Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 3. 2023
Donacija gradiva Slovenske matice NUK

Kulturni utrinki

Donacija gradiva Slovenske matice NUK
VEČ ...|15. 3. 2023

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 2. 2023
Vabilo na odprtje razstave Umetniki za karitas v galeriji Družina (8.2.)

Kulturni utrinki

Vabilo na odprtje razstave Umetniki za karitas v galeriji Družina (8.2.)
VEČ ...|7. 2. 2023

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Moja zgodba

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 1. 2023
Spominska soba Josipine Turnograjske v Preddvoru - Knjiga aleksandrinki Ljubezen na daljavo

Spominska soba Josipine Turnograjske v Preddvoru - Knjiga aleksandrinki Ljubezen na daljavo

kulturaliteraturaJosipina TurnograjskaMarija StanonikMira DelavecLjubezen na daljavoIvan Vetrihaleksandrinke

Kulturni utrinki

Spominska soba Josipine Turnograjske v Preddvoru - Knjiga aleksandrinki Ljubezen na daljavo
VEČ ...|17. 1. 2023
Spominska soba Josipine Turnograjske v Preddvoru - Knjiga aleksandrinki Ljubezen na daljavo

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJosipina TurnograjskaMarija StanonikMira DelavecLjubezen na daljavoIvan Vetrihaleksandrinke

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 10. 2022
O knjigi Pesmi Antona Žaklja Rodoljuba Ledinskega

Kulturni utrinki

O knjigi Pesmi Antona Žaklja Rodoljuba Ledinskega
VEČ ...|21. 10. 2022

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 8. 2022
Dr. Marija Klopčič: Zavestno tvegati kazen, ne pa pretiravati z ubogljivostjo!

Po letošnjem sejmu Agra med kmeti najbolj odmeva in tudi sproža polemiko povedano na posvetu o dopolnjenem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike do leta 2027. Priprava dokumenta in usklajevanje z EU komisijo napoveduje nekakšno uvajanje knjigovodstva na slovenske kmetije, kmete pa še bolj kot to skrbi širok termin »trajnostni razvoj kmetijstva«. Dr. Marija Klopčič z Biotehniške fakultete opozarja, da bi morala Slovenija opustiti držo “pridne” članice in dosledno vztrajati na EU ene hitrosti.

Dr. Marija Klopčič: Zavestno tvegati kazen, ne pa pretiravati z ubogljivostjo!

Po letošnjem sejmu Agra med kmeti najbolj odmeva in tudi sproža polemiko povedano na posvetu o dopolnjenem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike do leta 2027. Priprava dokumenta in usklajevanje z EU komisijo napoveduje nekakšno uvajanje knjigovodstva na slovenske kmetije, kmete pa še bolj kot to skrbi širok termin »trajnostni razvoj kmetijstva«. Dr. Marija Klopčič z Biotehniške fakultete opozarja, da bi morala Slovenija opustiti držo “pridne” članice in dosledno vztrajati na EU ene hitrosti.

naravakmetijstvoSKPdr. Marija Klopčičkazen

Minute za kmetijstvo in podeželje

Dr. Marija Klopčič: Zavestno tvegati kazen, ne pa pretiravati z ubogljivostjo!

Po letošnjem sejmu Agra med kmeti najbolj odmeva in tudi sproža polemiko povedano na posvetu o dopolnjenem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike do leta 2027. Priprava dokumenta in usklajevanje z EU komisijo napoveduje nekakšno uvajanje knjigovodstva na slovenske kmetije, kmete pa še bolj kot to skrbi širok termin »trajnostni razvoj kmetijstva«. Dr. Marija Klopčič z Biotehniške fakultete opozarja, da bi morala Slovenija opustiti držo “pridne” članice in dosledno vztrajati na EU ene hitrosti.

VEČ ...|29. 8. 2022
Dr. Marija Klopčič: Zavestno tvegati kazen, ne pa pretiravati z ubogljivostjo!

