Evropski poslanci so v torek potrdili Uredbo o obnovi narave, ki predvideva, da bodo države članice do leta 2030 sprejele ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Poleg tega bodo morale države vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov vsake od habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050.Kmetje, gospodarstveniki in podjetniki po celotni EU svarijo, da se bodo zaradi tega začele rušiti hidroelektrarne, da bodo začeli ponovno poplavljati izsušene kmetijske površine, da se bodo nadaljevala zapiranja kmetij... in bo omejevano gospodarstvo.
Evropski poslanci so v torek potrdili Uredbo o obnovi narave, ki predvideva, da bodo države članice do leta 2030 sprejele ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju. Poleg tega bodo morale države vzpostaviti ukrepe za obnovo vsaj 60 odstotkov vsake od habitatnih skupin do leta 2040 in vsaj 90 odstotkov do leta 2050.Kmetje, gospodarstveniki in podjetniki po celotni EU svarijo, da se bodo zaradi tega začele rušiti hidroelektrarne, da bodo začeli ponovno poplavljati izsušene kmetijske površine, da se bodo nadaljevala zapiranja kmetij... in bo omejevano gospodarstvo.
Zadnja leta se ob vremenskih ujmah in napadu podlubnikov kaže, da so smrekovi sestoji zelo na udaru. Posledično lastniki gozdov razmišljajo, da bi po sanaciji napadov podlubnikov namesto samo smreke posadili tudi plemenite listavce. Robert Uršej iz GG Bled pojasnjuje…
Zadnja leta se ob vremenskih ujmah in napadu podlubnikov kaže, da so smrekovi sestoji zelo na udaru. Posledično lastniki gozdov razmišljajo, da bi po sanaciji napadov podlubnikov namesto samo smreke posadili tudi plemenite listavce. Robert Uršej iz GG Bled pojasnjuje…
V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije z razvojem intenzivnega sadjarstva so sicer postajali ekonomsko manj zanimivi, in zato se je tudi zanje manj skrbelo in jih obnavljalo. A danes se stvari marsikdaj nepričakovano obračajo, pri obnovi pa je zelo pomembno znanje in pravilen pristop. Projekt Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa se s prihodom letošnje zime zaključuje. Ob vseh izkušnjah, ki jih je prinesel, pa je verjetno najpomembneje, da je vse to, skupaj z mnogimi uporabnimi informacijami in nasveti zbrano tudi v posebnem priročniku pravi Tamara Urbančič, ki je projekt, ki je bil sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Celotnemu pogovoru o tej zanimivi temi lahko prisluhnete v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.
V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije z razvojem intenzivnega sadjarstva so sicer postajali ekonomsko manj zanimivi, in zato se je tudi zanje manj skrbelo in jih obnavljalo. A danes se stvari marsikdaj nepričakovano obračajo, pri obnovi pa je zelo pomembno znanje in pravilen pristop. Projekt Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa se s prihodom letošnje zime zaključuje. Ob vseh izkušnjah, ki jih je prinesel, pa je verjetno najpomembneje, da je vse to, skupaj z mnogimi uporabnimi informacijami in nasveti zbrano tudi v posebnem priročniku pravi Tamara Urbančič, ki je projekt, ki je bil sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Celotnemu pogovoru o tej zanimivi temi lahko prisluhnete v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.
Ker je julij mesec, ko je v naših gorah največ tujcev, ste v oddaji slišali pogovor z avtorjem vodnika za nemško govoreče planince Borisom Korenčanom, poiskali smo odgovor na vprašanje, kdaj bodo nekatere naše visokogorske poti obnovljene in odprte (v akciji smo ujeli predsednika PZS dr. Jožeta Rovana), v oddaji pa smo se spomnili tudi 25. obletnice ponovne postavitve križa na Škrlatici. Spomine je delil častni predsednik Skale dr. Anton Jeglič.
Ker je julij mesec, ko je v naših gorah največ tujcev, ste v oddaji slišali pogovor z avtorjem vodnika za nemško govoreče planince Borisom Korenčanom, poiskali smo odgovor na vprašanje, kdaj bodo nekatere naše visokogorske poti obnovljene in odprte (v akciji smo ujeli predsednika PZS dr. Jožeta Rovana), v oddaji pa smo se spomnili tudi 25. obletnice ponovne postavitve križa na Škrlatici. Spomine je delil častni predsednik Skale dr. Anton Jeglič.
