Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|1. 3. 2024
Franc Bogovič o sprejetju EU Uredbe o obnovi narave

Evropski poslanci so v torek potrdili Uredbo o obnovi narave, ki predvideva, da bodo države članice do leta 2030 sprejele ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Poleg tega bodo morale države vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov vsake od habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050.Kmetje, gospodarstveniki in podjetniki po celotni EU svarijo, da se bodo zaradi tega začele rušiti hidroelektrarne, da bodo začeli ponovno poplavljati izsušene kmetijske površine, da se bodo nadaljevala zapiranja kmetij... in bo omejevano gospodarstvo.

Franc Bogovič o sprejetju EU Uredbe o obnovi narave

Evropski poslanci so v torek potrdili Uredbo o obnovi narave, ki predvideva, da bodo države članice do leta 2030 sprejele ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Poleg tega bodo morale države vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov vsake od habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050.Kmetje, gospodarstveniki in podjetniki po celotni EU svarijo, da se bodo zaradi tega začele rušiti hidroelektrarne, da bodo začeli ponovno poplavljati izsušene kmetijske površine, da se bodo nadaljevala zapiranja kmetij... in bo omejevano gospodarstvo.

naravakmetijstvonaravaobnovahabitati

Minute za kmetijstvo in podeželje

Franc Bogovič o sprejetju EU Uredbe o obnovi narave

Evropski poslanci so v torek potrdili Uredbo o obnovi narave, ki predvideva, da bodo države članice do leta 2030 sprejele ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Poleg tega bodo morale države vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov vsake od habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050.Kmetje, gospodarstveniki in podjetniki po celotni EU svarijo, da se bodo zaradi tega začele rušiti hidroelektrarne, da bodo začeli ponovno poplavljati izsušene kmetijske površine, da se bodo nadaljevala zapiranja kmetij... in bo omejevano gospodarstvo.

VEČ ...|1. 3. 2024
Franc Bogovič o sprejetju EU Uredbe o obnovi narave

Evropski poslanci so v torek potrdili Uredbo o obnovi narave, ki predvideva, da bodo države članice do leta 2030 sprejele ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Poleg tega bodo morale države vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov vsake od habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050.Kmetje, gospodarstveniki in podjetniki po celotni EU svarijo, da se bodo zaradi tega začele rušiti hidroelektrarne, da bodo začeli ponovno poplavljati izsušene kmetijske površine, da se bodo nadaljevala zapiranja kmetij... in bo omejevano gospodarstvo.

Robert Božič

naravakmetijstvonaravaobnovahabitati

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 3. 2023
Poznaš pomen listavcev pri obnovi gozdov?

Zadnja leta se ob vremenskih ujmah in napadu podlubnikov kaže, da so smrekovi sestoji zelo na udaru. Posledično lastniki gozdov razmišljajo, da bi po sanaciji napadov podlubnikov namesto samo smreke posadili tudi plemenite listavce. Robert Uršej iz GG Bled pojasnjuje…

Poznaš pomen listavcev pri obnovi gozdov?

Zadnja leta se ob vremenskih ujmah in napadu podlubnikov kaže, da so smrekovi sestoji zelo na udaru. Posledično lastniki gozdov razmišljajo, da bi po sanaciji napadov podlubnikov namesto samo smreke posadili tudi plemenite listavce. Robert Uršej iz GG Bled pojasnjuje…

listavcigozodviobnova

Minute za kmetijstvo in podeželje

Poznaš pomen listavcev pri obnovi gozdov?

Zadnja leta se ob vremenskih ujmah in napadu podlubnikov kaže, da so smrekovi sestoji zelo na udaru. Posledično lastniki gozdov razmišljajo, da bi po sanaciji napadov podlubnikov namesto samo smreke posadili tudi plemenite listavce. Robert Uršej iz GG Bled pojasnjuje…

VEČ ...|22. 3. 2023
Poznaš pomen listavcev pri obnovi gozdov?

