinjo, muzejsko svetnico, ki je pojasnila ozadje in predvsem izpostavila mesta nujnih popravkov in dopolnitev.
Pri založbi Mladika v Trstu je izšel zbornik z naslovom V Rebulovem vetru, ki z različnimi pristopi in pogledi osvetljuje raznoliki opus pisatelja in esejista Alojza Rebule. Delo vsebuje eseje, ki so jih kot poklon tržaškemu pisatelju ob stoletnici njegovega rojstva prispevali znani avtorji in so ga sinoči (ponedeljek zvečer) premierno predstavili v Peterlinovi dvorani v Trstu.
Pri založbi Mladika v Trstu je izšel zbornik z naslovom V Rebulovem vetru, ki z različnimi pristopi in pogledi osvetljuje raznoliki opus pisatelja in esejista Alojza Rebule. Delo vsebuje eseje, ki so jih kot poklon tržaškemu pisatelju ob stoletnici njegovega rojstva prispevali znani avtorji in so ga sinoči (ponedeljek zvečer) premierno predstavili v Peterlinovi dvorani v Trstu.
Pisatelj, dramaturg in prevajalec Alojz Rebula je do upokojitve poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu, v svojih delih pa se je ukvarjal predvsem z življenjem Slovencev kot narodne manjšine in z našo nacionalno problematiko, ki je povezana z moralno. Lani je minilo sto let od njegovega rojstva v Šempolaju pri Nabrežini pri Trstu. Zato so društva in ustanove, ki so včlanjene v Slovensko prosveto v Trstu, pripravili niz prireditev V Rebulovem vetru. Na njih so osvetlili Rebulovo življenje in literarno ustvarjanje, narodnostne in teološke misli in zavezanost demokratičnim vrednotam. Društvo slovenskih izobražencev in založba Mladika sta zdaj izdala zbornik esejev z naslovom V Rebulovem vetru, ki ga je uredil Ivo Jevnikar in bo danes ob 20.30 premierno predstavljen v Peterlinovi dvorani v Trstu. Za zbornik so svoja besedila prispevali ugledni avtorji: Miroslav Košuta, Milček Komelj, Marija Pirjevec, Aleš Maver, Alenka Puhar, Igor Grdina, Ignacija Fridl Jarc, Barbara Zlobec in Božo Rustja. Mladika je v jubilejnem letu posvetila pisatelju vrsto krajših zapisov že v 7. številki svoje revije, v pripravi pa je še izdaja romana Zeleno izgnanstvo v italijanskem prevodu.
Pisatelj, dramaturg in prevajalec Alojz Rebula je do upokojitve poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu, v svojih delih pa se je ukvarjal predvsem z življenjem Slovencev kot narodne manjšine in z našo nacionalno problematiko, ki je povezana z moralno. Lani je minilo sto let od njegovega rojstva v Šempolaju pri Nabrežini pri Trstu. Zato so društva in ustanove, ki so včlanjene v Slovensko prosveto v Trstu, pripravili niz prireditev V Rebulovem vetru. Na njih so osvetlili Rebulovo življenje in literarno ustvarjanje, narodnostne in teološke misli in zavezanost demokratičnim vrednotam. Društvo slovenskih izobražencev in založba Mladika sta zdaj izdala zbornik esejev z naslovom V Rebulovem vetru, ki ga je uredil Ivo Jevnikar in bo danes ob 20.30 premierno predstavljen v Peterlinovi dvorani v Trstu. Za zbornik so svoja besedila prispevali ugledni avtorji: Miroslav Košuta, Milček Komelj, Marija Pirjevec, Aleš Maver, Alenka Puhar, Igor Grdina, Ignacija Fridl Jarc, Barbara Zlobec in Božo Rustja. Mladika je v jubilejnem letu posvetila pisatelju vrsto krajših zapisov že v 7. številki svoje revije, v pripravi pa je še izdaja romana Zeleno izgnanstvo v italijanskem prevodu.
