Minute za kmetijstvo in podeželje
V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije z razvojem intenzivnega sadjarstva so sicer postajali ekonomsko manj zanimivi, in zato se je tudi zanje manj skrbelo in jih obnavljalo. A danes se stvari marsikdaj nepričakovano obračajo, pri obnovi pa je zelo pomembno znanje in pravilen pristop. Projekt Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa se s prihodom letošnje zime zaključuje. Ob vseh izkušnjah, ki jih je prinesel, pa je verjetno najpomembneje, da je vse to, skupaj z mnogimi uporabnimi informacijami in nasveti zbrano tudi v posebnem priročniku pravi Tamara Urbančič, ki je projekt, ki je bil sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Celotnemu pogovoru o tej zanimivi temi lahko prisluhnete v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.
Minute za kmetijstvo in podeželje
V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije z razvojem intenzivnega sadjarstva so sicer postajali ekonomsko manj zanimivi, in zato se je tudi zanje manj skrbelo in jih obnavljalo. A danes se stvari marsikdaj nepričakovano obračajo, pri obnovi pa je zelo pomembno znanje in pravilen pristop. Projekt Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa se s prihodom letošnje zime zaključuje. Ob vseh izkušnjah, ki jih je prinesel, pa je verjetno najpomembneje, da je vse to, skupaj z mnogimi uporabnimi informacijami in nasveti zbrano tudi v posebnem priročniku pravi Tamara Urbančič, ki je projekt, ki je bil sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Celotnemu pogovoru o tej zanimivi temi lahko prisluhnete v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.
Kmetijska oddaja
Vlada je v četrtek sprejela dva odloka za pomoč kmetijskemu sektorju, ki ga je prizadela izjemna suša. Na Kmetijskem ministrstvu pravijo, da s prvim odgovarja na pomanjkanje krme pri živinorejcih, z drugim pa na škodo pri čebelarjih. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pa so v petek zanikali, da sta bila odloka z njimi usklajena in zahtevajo razveljavitev.
V drugem delu je Tamara Urbančič predstavila projekt z naslovom Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa, ki je med drugim prinesel zelo uporaben priročnik za vse kmetije, ki želijo obnoviti svoje visokodebelne sadovnjake.
Kmetijska oddaja
Vlada je v četrtek sprejela dva odloka za pomoč kmetijskemu sektorju, ki ga je prizadela izjemna suša. Na Kmetijskem ministrstvu pravijo, da s prvim odgovarja na pomanjkanje krme pri živinorejcih, z drugim pa na škodo pri čebelarjih. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pa so v petek zanikali, da sta bila odloka z njimi usklajena in zahtevajo razveljavitev.
V drugem delu je Tamara Urbančič predstavila projekt z naslovom Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa, ki je med drugim prinesel zelo uporaben priročnik za vse kmetije, ki želijo obnoviti svoje visokodebelne sadovnjake.
Svetovalnica
Naš gost je bil g. Matjaž Maležič, strokovnjak za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana.
Svetovalnica
Naš gost je bil g. Matjaž Maležič, strokovnjak za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana.
Svetovalnica
Naš gost je bil Matjaž Maležič, ki nam je več zaupal o obrezovanju sadnega drevja. Kdaj se ga lotimo, na kaj moramo paziti ter nekaj o posebnostih, ki so lastne različnim vrstam sadnega drevja.
Svetovalnica
Kmetijska oddaja
Teden, ki je za nami, se bo v zgodovino vpisal z indijskimi kumaricami s paracetamolom. V oddaji pa tudi o cepivu proti 3 sevom bolezni modrikastega jezika in akciji Inovativni mladi kmet oziroma kmetica.
Komentar tedna
Naš gost
Letošnji 70. osebni jubilej je bil le eden izmed razlogov, da smo v oddajo povabili duhovnega pomočnika v Župniji Ljubljana Koseze Štefana Pavlija. Med drugim je spregovoril tudi o diagnozi rak, ki ga je doletela pred dobrimi devetimi leti. Še vedno pa poln dobre volje in življenjske energije navdih in pogum za stopanje po vsakdanu prejema ob prebiranju Svetega pisma.
Doživetja narave
Ena najstarejših veznih poti v Evropi in svetu je Slovenska planinska pot, ki je v trendu zadnjih let postala zelo priljubljena. Kot izziv na svoji poti ozaveščanja jo je izbral tudi sladkorni bolnik Žiga Papež. Septembra je v 17-ih dneh prehodil 680 km s približno 38.000 metri vzpona in spusta. Kakšen je bil njegov namen, kaj je doživel in kako premagoval težave, ki jih je prinesel ta ekstremni podvig in tudi kakšne ima načrte za naslednje leto, je zaupal v sproščenem pogovoru.
Sol in luč
Psihologi se povečini ne ukvarjajo z malimi tegobami s katerimi se srečuje pravzaprav prav vsak izmed nas. Terapevti iščejo velike travme, ki nas zaznamujejo, toda tudi tiste male, drobne stiske so lahko vzrok za velike težave, ki jih zaznamo tako na psihičnem, kot na telesnem področju zdravja, saj izčrpavajo našo iskrivost in življenjski potencial. Dr. Meg Arroll /meg erol/ je psihologinja, znanstvenica in avtorica knjig. Med drugim je napisala tudi zanimivo knjigo z naslovom Drobne travme v kateri pozornost namennja prav temi, ki smo jo pravkar opisali. Za oddajo Sol in luč smo pripravili nekaj odlomkov iz te knjige.
Rožni venec
Molitev je vodil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.
Moja zgodba
V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja.
Življenjepis iz slovenske biografije:
Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.
Vstani in hodi
V oktobrski oddaji Vstani in hodi ste slišali pogovor s psihologinjo Meto Hunjet o psiholoških izzivih družin z otrokom s posebnimi potrebami. Predstavila je nekatere izzive, pa tudi možnosti pomoči in načine opolnomočenja. Posebna pozornost je bila namenjena programu Sorojenci, v okviru Zveze Sožitje, pri katerem sodeluje.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.