Zadnja leta se ob vremenskih ujmah in napadu podlubnikov kaže, da so smrekovi sestoji zelo na udaru. Posledično lastniki gozdov razmišljajo, da bi po sanaciji napadov podlubnikov namesto samo smreke posadili tudi plemenite listavce. Robert Uršej iz GG Bled pojasnjuje…

Robert Božič

listavcigozodviobnova

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|30. 11. 2022
Na voljo priročnik za revitalizacijo visokodebelnih pašnih sadovnjakov

V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije z razvojem intenzivnega sadjarstva so sicer postajali ekonomsko manj zanimivi, in zato se je tudi zanje manj skrbelo in jih obnavljalo. A danes se stvari marsikdaj nepričakovano obračajo, pri obnovi pa je zelo pomembno znanje in pravilen pristop. Projekt Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa se s prihodom letošnje zime zaključuje. Ob vseh izkušnjah, ki jih je prinesel, pa je verjetno najpomembneje, da je vse to, skupaj z mnogimi uporabnimi informacijami in nasveti zbrano tudi v posebnem priročniku pravi Tamara Urbančič, ki je projekt, ki je bil sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Celotnemu pogovoru o tej zanimivi temi lahko prisluhnete v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.

Na voljo priročnik za revitalizacijo visokodebelnih pašnih sadovnjakov

V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije z razvojem intenzivnega sadjarstva so sicer postajali ekonomsko manj zanimivi, in zato se je tudi zanje manj skrbelo in jih obnavljalo. A danes se stvari marsikdaj nepričakovano obračajo, pri obnovi pa je zelo pomembno znanje in pravilen pristop. Projekt Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa se s prihodom letošnje zime zaključuje. Ob vseh izkušnjah, ki jih je prinesel, pa je verjetno najpomembneje, da je vse to, skupaj z mnogimi uporabnimi informacijami in nasveti zbrano tudi v posebnem priročniku pravi Tamara Urbančič, ki je projekt, ki je bil sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Celotnemu pogovoru o tej zanimivi temi lahko prisluhnete v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.

obnovasadovnjakitamara urbancicstare sorte sadja

Minute za kmetijstvo in podeželje

Na voljo priročnik za revitalizacijo visokodebelnih pašnih sadovnjakov

V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije z razvojem intenzivnega sadjarstva so sicer postajali ekonomsko manj zanimivi, in zato se je tudi zanje manj skrbelo in jih obnavljalo. A danes se stvari marsikdaj nepričakovano obračajo, pri obnovi pa je zelo pomembno znanje in pravilen pristop. Projekt Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa se s prihodom letošnje zime zaključuje. Ob vseh izkušnjah, ki jih je prinesel, pa je verjetno najpomembneje, da je vse to, skupaj z mnogimi uporabnimi informacijami in nasveti zbrano tudi v posebnem priročniku pravi Tamara Urbančič, ki je projekt, ki je bil sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Celotnemu pogovoru o tej zanimivi temi lahko prisluhnete v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.

VEČ ...|30. 11. 2022
Na voljo priročnik za revitalizacijo visokodebelnih pašnih sadovnjakov

V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije z razvojem intenzivnega sadjarstva so sicer postajali ekonomsko manj zanimivi, in zato se je tudi zanje manj skrbelo in jih obnavljalo. A danes se stvari marsikdaj nepričakovano obračajo, pri obnovi pa je zelo pomembno znanje in pravilen pristop. Projekt Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa se s prihodom letošnje zime zaključuje. Ob vseh izkušnjah, ki jih je prinesel, pa je verjetno najpomembneje, da je vse to, skupaj z mnogimi uporabnimi informacijami in nasveti zbrano tudi v posebnem priročniku pravi Tamara Urbančič, ki je projekt, ki je bil sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Celotnemu pogovoru o tej zanimivi temi lahko prisluhnete v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.