V Sobotnem duhovnem večeru smo najprej slišali duhovni nagovor ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic 3. nedelje med letom in rožnega venca, ki smo ga molili s prošnjo za edinost kristjanov, saj se zaključuje molitvena osmina za edinost kristjanov. Sledila je Radijska kateheza. Letos obeležujemo 800-letnico Frančiškove Sončne pesmi, zato bodo vsako četrto soboto katehezo sooblikovali bratje in sestre, ki živijo iz duha sv. Frančiška Asiškega. Tokrat je bila naša gostja s. Josipa Jurić, Frančiškanka Marijina misijonarka, ki nam je govorila o Frančiškovem odnosu do Božje besede.
V Sobotnem duhovnem večeru smo najprej slišali duhovni nagovor ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic 3. nedelje med letom in rožnega venca, ki smo ga molili s prošnjo za edinost kristjanov, saj se zaključuje molitvena osmina za edinost kristjanov. Sledila je Radijska kateheza. Letos obeležujemo 800-letnico Frančiškove Sončne pesmi, zato bodo vsako četrto soboto katehezo sooblikovali bratje in sestre, ki živijo iz duha sv. Frančiška Asiškega. Tokrat je bila naša gostja s. Josipa Jurić, Frančiškanka Marijina misijonarka, ki nam je govorila o Frančiškovem odnosu do Božje besede.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. februar 2025 ob 05-ih
Ob odprtju Evropske prestolnice kulture prihodnjo soboto v obeh Goricah bo zazanti tudi bogato kulturno udejstvovanje Slovencev v Italiji, tako z Goriškega kot širšega območja. Sodelovali bodo: Kulturni center Lojze Bratuž, Kulturni dom Gorica, krovni organizaciji Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno gospodarska zveza, Zveza slovenske katoliške prosvete in Zveza slovenskih kulturnih društev ter glasbeni šoli Emil Komel in Glasbena matica. V združenem pihalnem orkestru, ki bo krenil z goriške (južne) postaje, bodo tudi godbeniki iz Doberdoba in tudi nekateri člani drugih zamejskih godb. Nastopili bodo tudi plesalci in zbori. Priznani in večkrat nagrajeni Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel z dirigentom Davidom Bandljem izvedel prav posebno skladbo, ki so jo obiskovalci zborovskih dogodkov v Gorici gotovo že slišali, posebej pa videli. Združeni otroški, mladinski in odrasli pevski zbor, ki naj bi ga sestavljalo približno 500 pevcev, bo zapel znano in zelo priljubljeno Pesem primorske mladine goriškega skladatelja Zorka Hareja v priredbi Patricka Quaggiata. Slovenci v Italiji se bodo predstavili tudi v izložbah Trgovskega doma in Katoliške knjigarne, kjer bodo stali živi kipi v narodnih nošah, živo pa bo tudi v Hiši filma.
Nataša Černila Zajc z Ekosklada nam je predstavila dva aktualna razpisa za občane, s katerimi želijo spodbuditi energetsko varčne naložbe v naše domove in naša prevozna sredstva.
Branje z otrokom krepi zaupanje in pomembno vpliva na kakovost odnosa med njim in starši, predstavlja pa tudi varen prostor za dialog in spoznavanje drug drugega. V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili knjigo, ki je v mnogočem strokovno poglobljen priročnik, ki pa ima tudi veliko čisto preprostih in dragocenih nasvetov. Knjiga »Skupno branje gradi zaupanje,« Paole Zanini je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
V sobotnem duhovnem večeru smo najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za praznik Gospodovega darovanja. Nadaljevali smo z duhovnim govorom, ki ga je pripravil celjski škof Maksimilijan Matjaž. Sledile so prve praznične večernice in rožni venec. Molili smo veseli del za škofa Petra Štumpfa, ki danes začenja svojo pastirsko in apostolsko poslanstvo v koprski škofiji. Ker je danes prva sobota v mesecu, smo Mariji v čast zapeli litanije.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah.
V tokratni temi vzgoja najstnikov je bil z nami v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V svoji zadnji knjigi Ples z ognjem je zapisal: Ko starši doumejo, da mladostnik ne more dozoreti brez njihove izrecne pomoči, in v ta odnos dejavno vstopijo, lahko to tudi njim prinese veliko zadovoljstva. Kaj pomeni na dejaven način vstopiti v ta odnos in kako?