Gočani v teh dneh končujejo obnovo romarske cerkve Marije Snežne nad vasjo. Ob prazniku Marije Snežne jo bodo predstavili domačinom in obiskovalcem. Občina Piran bo predvidoma sredi avgusta podpisala pogodbo z izvajalcem gradbenih in konservatorsko restavratorskih del na širšem območju okoli stolnice sv. Jurija, vključno s tamkajšnjo razgledno ploščadjo.
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti bo na osrednji prireditvi sklada, ki bo v četrtek, 24. januarja 2019, s pričetkom ob 18.00, v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu, podelil priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture.V torek, 22. januarja ob 18.30, vabljeni v Lavričevo knjižnico v Ajdovščini na predavanje Gorazda Humarja z naslovom „Pot živega srebra iz Idrije preko Ajdovščine v Trst“ ki, bo poslušalce skozi predavanje popeljal v čas treh Napoleonovih vdorov na slovenska tla.Pokrajinski muzej Celje vabi na odprtje razstave Alma M. Karlin na znamki, kjer bodo v četrtek 24. januarja ob 11. uri predstavili priložnostne poštne znamke za leto 2019, ki obeležujejo 130 letnico njenega rojstva in 100 letnico njenega odhoda na pot okoli sveta. Domačija Alojza Gradnika v Medani je dobila novega lastnika. Prenova hiše, ki je v zelo slabem stanju, se bo tako lahko začela. Doslej je bilo to zaradi razpršenega lastništva nemogoče. Po besedah župana Občine Brda Franca Mužiča bo imelo območje po obnovi drugačen videz od sedanjega, nekatere vsebine bodo namenjene vsem Medanjcem.
Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes.
V Parizu bo jutri otvoritvena slovesnost letošnjih olimpijskih iger. Teh se veselijo tudi naši rojaki, ki živijo v Franciji in v njenem glavnem mestu. Tako Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja Slovenski večer. Tako je o tem na letošnjem Vseslovenskem srečanju v državnem zboru spregovoril minister Matej Arčon: »Mladim moramo dati priložnost, da se izkažejo, zato Urad slovesnost za Slovence v Franciji ob Olimpijskih igrah v Parizu pripravlja skupaj z društvoma Mladi Pariz in Vtis.« Dogodek, ki bo v torek, 30. 7. 2024, potekal v olimpijski Slovenski hiši, bo namenjen Slovencem iz Francije in ostalim rojakom, ki se bodo ta dan mudili v francoski prestolnici. Sicer pa je minister Arčon na že omenjenem vseslovenskem srečanju podčrtal še: »Z jesenjo bo ob kmetijski in gospodarski zaživela tudi zamejska športna koordinacija. Zavedamo se, še posebej ko obiščemo klube v zamejstvu, da je šport včasih najkrajša in najboljša pot do mladega srca. Ter da so treningi in tekme priložnost, da se slovenska identiteta in jezik krepita – na najmanj dolgočasen način. Nenazadnje, če končno omenim najpomembnejšo temo teh dni – h kvalifikaciji slovenske nogometne reprezentance na Euro je pripomogel tudi argentinski Slovenec Andrej Vombergar.« Glede slednjega morda še to: po eni sezoni v Združenih arabskih emiratih se vrača v Argentino. Znova bo oblekel dres San Lorenza, za katerega je že igral v sezoni 2022/23 in bil kar 11-krat natančen. Nekdanji član Olimpije in občasni slovenski reprezentant, zbral je tri nastope v državnem dresu, je podpisal pogodbo, ki velja do decembra 2025.
Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati.
»Vse, kar sem videl, je bil čudež. Da živim. Da lahko govorim, hodim. Topla postelja po napornem dnevu. Tako sem začel pisati dnevnik vsakodnevnih hvaležnosti.«
Tako je v predgovor zapisal avtor knjige z naslovom Življenje je darilo, Stefanos Ksenakis. Tokrat smo za vas izbrali dve njegovi zgodbi, ki sta kot nalašč za poletne dni, kakršna je tudi knjiga.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ni lahka, prav gotovo, da ne, ta zelo pogosta vaja v ponižnosti: da tvoje ime ostane …
Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!