Robert Božič

obnovasadovnjakitamara urbancicstare sorte sadja

Doživetja narave

VEČ ...|30. 7. 2021
25 let križa na Šrklatici in aktualne obnove poti

Ker je julij mesec, ko je v naših gorah največ tujcev, ste v oddaji slišali pogovor z avtorjem vodnika za nemško govoreče planince Borisom Korenčanom, poiskali smo odgovor na vprašanje, kdaj bodo nekatere naše visokogorske poti obnovljene in odprte (v akciji smo ujeli predsednika PZS dr. Jožeta Rovana), v oddaji pa smo se spomnili tudi 25. obletnice ponovne postavitve križa na Škrlatici. Spomine je delil častni predsednik Skale dr. Anton Jeglič.

25 let križa na Šrklatici in aktualne obnove poti

Ker je julij mesec, ko je v naših gorah največ tujcev, ste v oddaji slišali pogovor z avtorjem vodnika za nemško govoreče planince Borisom Korenčanom, poiskali smo odgovor na vprašanje, kdaj bodo nekatere naše visokogorske poti obnovljene in odprte (v akciji smo ujeli predsednika PZS dr. Jožeta Rovana), v oddaji pa smo se spomnili tudi 25. obletnice ponovne postavitve križa na Škrlatici. Spomine je delil častni predsednik Skale dr. Anton Jeglič.

naravaplaninstvokrižŠkrlaticazgodovinaobnova planinskih potitujci v gorahvodnikSlowenienKompas

Doživetja narave

25 let križa na Šrklatici in aktualne obnove poti

Ker je julij mesec, ko je v naših gorah največ tujcev, ste v oddaji slišali pogovor z avtorjem vodnika za nemško govoreče planince Borisom Korenčanom, poiskali smo odgovor na vprašanje, kdaj bodo nekatere naše visokogorske poti obnovljene in odprte (v akciji smo ujeli predsednika PZS dr. Jožeta Rovana), v oddaji pa smo se spomnili tudi 25. obletnice ponovne postavitve križa na Škrlatici. Spomine je delil častni predsednik Skale dr. Anton Jeglič.

VEČ ...|30. 7. 2021
25 let križa na Šrklatici in aktualne obnove poti

Ker je julij mesec, ko je v naših gorah največ tujcev, ste v oddaji slišali pogovor z avtorjem vodnika za nemško govoreče planince Borisom Korenčanom, poiskali smo odgovor na vprašanje, kdaj bodo nekatere naše visokogorske poti obnovljene in odprte (v akciji smo ujeli predsednika PZS dr. Jožeta Rovana), v oddaji pa smo se spomnili tudi 25. obletnice ponovne postavitve križa na Škrlatici. Spomine je delil častni predsednik Skale dr. Anton Jeglič.

Blaž Lesnik

naravaplaninstvokrižŠkrlaticazgodovinaobnova planinskih potitujci v gorahvodnikSlowenienKompas

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 7. 2020
Obnova cerkve Marije Snežne nad Gočami, obnova okolice piranske stolnice

Gočani v teh dneh končujejo obnovo romarske cerkve Marije Snežne nad vasjo. Ob prazniku Marije Snežne jo bodo predstavili domačinom in obiskovalcem. Občina Piran bo predvidoma sredi avgusta podpisala pogodbo z izvajalcem gradbenih in konservatorsko restavratorskih del na širšem območju okoli stolnice sv. Jurija, vključno s tamkajšnjo razgledno ploščadjo.

Obnova cerkve Marije Snežne nad Gočami, obnova okolice piranske stolnice

Gočani v teh dneh končujejo obnovo romarske cerkve Marije Snežne nad vasjo. Ob prazniku Marije Snežne jo bodo predstavili domačinom in obiskovalcem. Občina Piran bo predvidoma sredi avgusta podpisala pogodbo z izvajalcem gradbenih in konservatorsko restavratorskih del na širšem območju okoli stolnice sv. Jurija, vključno s tamkajšnjo razgledno ploščadjo.

