Ritem srca
Dnevu primerno nas je glasba vodila k razmišljanju o križu. Z glasbo in izvajalci smo simbolično romali od slovenskega Ribniškega pasijona, na Hrvaško, k Marinu Karačiču in VIS Veritas aeterna, pa potem k norveški vokalni zasedbi iz Osla, od tam pa čez lužo k novi glasbi prijateljske naveze, ki deluje pod imenom Sons Of Sunday – Sinovi nedelje. Naše glasbeno potovanje po poti križa smo sklenili na jugu, v Argentini, pri pevki Athenas.
Ritem srca
Dnevu primerno nas je glasba vodila k razmišljanju o križu. Z glasbo in izvajalci smo simbolično romali od slovenskega Ribniškega pasijona, na Hrvaško, k Marinu Karačiču in VIS Veritas aeterna, pa potem k norveški vokalni zasedbi iz Osla, od tam pa čez lužo k novi glasbi prijateljske naveze, ki deluje pod imenom Sons Of Sunday – Sinovi nedelje. Naše glasbeno potovanje po poti križa smo sklenili na jugu, v Argentini, pri pevki Athenas.
Doživetja narave
Začeli smo z zgodovinskim uspehom tekmovalnih turnih smučarjev - Klara Velepec in Klemen Španring sta se s svetovnega prvenstva v Švici vrnila z zlatima kolajnama v disciplini vzpon. Nadaljevali pa smo z uspehom sežanskih jamarjev, ki so v bližini meje z Italijo odkrili novo jamo. Poimenovali so jo po odkritelju - Matejeva jama, za raziskovalce pa obeta veliko.
Doživetja narave
Začeli smo z zgodovinskim uspehom tekmovalnih turnih smučarjev - Klara Velepec in Klemen Španring sta se s svetovnega prvenstva v Švici vrnila z zlatima kolajnama v disciplini vzpon. Nadaljevali pa smo z uspehom sežanskih jamarjev, ki so v bližini meje z Italijo odkrili novo jamo. Poimenovali so jo po odkritelju - Matejeva jama, za raziskovalce pa obeta veliko.
Komentar Domovina.je
Avtor razkriva zgodovino izbrisov, ki so se dogajali v različnih obdobjih in pod različnimi oblastniki. Zakaj smo iz kolektivnega spomina izbrisali pomembne dogodke in osebnosti? Kaj nam to pove o naši zgodovini in identiteti?
Slišali boste, kako so nam vladali Habsburžani in zakaj danes o tem ne najdemo skoraj nobenih obeležij. Odkrijte tudi zgodbe o izbrisanih vladarjih in preteklih obdobjih, ki so za vedno izginila iz naših spominov.
Prisluhnite razmišljanju Andreja Tomelja o tem, kdo je bil izbrisan, kdo namenoma pozabljen in zakaj. Ne zamudite te priložnosti, da bolje razumete našo preteklost in se poglobite v skrivnosti, ki so bile dolgo skrite pred našimi očmi.
Komentar Domovina.je
Avtor razkriva zgodovino izbrisov, ki so se dogajali v različnih obdobjih in pod različnimi oblastniki. Zakaj smo iz kolektivnega spomina izbrisali pomembne dogodke in osebnosti? Kaj nam to pove o naši zgodovini in identiteti?
Slišali boste, kako so nam vladali Habsburžani in zakaj danes o tem ne najdemo skoraj nobenih obeležij. Odkrijte tudi zgodbe o izbrisanih vladarjih in preteklih obdobjih, ki so za vedno izginila iz naših spominov.
Prisluhnite razmišljanju Andreja Tomelja o tem, kdo je bil izbrisan, kdo namenoma pozabljen in zakaj. Ne zamudite te priložnosti, da bolje razumete našo preteklost in se poglobite v skrivnosti, ki so bile dolgo skrite pred našimi očmi.
Kulturni utrinki
Začelo se je 54. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije - Temsig, ki bo letos potekalo v 11 krajih po Sloveniji. V Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje bo do sredine maja na ogled razstava devetih likovnikov, ki so del življenja preživeli v krajih Temeniške ali Mirnske doline. Gorenjski muzej Kranj pa vabi na odprtje gostujoče razstave z naslovom Krog hvaležnosti in sodelovanja.
Kulturni utrinki
Začelo se je 54. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije - Temsig, ki bo letos potekalo v 11 krajih po Sloveniji. V Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje bo do sredine maja na ogled razstava devetih likovnikov, ki so del življenja preživeli v krajih Temeniške ali Mirnske doline. Gorenjski muzej Kranj pa vabi na odprtje gostujoče razstave z naslovom Krog hvaležnosti in sodelovanja.