Po letošnjem sejmu Agra med kmeti najbolj odmeva in tudi sproža polemiko povedano na posvetu o dopolnjenem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike do leta 2027. Priprava dokumenta in usklajevanje z EU komisijo napoveduje nekakšno uvajanje knjigovodstva na slovenske kmetije, kmete pa še bolj kot to skrbi širok termin »trajnostni razvoj kmetijstva«. Dr. Marija Klopčič z Biotehniške fakultete opozarja, da bi morala Slovenija opustiti držo “pridne” članice in dosledno vztrajati na EU ene hitrosti.

Robert Božič

naravakmetijstvoSKPdr. Marija Klopčičkazen

Radijska kateheza

VEČ ...|27. 8. 2022
Marijini nazivi in imena

Govoriti o Mariji in drugih svetnikih brez vere v vstajenje bi bil popoln nesmisel. Marija ima številna imena, je kraljica, mati, devica, pa vendar je in ostaja »samo« priprošnjica. Imenuje se tudi Stolp Davidov, Stolp slonokoščeni, Hiša zlata. Kaj nam pomenijo ti nazivi? Odgovore smo iskali z redovnico s. Magdo Burger.

Marijini nazivi in imena

Govoriti o Mariji in drugih svetnikih brez vere v vstajenje bi bil popoln nesmisel. Marija ima številna imena, je kraljica, mati, devica, pa vendar je in ostaja »samo« priprošnjica. Imenuje se tudi Stolp Davidov, Stolp slonokoščeni, Hiša zlata. Kaj nam pomenijo ti nazivi? Odgovore smo iskali z redovnico s. Magdo Burger.

duhovnostvzgojaMarijaverateologija

Radijska kateheza

Marijini nazivi in imena

Govoriti o Mariji in drugih svetnikih brez vere v vstajenje bi bil popoln nesmisel. Marija ima številna imena, je kraljica, mati, devica, pa vendar je in ostaja »samo« priprošnjica. Imenuje se tudi Stolp Davidov, Stolp slonokoščeni, Hiša zlata. Kaj nam pomenijo ti nazivi? Odgovore smo iskali z redovnico s. Magdo Burger.

VEČ ...|27. 8. 2022
Marijini nazivi in imena

Govoriti o Mariji in drugih svetnikih brez vere v vstajenje bi bil popoln nesmisel. Marija ima številna imena, je kraljica, mati, devica, pa vendar je in ostaja »samo« priprošnjica. Imenuje se tudi Stolp Davidov, Stolp slonokoščeni, Hiša zlata. Kaj nam pomenijo ti nazivi? Odgovore smo iskali z redovnico s. Magdo Burger.

Radio Ognjišče

duhovnostvzgojaMarijaverateologija

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 8. 2022
Nagrada Cvetki Hojnik - Kranj Foto Fest - Razstava Matevža in Anamarije Škufca v Logatcu

Nagrada Cvetki Hojnik - Kranj Foto Fest - Razstava Matevža in Anamarije Škufca v Logatcu

kulturalikovna umetnostAnamarija ŠkufcaMatevž ŠkufcaCvetka Hojnik

Kulturni utrinki

Nagrada Cvetki Hojnik - Kranj Foto Fest - Razstava Matevža in Anamarije Škufca v Logatcu
VEČ ...|25. 8. 2022
Nagrada Cvetki Hojnik - Kranj Foto Fest - Razstava Matevža in Anamarije Škufca v Logatcu

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostAnamarija ŠkufcaMatevž ŠkufcaCvetka Hojnik

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|24. 3. 2023
S. Emanuela Žerdin: Ko Bog vzame stvari v svoje roke

Veseli me, da Bog tako deluje, da jemlje stvari v svoje roke brez pompa in vike, brez kričanja in škandaloznih novic v medijih. Veseli me, da v svojih rokah prav On drži vse – nas in naše usode, življenje in smrt. Kajti postni čas nam pokaže, kje in kam pelje to njegovo delovanje. Po zadnji postaji križevega pota , zmeraj pride jutro vstajenja. Zato čvrsto verjamem, da Bog še zmeraj drži vse niti zgodovine v svojih rokah in nas vse ljubi enako! On zmeraj dela nekaj novega, seveda čisto drugačnega kot si mi predstavljamo – lepše, večje in svetlejše! Zato je moje upanje v Njegovih rokah.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin: Ko Bog vzame stvari v svoje roke