kulturaobnovarestravratorstvocerkevPiranGoče

Kulturni utrinki

Obnova cerkve Marije Snežne nad Gočami, obnova okolice piranske stolnice
Gočani v teh dneh končujejo obnovo romarske cerkve Marije Snežne nad vasjo. Ob prazniku Marije Snežne jo bodo predstavili domačinom in obiskovalcem. Občina Piran bo predvidoma sredi avgusta podpisala pogodbo z izvajalcem gradbenih in konservatorsko restavratorskih del na širšem območju okoli stolnice sv. Jurija, vključno s tamkajšnjo razgledno ploščadjo.
VEČ ...|21. 7. 2020
Obnova cerkve Marije Snežne nad Gočami, obnova okolice piranske stolnice
Gočani v teh dneh končujejo obnovo romarske cerkve Marije Snežne nad vasjo. Ob prazniku Marije Snežne jo bodo predstavili domačinom in obiskovalcem. Občina Piran bo predvidoma sredi avgusta podpisala pogodbo z izvajalcem gradbenih in konservatorsko restavratorskih del na širšem območju okoli stolnice sv. Jurija, vključno s tamkajšnjo razgledno ploščadjo.

Marjan Bunič

kulturaobnovarestravratorstvocerkevPiranGoče

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 1. 2019
Nagrade ljubiteljske kulture - Gorazd Humar predavanje - Alma karlin na znamki - obnova Gradnikove domačije

Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti bo na osrednji prireditvi sklada, ki bo v četrtek, 24. januarja 2019, s pričetkom ob 18.00, v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu, podelil priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture.V torek, 22. januarja ob 18.30, vabljeni v Lavričevo knjižnico v Ajdovščini na predavanje Gorazda Humarja z naslovom „Pot živega srebra iz Idrije preko Ajdovščine v Trst“ ki, bo poslušalce skozi predavanje popeljal v čas treh Napoleonovih vdorov na slovenska tla.Pokrajinski muzej Celje vabi na odprtje razstave Alma M. Karlin na znamki, kjer bodo v četrtek 24. januarja ob 11. uri predstavili priložnostne poštne znamke za leto 2019, ki obeležujejo 130 letnico njenega rojstva in 100 letnico njenega odhoda na pot okoli sveta. Domačija Alojza Gradnika v Medani je dobila novega lastnika. Prenova hiše, ki je v zelo slabem stanju, se bo tako lahko začela. Doslej je bilo to zaradi razpršenega lastništva nemogoče. Po besedah župana Občine Brda Franca Mužiča bo imelo območje po obnovi drugačen videz od sedanjega, nekatere vsebine bodo namenjene vsem Medanjcem.

Nagrade ljubiteljske kulture - Gorazd Humar predavanje - Alma karlin na znamki - obnova Gradnikove domačije

Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti bo na osrednji prireditvi sklada, ki bo v četrtek, 24. januarja 2019, s pričetkom ob 18.00, v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu, podelil priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture.V torek, 22. januarja ob 18.30, vabljeni v Lavričevo knjižnico v Ajdovščini na predavanje Gorazda Humarja z naslovom „Pot živega srebra iz Idrije preko Ajdovščine v Trst“ ki, bo poslušalce skozi predavanje popeljal v čas treh Napoleonovih vdorov na slovenska tla.Pokrajinski muzej Celje vabi na odprtje razstave Alma M. Karlin na znamki, kjer bodo v četrtek 24. januarja ob 11. uri predstavili priložnostne poštne znamke za leto 2019, ki obeležujejo 130 letnico njenega rojstva in 100 letnico njenega odhoda na pot okoli sveta. Domačija Alojza Gradnika v Medani je dobila novega lastnika. Prenova hiše, ki je v zelo slabem stanju, se bo tako lahko začela. Doslej je bilo to zaradi razpršenega lastništva nemogoče. Po besedah župana Občine Brda Franca Mužiča bo imelo območje po obnovi drugačen videz od sedanjega, nekatere vsebine bodo namenjene vsem Medanjcem.

