Pred dnevi smo praznovali državni praznik: dan spomina na plebiscitno odločitev za samostojno državo. Tedaj in še danes mnogi rečejo, da je bila vzpostavitev samostojne države izpolnitev stoletnih sanj naroda.
Vendar, ali se po dobrih treh desetletjih večina Slovencev tega praznika veseli in ga praznuje z državljanskim ponosom? Zdi se, da smo v precejšnji zagati. O stanju odnosa do države in domovine veliko pove konkretno življenje ljudi. In zamislimo se lahko že ob preprostem dejstvu: ko človek na praznični dan hodi po ulicah, marsikje komajda vidi kakšno izobešeno zastavo. Kaj se je zgodilo? Nam država in/ali domovina ne pomenita prav veliko? Smo postali apatični ali pa se nam v spremenjenih časih zdi primerneje, da ne kažemo svoje identitete?
Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
Pred dnevi smo praznovali državni praznik: dan spomina na plebiscitno odločitev za samostojno državo. Tedaj in še danes mnogi rečejo, da je bila vzpostavitev samostojne države izpolnitev stoletnih sanj naroda.
Vendar, ali se po dobrih treh desetletjih večina Slovencev tega praznika veseli in ga praznuje z državljanskim ponosom? Zdi se, da smo v precejšnji zagati. O stanju odnosa do države in domovine veliko pove konkretno življenje ljudi. In zamislimo se lahko že ob preprostem dejstvu: ko človek na praznični dan hodi po ulicah, marsikje komajda vidi kakšno izobešeno zastavo. Kaj se je zgodilo? Nam država in/ali domovina ne pomenita prav veliko? Smo postali apatični ali pa se nam v spremenjenih časih zdi primerneje, da ne kažemo svoje identitete?
Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
Letošnji Teden za življenje je nosil naslov »Povzdignimo dar življenja«. Vrednost tega daru je tako velika, da je ni mogoče natančno opisati z besedami ali ovrednotiti s številkami. Če smo lani odprli zahtevno temo evtanazije s pravnega, moralnega in zdravniškega vidika, smo letos gostili osebe, ki na svoji življenjski poti odkrivajo nešteto razlogov za življenje. Duhovnik Miro Šlibar, invalidka Darinka Slanovec, oče Željko Spajić in Marijina sestra Edith Metelko so bili gostje okrogle mize.
Letošnji Teden za življenje je nosil naslov »Povzdignimo dar življenja«. Vrednost tega daru je tako velika, da je ni mogoče natančno opisati z besedami ali ovrednotiti s številkami. Če smo lani odprli zahtevno temo evtanazije s pravnega, moralnega in zdravniškega vidika, smo letos gostili osebe, ki na svoji življenjski poti odkrivajo nešteto razlogov za življenje. Duhovnik Miro Šlibar, invalidka Darinka Slanovec, oče Željko Spajić in Marijina sestra Edith Metelko so bili gostje okrogle mize.
Ob bližnjih praznikih smo izbrali roman z naslovom O koncu žalosti.
Razočaran bo, kdor bo v knjigi iskal jasne napotke, kako se rešiti spon bridkosti. Skupaj z glavnimi junaki je potrebno prehoditi pot življenja in z njimi doživeti vse preizkušnje in morda se boste našli v zadnjih besedah romana; »Pripravljen sem!«
Knjiga je izšla pri založbi Mladinska knjiga.
Ob bližnjih praznikih smo izbrali roman z naslovom O koncu žalosti.
Razočaran bo, kdor bo v knjigi iskal jasne napotke, kako se rešiti spon bridkosti. Skupaj z glavnimi junaki je potrebno prehoditi pot življenja in z njimi doživeti vse preizkušnje in morda se boste našli v zadnjih besedah romana; »Pripravljen sem!«
Knjiga je izšla pri založbi Mladinska knjiga.
Začelo se je šolsko leto 2023/2024. Profesorji, učitelji, učenci, dijaki, straši … vsi pričakujemo nekaj novega. Želimo si, da bi prineslo nekaj lepega, koristnega, nepozabnega ... Novo prihaja samo po sebi, lepo in koristno pa … Za to smo odgovorni sami. Najprej vsak zase, nato vsi skupaj. Predvsem si želim, da bi nas pretekle izkušnje in preizkušnje, ki jih v zadnjem letu ni bilo malo, ohranile bolj sočutne, prijazne, odprte … Avtorica poudarja tudi, da smo vsi odgovorni za to, da bo novo šolsko leto prineslo nekaj lepega in koristnega. Šola naj bo prostor varnosti, spoštljivih odnosov, jasnih zadolžitev in medsebojnega bodrenja.
