Minute za kmetijstvo in podeželje
V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije z razvojem intenzivnega sadjarstva so sicer postajali ekonomsko manj zanimivi, in zato se je tudi zanje manj skrbelo in jih obnavljalo. A danes se stvari marsikdaj nepričakovano obračajo, pri obnovi pa je zelo pomembno znanje in pravilen pristop. Projekt Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa se s prihodom letošnje zime zaključuje. Ob vseh izkušnjah, ki jih je prinesel, pa je verjetno najpomembneje, da je vse to, skupaj z mnogimi uporabnimi informacijami in nasveti zbrano tudi v posebnem priročniku pravi Tamara Urbančič, ki je projekt, ki je bil sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Celotnemu pogovoru o tej zanimivi temi lahko prisluhnete v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.
Minute za kmetijstvo in podeželje
V preteklosti so bili visokodebelni sadovnjaki sestavni del vsake kmetije z razvojem intenzivnega sadjarstva so sicer postajali ekonomsko manj zanimivi, in zato se je tudi zanje manj skrbelo in jih obnavljalo. A danes se stvari marsikdaj nepričakovano obračajo, pri obnovi pa je zelo pomembno znanje in pravilen pristop. Projekt Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa se s prihodom letošnje zime zaključuje. Ob vseh izkušnjah, ki jih je prinesel, pa je verjetno najpomembneje, da je vse to, skupaj z mnogimi uporabnimi informacijami in nasveti zbrano tudi v posebnem priročniku pravi Tamara Urbančič, ki je projekt, ki je bil sofinanciran tudi iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Celotnemu pogovoru o tej zanimivi temi lahko prisluhnete v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.
Kmetijska oddaja
Vlada je v četrtek sprejela dva odloka za pomoč kmetijskemu sektorju, ki ga je prizadela izjemna suša. Na Kmetijskem ministrstvu pravijo, da s prvim odgovarja na pomanjkanje krme pri živinorejcih, z drugim pa na škodo pri čebelarjih. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pa so v petek zanikali, da sta bila odloka z njimi usklajena in zahtevajo razveljavitev.
V drugem delu je Tamara Urbančič predstavila projekt z naslovom Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa, ki je med drugim prinesel zelo uporaben priročnik za vse kmetije, ki želijo obnoviti svoje visokodebelne sadovnjake.
Kmetijska oddaja
Vlada je v četrtek sprejela dva odloka za pomoč kmetijskemu sektorju, ki ga je prizadela izjemna suša. Na Kmetijskem ministrstvu pravijo, da s prvim odgovarja na pomanjkanje krme pri živinorejcih, z drugim pa na škodo pri čebelarjih. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pa so v petek zanikali, da sta bila odloka z njimi usklajena in zahtevajo razveljavitev.
V drugem delu je Tamara Urbančič predstavila projekt z naslovom Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa, ki je med drugim prinesel zelo uporaben priročnik za vse kmetije, ki želijo obnoviti svoje visokodebelne sadovnjake.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je odmevala predvsem izvolitev novega papeža. Kakšni izzivi čakajo Leona XIV. in vesoljno Cerkev, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja doktorja Aleša Mavra. Z njim smo se ozrli tudi na pontifikat pokojnega svetega očeta Frančiška. Prav tako smo se dotaknili 80. obletnice konca druge svetovne vojne ter v tej luči pokomentirali zaskrbljujoče razmere v več državah. Ni šlo niti brez bližnjega dneva spomina na žrtve komunizma v Sloveniji in aktualnega domačega dogajanja.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ob 20. uri bomo predvajali nagovore, ki so jih v organizaciji Društva poslancev devedesetih, pripravili uvodničarji različnih nazorskih usmeritev ob 80. obletnici konca 2.svetovne vojne. V pogovoru, ki je potekal preko zoom povezave v ponedeljek, 5. maja so spregovorili predsednik Zveze borcev Marijan Križman, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka in hči partizana Saša Kos, škofov vikar, duhovnik Bogdan Vidmar in pravnuk žrtev komunističnega nasilja Marko Gruden. Ob tem je treba kot morda najpomembnejše izpostaviti, da se je očitno vzpostavilo zavedanje, da se bomo med seboj morali pogovarjati, poslušati in slišati.
Za življenje
Kako naj ob stiskah otrok starši in zlasti mame poskrbijo tudi zase. O tem je govorila Nada Zupančič.
Sol in luč
“Saj bi odpustil pa ne morem.” “Saj sem mu odpustil, toda pozabiti ne morem.” “Vse sem mu odpustila, toda ne morem ga videti.”
Lahko bi nadaljevali s podobnimi izjavami ljudi, ki so bili v življenju hudo prizadeti ponižani, razočarani. Nič lažje ni storilcem, ki jih mučijo težki spomini zaradi hudih prestopkov, na katere ne morejo pozabiti. Nekaj nasvetov, kako odpustiti v tokratni oddaji Sol in luč v kateri smo prebrali nekaj odlomkov iz istoimenske knjige, Kako odpustiti. Izšla je pri založbi Ognjišče.
Kmetijska oddaja
Povabili smo na letošnji 36. festival Dobrote Slovenskih kmetij in opozorili na nekatere najpomembnejše novice s kmetijskega področja.
Radijska kateheza
Romanje ni turizem niti vagabundstvo, temveč pot, ki pripelje človeka v stik z Bogom. V tokratni katehezi smo se v duhu odpravili na Ptujsko Goro, in tako omogočili bolnikom in starejšim, ki ne morejo več od doma, da na tak način opravijo svetoletno romanje. Baziliko in Marijo s plaščem je predstavil rektor svetišča minorit p. Toni Brinjovc.
Sobotni duhovni večer
V Sobotnem duhovnem večeru boste najprej slišali duhovni nagovor nadškofa Zoreta. Nadaljevali bomo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 5. velikonočne nedelje in s petimi litanijami Matere Božje s prošnjo za papeža Leona XIV. Dodali bomo še rožni venec Božjega usmiljenja. Sledila bo Radijska kateheza. Romanje v svetem letu ni turizem niti vagabundstvo, temveč pot, ki pripelje človeka v stik z Bogom. V tokratni katehezi za bolnike se bomo v duhu odpravili na Ptujsko Goro, in tako omogočili bolnikom in starejšim, ki ne morejo več od doma, da na tak način opravijo svetoletno romanje. Baziliko in Marijo s plaščem bo predstavil rektor svetišča minorit p. Toni Brinjovc.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
Franci Firm, ki skupaj z družino kmetuje v Podšentjurju pri Litiji je bil naš gost. Spoznali smo njegovo dosedanjo življenjsko pot, ga vprašali, kaj mu pomeni biti kmet in obdelovati zemljo, predvsem pa izvedeli, kako se je rodila ljubezen do mozaikov iz semen, ki jih v zimskem času tako rad izdeluje in po katerih je zelo znan.