kulturaalma karlin na znamkigorazd humarnagrade JSKDgradnikova domačija obnova

Kulturni utrinki

Nagrade ljubiteljske kulture - Gorazd Humar predavanje - Alma karlin na znamki - obnova Gradnikove domačije
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti bo na osrednji prireditvi sklada, ki bo v četrtek, 24. januarja 2019, s pričetkom ob 18.00, v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu, podelil priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture.V torek, 22. januarja ob 18.30, vabljeni v Lavričevo knjižnico v Ajdovščini na predavanje Gorazda Humarja z naslovom „Pot živega srebra iz Idrije preko Ajdovščine v Trst“ ki, bo poslušalce skozi predavanje popeljal v čas treh Napoleonovih vdorov na slovenska tla.Pokrajinski muzej Celje vabi na odprtje razstave Alma M. Karlin na znamki, kjer bodo v četrtek 24. januarja ob 11. uri predstavili priložnostne poštne znamke za leto 2019, ki obeležujejo 130 letnico njenega rojstva in 100 letnico njenega odhoda na pot okoli sveta. Domačija Alojza Gradnika v Medani je dobila novega lastnika. Prenova hiše, ki je v zelo slabem stanju, se bo tako lahko začela. Doslej je bilo to zaradi razpršenega lastništva nemogoče. Po besedah župana Občine Brda Franca Mužiča bo imelo območje po obnovi drugačen videz od sedanjega, nekatere vsebine bodo namenjene vsem Medanjcem.
VEČ ...|16. 1. 2019
Nagrade ljubiteljske kulture - Gorazd Humar predavanje - Alma karlin na znamki - obnova Gradnikove domačije
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti bo na osrednji prireditvi sklada, ki bo v četrtek, 24. januarja 2019, s pričetkom ob 18.00, v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu, podelil priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture.V torek, 22. januarja ob 18.30, vabljeni v Lavričevo knjižnico v Ajdovščini na predavanje Gorazda Humarja z naslovom „Pot živega srebra iz Idrije preko Ajdovščine v Trst“ ki, bo poslušalce skozi predavanje popeljal v čas treh Napoleonovih vdorov na slovenska tla.Pokrajinski muzej Celje vabi na odprtje razstave Alma M. Karlin na znamki, kjer bodo v četrtek 24. januarja ob 11. uri predstavili priložnostne poštne znamke za leto 2019, ki obeležujejo 130 letnico njenega rojstva in 100 letnico njenega odhoda na pot okoli sveta. Domačija Alojza Gradnika v Medani je dobila novega lastnika. Prenova hiše, ki je v zelo slabem stanju, se bo tako lahko začela. Doslej je bilo to zaradi razpršenega lastništva nemogoče. Po besedah župana Občine Brda Franca Mužiča bo imelo območje po obnovi drugačen videz od sedanjega, nekatere vsebine bodo namenjene vsem Medanjcem.

Jože Bartolj

kulturaalma karlin na znamkigorazd humarnagrade JSKDgradnikova domačija obnova

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|7. 7. 2025
Z dr. Alešem Mavrom tudi o političnih posledicah obrambnih referendumov

Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.

Z dr. Alešem Mavrom tudi o političnih posledicah obrambnih referendumov

Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.

Helena Križnik

politika

Duhovna misel

VEČ ...|10. 7. 2025
Trgovec

Levi se je nekega dne pritoževal svojemu rabinu: »Rabi, imam trgovino, trdo delam od zore do mraka, toda skoraj ne morem preživeti. Tisti ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Trgovec

Levi se je nekega dne pritoževal svojemu rabinu: »Rabi, imam trgovino, trdo delam od zore do mraka, toda skoraj ne morem preživeti. Tisti ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|9. 7. 2025
ZZZS in spremembe, ki se obetajo

V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ...  Prisluhnite ob 17h.