Veseli me, da Bog tako deluje, da jemlje stvari v svoje roke brez pompa in vike, brez kričanja in škandaloznih novic v medijih. Veseli me, da v svojih rokah prav On drži vse – nas in naše usode, življenje in smrt. Kajti postni čas nam pokaže, kje in kam pelje to njegovo delovanje. Po zadnji postaji križevega pota , zmeraj pride jutro vstajenja. Zato čvrsto verjamem, da Bog še zmeraj drži vse niti zgodovine v svojih rokah in nas vse ljubi enako! On zmeraj dela nekaj novega, seveda čisto drugačnega kot si mi predstavljamo – lepše, večje in svetlejše! Zato je moje upanje v Njegovih rokah.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja. 

S. Emanuela Žerdin

komentardružbaodnosiduhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 3. 2023
Koroška poje 2023 - reportaža

V največji koncertni dvorani v Celovcu je Krščanska kulturna zveza 12. 3. 2023 pripravila tradicionalni koncert Koroška poje. Sogovorniki: Veronika Lesjak (Mladi akzent iz Ledinc), Milena in Daniela Zankl (Mešani pevski zbor Peca iz Globasnice), David Zwitter (Kvartet OisterniX iz Zahomca), Dominik Hudl (Vokalna skupina Lipa iz Velikovca), Stanko Polzer (Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža), Zdravko Klanjšček in Andrej Čevdek (Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice), Marjetka Kozmus (Dekliški zbor 1. letnika Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane), Janko Krištof (predsednik Krščanske kulturne zveze). Na koncertu so predstavili tudi sodobno, spletno pesmarico Venec slovenskih. V oddaji smo predvajali tudi posnetke pesmi (zanje se zahvaljujemo Slovenskemu uredništvu ORF iz Celovca, posnetek celotne oddaje).  Naslednja oddaja bo zaradi Radijskega misijona na cvetno nedeljo, 2. 4. 2023.  

Koroška poje 2023 - reportaža

V največji koncertni dvorani v Celovcu je Krščanska kulturna zveza 12. 3. 2023 pripravila tradicionalni koncert Koroška poje. Sogovorniki: Veronika Lesjak (Mladi akzent iz Ledinc), Milena in Daniela Zankl (Mešani pevski zbor Peca iz Globasnice), David Zwitter (Kvartet OisterniX iz Zahomca), Dominik Hudl (Vokalna skupina Lipa iz Velikovca), Stanko Polzer (Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža), Zdravko Klanjšček in Andrej Čevdek (Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice), Marjetka Kozmus (Dekliški zbor 1. letnika Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane), Janko Krištof (predsednik Krščanske kulturne zveze). Na koncertu so predstavili tudi sodobno, spletno pesmarico Venec slovenskih. V oddaji smo predvajali tudi posnetke pesmi (zanje se zahvaljujemo Slovenskemu uredništvu ORF iz Celovca, posnetek celotne oddaje).  Naslednja oddaja bo zaradi Radijskega misijona na cvetno nedeljo, 2. 4. 2023.  

Matjaž Merljak

družbarojaki

Doživetja narave

VEČ ...|24. 3. 2023
Odklopa za fante

V Doživetjih narave smo lovili ribe, jih pripravili na ognju za večerjo in prenočili v šotorih. S programom odklopa za fante in ob navdihu sporočil iz knjige Divji v srcu so začeli na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja mlade nagovarjati že pred časom. O pomenu vzgoje v naravi, odpravah v divjino in učilnici v naravi so v tednu katoliškega šolstva spregovorili učitelja športne vzgoje Uroš Kermavt in Denis Milošič ter učitelj praktikuma Klemen Banko.