Začelo se je šolsko leto 2023/2024. Profesorji, učitelji, učenci, dijaki, straši … vsi pričakujemo nekaj novega. Želimo si, da bi prineslo nekaj lepega, koristnega, nepozabnega ... Novo prihaja samo po sebi, lepo in koristno pa … Za to smo odgovorni sami. Najprej vsak zase, nato vsi skupaj. Predvsem si želim, da bi nas pretekle izkušnje in preizkušnje, ki jih v zadnjem letu ni bilo malo, ohranile bolj sočutne, prijazne, odprte … Avtorica poudarja tudi, da smo vsi odgovorni za to, da bo novo šolsko leto prineslo nekaj lepega in koristnega. Šola naj bo prostor varnosti, spoštljivih odnosov, jasnih zadolžitev in medsebojnega bodrenja.
Vera Vardjan je ženska izredne volje, moči in vere. Premagala je bolezen, izgubila sina v prometni nesreči, se soočila z ločitvijo, vmes spisala odmevno zgodbo lončarjenja ter ohranjanja lokalnih naravnih in kulturnih znamenitosti, nenazadnje, kar je iskreno zapisala v dveh knjigah, “Med nebom in zemljo” ter “Moč vere”, pa okrevala še po udaru strele. Vse te preizkušnje, ki so vsaka po sebi zelo zahtevne, ji niso odvzele radosti do življenja. V letih vztrajnega dela na sebi, iskanja različnih poti, se je našla.
Vera Vardjan je ženska izredne volje, moči in vere. Premagala je bolezen, izgubila sina v prometni nesreči, se soočila z ločitvijo, vmes spisala odmevno zgodbo lončarjenja ter ohranjanja lokalnih naravnih in kulturnih znamenitosti, nenazadnje, kar je iskreno zapisala v dveh knjigah, “Med nebom in zemljo” ter “Moč vere”, pa okrevala še po udaru strele. Vse te preizkušnje, ki so vsaka po sebi zelo zahtevne, ji niso odvzele radosti do življenja. V letih vztrajnega dela na sebi, iskanja različnih poti, se je našla.
Se tudi vam kdaj zgodi, da ne vidite luči na koncu tunela in da se preizkušnje in težave samo kopičijo na vaših ramenih? Job je prerok, ki je prehodil vso to pot in spoznanje, ki ga je ob tem doživel, bo v razmislek tudi nam: »Mar je moja moč kakor moč kamnov, ali je moje meso iz brona?,« se vprašuje. Kljub temu, da je pravičen, mu ni prizaneseno, ob koncu pa vendar izve tudi resnico o samem sebi. Več v pogovoru z nadškofom Marjanom Turnškom.
Se tudi vam kdaj zgodi, da ne vidite luči na koncu tunela in da se preizkušnje in težave samo kopičijo na vaših ramenih? Job je prerok, ki je prehodil vso to pot in spoznanje, ki ga je ob tem doživel, bo v razmislek tudi nam: »Mar je moja moč kakor moč kamnov, ali je moje meso iz brona?,« se vprašuje. Kljub temu, da je pravičen, mu ni prizaneseno, ob koncu pa vendar izve tudi resnico o samem sebi. Več v pogovoru z nadškofom Marjanom Turnškom.
Psiholog, dr. Aleksander Zadel, specialist klinične psihologije, direktor Inštituta za osebni razvoj C. A. R in izvrsten predavatelj, ki slovi po dinamičnih in odmevnih predavanjih, pravi, zadovoljstvo posameznika je posledica njegovih lastnih odločitev in izbir. Kako živeti bolj v radosti, se ne odzivati brezmočno, kot žrtve, v različnih tudi težjih preizkušnjah? Preizkušnje, celo trpljenje so nujen pogoj za zdravo in lepo življenje. V pogovoru razloži ta navidezen paradoks. Manipulirani smo, da je lagodno življenje edino pravo. Res?
Psiholog, dr. Aleksander Zadel, specialist klinične psihologije, direktor Inštituta za osebni razvoj C. A. R in izvrsten predavatelj, ki slovi po dinamičnih in odmevnih predavanjih, pravi, zadovoljstvo posameznika je posledica njegovih lastnih odločitev in izbir. Kako živeti bolj v radosti, se ne odzivati brezmočno, kot žrtve, v različnih tudi težjih preizkušnjah? Preizkušnje, celo trpljenje so nujen pogoj za zdravo in lepo življenje. V pogovoru razloži ta navidezen paradoks. Manipulirani smo, da je lagodno življenje edino pravo. Res?
Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. marec 2024 ob 05-ih
Objavili smo napotke, kako naj kmetje postopajo, če so njihovi GERK-i v aplikaciji Sopotnik označeni rdeče, pa tudi nekaj nasvetov za zamudnike z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.