ZZZS in spremembe, ki se obetajo

V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ...  Prisluhnite ob 17h.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Naš gost

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Matjaž Merljak

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 7. 2025
V Argentino prihaja nov duhovnik

Slovenska Cerkev v Argentino pošilja novo duhovno moč. Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo slovenskih izseljencev, je veliko potrebo rojakov v Argentini, ker k maša m prihaja veliko mladih kot starih, začutil pred tremi leti, ko je bil na obisku. Delegatu Franciju Cukjatiju in Robertu Brestu bo od meseca septembra pomagal Gašper Mauko, dosedanji župnik na Breznici. Novi dušni pastir med Slovenci v Argentini Mauko se je pred dnevi že srečal s slovenskimi maturanti iz Buenos Airesa, ki so na obisku v Sloveniji.

V Argentino prihaja nov duhovnik

Slovenska Cerkev v Argentino pošilja novo duhovno moč. Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo slovenskih izseljencev, je veliko potrebo rojakov v Argentini, ker k maša m prihaja veliko mladih kot starih, začutil pred tremi leti, ko je bil na obisku. Delegatu Franciju Cukjatiju in Robertu Brestu bo od meseca septembra pomagal Gašper Mauko, dosedanji župnik na Breznici. Novi dušni pastir med Slovenci v Argentini Mauko se je pred dnevi že srečal s slovenskimi maturanti iz Buenos Airesa, ki so na obisku v Sloveniji.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Via positiva

VEČ ...|10. 7. 2025
Sara Isaković

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik.  Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo. 

Sara Isaković

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik.  Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo. 

Nataša Ličen

pogovoršportpsihologijazdravjesvetovanjeodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|10. 7. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 7. 2025
V Argentino prihaja nov duhovnik

Slovenska Cerkev v Argentino pošilja novo duhovno moč. Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo slovenskih izseljencev, je veliko potrebo rojakov v Argentini, ker k maša m prihaja veliko mladih kot starih, začutil pred tremi leti, ko je bil na obisku. Delegatu Franciju Cukjatiju in Robertu Brestu bo od meseca septembra pomagal Gašper Mauko, dosedanji župnik na Breznici. Novi dušni pastir med Slovenci v Argentini Mauko se je pred dnevi že srečal s slovenskimi maturanti iz Buenos Airesa, ki so na obisku v Sloveniji.

V Argentino prihaja nov duhovnik

Slovenska Cerkev v Argentino pošilja novo duhovno moč. Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo slovenskih izseljencev, je veliko potrebo rojakov v Argentini, ker k maša m prihaja veliko mladih kot starih, začutil pred tremi leti, ko je bil na obisku. Delegatu Franciju Cukjatiju in Robertu Brestu bo od meseca septembra pomagal Gašper Mauko, dosedanji župnik na Breznici. Novi dušni pastir med Slovenci v Argentini Mauko se je pred dnevi že srečal s slovenskimi maturanti iz Buenos Airesa, ki so na obisku v Sloveniji.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 7. 2025
Poletni koncerti v Taverni Koper

Med 14. julijem in 11. avgustom 2025 bodo v Kopru potekali tradicionalni Poletni koncerti v Taverni Koper. Program brezplačnih koncertov, ki potekajo ob ponedeljkih zvečer in so namenjeni tako mladi kot starejši publiki, bo bogat, zanimiv in mednaroden. Občinstvo bo lahko prisluhnilo glasbenim izvajalcem različnih glasbenih zvrsti - od muzikala in cabareta, do etna, jazza in popa. Prireditve nam je predstavil umetniški vodja Niko Houška!

Poletni koncerti v Taverni Koper

Med 14. julijem in 11. avgustom 2025 bodo v Kopru potekali tradicionalni Poletni koncerti v Taverni Koper. Program brezplačnih koncertov, ki potekajo ob ponedeljkih zvečer in so namenjeni tako mladi kot starejši publiki, bo bogat, zanimiv in mednaroden. Občinstvo bo lahko prisluhnilo glasbenim izvajalcem različnih glasbenih zvrsti - od muzikala in cabareta, do etna, jazza in popa. Prireditve nam je predstavil umetniški vodja Niko Houška!

Jože Bartolj

kulturaglasbapoletni koncerti v Taverni KoperNiko Houšaka