Odklopa za fante

V Doživetjih narave smo lovili ribe, jih pripravili na ognju za večerjo in prenočili v šotorih. S programom odklopa za fante in ob navdihu sporočil iz knjige Divji v srcu so začeli na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja mlade nagovarjati že pred časom. O pomenu vzgoje v naravi, odpravah v divjino in učilnici v naravi so v tednu katoliškega šolstva spregovorili učitelja športne vzgoje Uroš Kermavt in Denis Milošič ter učitelj praktikuma Klemen Banko.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 3. 2023
O protestu kmetov in okoljskem izsiljevanju

V petek so kmetje, z mirnim protestom, ki se je ob 13.00 odvijal po celi Sloveniji, oblast opomnili, da je nepreklicno konec časa, ko so z izsiljevanjem v postopkih sprejemanja zakonodaje kmetijstvo postavili pred zid zahtev, ki onemogočajo kmetovanje, pridelavo hrane in preživetje njihovih družin.

O protestu kmetov in okoljskem izsiljevanju

V petek so kmetje, z mirnim protestom, ki se je ob 13.00 odvijal po celi Sloveniji, oblast opomnili, da je nepreklicno konec časa, ko so z izsiljevanjem v postopkih sprejemanja zakonodaje kmetijstvo postavili pred zid zahtev, ki onemogočajo kmetovanje, pridelavo hrane in preživetje njihovih družin.

Robert Božič

kmetijstvoprotestokolje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 3. 2023
Trula, mala morska medvedka

Poznate morske medvede? Veliko časa preživijo na obali in se po njej premikajo s plavutmi. So pa tudi odlični plavalci. Ko se podajo na lov v ledeno vodo, lahko v njej ostanejo tudi po več tednov. No, Trula je imela na začetku težave. Ja, s plavanjem.

Trula, mala morska medvedka

Poznate morske medvede? Veliko časa preživijo na obali in se po njej premikajo s plavutmi. So pa tudi odlični plavalci. Ko se podajo na lov v ledeno vodo, lahko v njej ostanejo tudi po več tednov. No, Trula je imela na začetku težave. Ja, s plavanjem.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceHvala za lep dan dobri Bog

Radijski misijon 2023

VEČ ...|28. 3. 2023
2. dan: PRO – Tea Kunstelj

V oddaji PRO smo se pogovarjali z mamo in ženo Teo Kunstelj, ki jo je obiskala težka bolezen. Z nami je delila izkušnje, kako se z rakom sooča, kaj ji pomeni molitvena podpora, kakšen je njen odnos do sv. Leopolda Mandića ... Spoznali smo tudi zakulisje življenja diplomatove žene. 

2. dan: PRO – Tea Kunstelj

V oddaji PRO smo se pogovarjali z mamo in ženo Teo Kunstelj, ki jo je obiskala težka bolezen. Z nami je delila izkušnje, kako se z rakom sooča, kaj ji pomeni molitvena podpora, kakšen je njen odnos do sv. Leopolda Mandića ... Spoznali smo tudi zakulisje življenja diplomatove žene. 

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon2023

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 3. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|28. 3. 2023
Angel kmečke peči

Pravzaprav bi ti moral reči Angel kmečke pameti. V današnjem svetu, ki v nestrpnosti zahteva …

Angel kmečke peči

Pravzaprav bi ti moral reči Angel kmečke pameti. V današnjem svetu, ki v nestrpnosti zahteva …

Gregor Čušin

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 3. 2023
Duhovna poezija frančiškana p. Pavla Jakopa

Duhovna poezija frančiškana p. Pavla Jakopa

Jože Bartolj

kulturaliteraturaPavle Jakop

Naš pogled

VEČ ...|28. 3. 2023
Za zemljo gre. In za naš obstoj!

V naši deželi vre. Pomlad končno prebuja ljudi. Zdi se, da metadonska brezbrižnost, v katero se je ujelo naše narodno občestvo, vendarle popušča. Končno se prebuja kritična masa razmišljujočih in dejavnih, ki jim ni vseeno, kakšen bo naš jutri in kaj bo življenje prineslo nam in našim potomcem.

Za zemljo gre. In za naš obstoj!

V naši deželi vre. Pomlad končno prebuja ljudi. Zdi se, da metadonska brezbrižnost, v katero se je ujelo naše narodno občestvo, vendarle popušča. Končno se prebuja kritična masa razmišljujočih in dejavnih, ki jim ni vseeno, kakšen bo naš jutri in kaj bo življenje prineslo nam in našim potomcem.

Robert Božič

komentardružbakmetijstvopolitika