Smo v času, ki je zelo primeren za jesensko saditev sadnega drevja. Zato smo se v Svetovalnici ustavili ob vprašanjih, ki se postavljajo ob jesenskih opravilih v sadovnjaku. Z nami je bil sadjar Matjaž Maležič.

Strokovnjaki KGZ Maribor bodo v sredo, 14. junija 2023,  v sadovnjakih in vinogradih posestva BTŠ Maribor predstavili nova napredna tehnološka znanja in inovacije za sadjarje in vinogradnike, pravi svetovalec specialist Marko Breznik.

Matjaževa domačija je delo družine Pavlin, ki je zavezana ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem podeželju, obenem pa tudi navduševanju svojih gostov nad izjemnim kulturnim in naravnim bogastvom naše lepe dežele. Zgodba se je začela leta 1998, ko so se odločili za nakup sosedove (Bučarjeve) hiše. Ker je bila v zelo slabem stanju, so jo na začetku nameravali celo podreti in zasaditi sadovnjak, pozneje pa so se vsled dejstva, da so take hiše že prava redkost, odločili, da hišo prenovijo. Pri prenovi so sledili nasvetom Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Obenem so rešili uničenja tudi Mirtkov kozolec iz Mačkovca in ga postavili na drugo stran cestišča. Vmes se je pojavila priložnost za nakup 200 let starega lesenega poda (skednja), ki so ga prenesli iz Planine nad Sevnico in postavili za hišo. Tako so bili postavljeni temelji za začetek kreiranja turističnega produkta.

V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije z razvojem intenzivnega sadjarstva so sicer postajali ekonomsko manj zanimivi, in zato se je tudi zanje manj skrbelo in jih obnavljalo. A danes se stvari marsikdaj nepričakovano obračajo, pri obnovi pa je zelo pomembno znanje in pravilen pristop. Projekt Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa se s prihodom letošnje zime zaključuje. Ob vseh izkušnjah, ki jih je prinesel, pa je verjetno najpomembneje, da je vse to, skupaj z mnogimi uporabnimi informacijami in nasveti zbrano tudi v posebnem priročniku pravi Tamara Urbančič, ki je projekt, ki je bil sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Celotnemu pogovoru o tej zanimivi temi lahko prisluhnete v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.

Vlada je v četrtek sprejela dva odloka za pomoč kmetijskemu sektorju, ki ga je prizadela izjemna suša. Na Kmetijskem ministrstvu pravijo, da s prvim odgovarja na pomanjkanje krme pri živinorejcih, z drugim pa na škodo pri čebelarjih. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pa so v petek zanikali, da sta bila odloka z njimi usklajena in zahtevajo razveljavitev.
V drugem delu je Tamara Urbančič predstavila projekt z naslovom Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa, ki je med drugim prinesel zelo uporaben priročnik za vse kmetije, ki želijo obnoviti svoje visokodebelne sadovnjake.

Naš gost je bil g. Matjaž Maležič, strokovnjak za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana.

Slišali ste nekaj spodbud k rekreaciji: povabili smo na zaključek Festivala pohodništva v Dolini Soče, kjer se boste lahko vzpeli na Mengore in Bučenico, na Kozjanskem pa se bo v nedeljo odvil tradicionalni pohod po tamkajšnjih sadovnjakih. 

V novi uredbi o trajnostni rabi FFS je za Slovenijo največja težava zahteva po zmanjšanju uporabe FFS za več kot 50 odstotkov in popolna prepoved rabe FFS na občutljivih območjih. To je več kot 50 odstotkov slovenskih površin, 42 odstotkov slovenskih njiv, več kot tretjina vinogradov in intenzivnih sadovnjakov, četrtina hmeljišč in oljčnikov. Dodatno količinsko zmanjšanje za več kot 50 odstotkov in omejitve rabe na občutljivih območjih bodo prinesle velike težave pri kmetovanju, marsikje tudi opuščanje kmetovanja. Predsednik KGZS Roman Žveglič vse zainteresirane vabi, da EU komisiji sporočijo svoje nasprotovanje.