Doživetja narave
Za treking, ki v njenem vznožju obkroži najvišjo goro v Alpah Mont Blanc, pravijo, da je eden izmed najlepših trekingov v Evropi. Prečka tri države - Italijo, Francijo in Švico. Izziva se vsako leto lotijo tudi tekači na legendarni preizkušnji Ultra Trail du Mont Blanc, ki 170 km in 10.000 višinskih metrov brez daljših premorov pretečejo v enem kosu. O duhovni izkušnji te preizkušnje je razmišljal asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in duhovnik ljubljanske nadškofije dr. Matjaž Celarc.
Doživetja narave
Za treking, ki v njenem vznožju obkroži najvišjo goro v Alpah Mont Blanc, pravijo, da je eden izmed najlepših trekingov v Evropi. Prečka tri države - Italijo, Francijo in Švico. Izziva se vsako leto lotijo tudi tekači na legendarni preizkušnji Ultra Trail du Mont Blanc, ki 170 km in 10.000 višinskih metrov brez daljših premorov pretečejo v enem kosu. O duhovni izkušnji te preizkušnje je razmišljal asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in duhovnik ljubljanske nadškofije dr. Matjaž Celarc.
Doživetja narave
Tokrat smo iskali točke, do katerih nas pripeljejo znanje in izkušnje iz orientacije. Slovenske ekipe so na balkanskem prvenstvu v planinski orientaciji, ki ga je od 8. do 10. novembra gostil srbski Rajac, dosegle dve prvi, dve drugi in dve tretji mesti ter ekipni pokal za skupno drugo mesto. Pred mikrofon smo povabili mlade tekmovalce iz Planinskega društva Polzela: Manco Jazbec, Teodorja Tominška, Jakoba Pepevnika, Naceta Jazbeca in Jureta Lešnika. Z njimi je prišel tudi mentor Uroš Lešnik.
Doživetja narave
Tokrat smo iskali točke, do katerih nas pripeljejo znanje in izkušnje iz orientacije. Slovenske ekipe so na balkanskem prvenstvu v planinski orientaciji, ki ga je od 8. do 10. novembra gostil srbski Rajac, dosegle dve prvi, dve drugi in dve tretji mesti ter ekipni pokal za skupno drugo mesto. Pred mikrofon smo povabili mlade tekmovalce iz Planinskega društva Polzela: Manco Jazbec, Teodorja Tominška, Jakoba Pepevnika, Naceta Jazbeca in Jureta Lešnika. Z njimi je prišel tudi mentor Uroš Lešnik.
Naš gost
V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.
Naš gost
V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.
Vabilo na pot
Spregovorili smo o hoji z nordijskimi palicami in napovedali tek in hojo ob Draških ribnikih ter peš romanje od Tržiča do Brezij.
Vabilo na pot
Spregovorili smo o hoji z nordijskimi palicami in napovedali tek in hojo ob Draških ribnikih ter peš romanje od Tržiča do Brezij.
Kmetijska oddaja
Pred kratkim smo posneli osmo epizodo Podkasta RAST, v kateri smo predstavili izjemno uspešen zgled iz Belgije. Gre za sistem strokovne pomoči kmetijam, ki so se znašle v stiski, ki se že 20 let razvija in raste, predvsem pa odlično pomaga tamkajšnjim kmetom. Predstavila nam ga je gospa Emeline Sauvage iz Belgije, ki dela kot svetovalka v podjetju Agricall in ima bogate izkušnje s pomočjo in podporo kmetom na interdisciplinaren način. V današnji nedeljski oddaji ste najprej lahko prisluhnili pogovoru, ki ga je pripravila Darja Ovsenik iz Zavoda RAST, v drugem delu pa smo povedano podčrtali še v pogovoru z mag. Tatjano ČOP urednico pri Kmetijski založbi, ki bo pokomentirala izkušnje iz Belgije in jih poskušala postaviti tudi v našo slovensko perspektivo...
Za življenje
Zakonca Ruparčič sta iskala odgovore na otroška vprašanja o prazniku velike noči.
Slovencem po svetu in domovini
V Peterlinovi dvorani v Trstu bodo nocoj podelili 62. zamejsko nagrado Vstajanje. Prejela jo bo Andrejka Možina za glasbeno-literarni projekt Besede ne ubogajo. Nagrajenka je glasbenica, skladateljica in besedilopiska, ki že dolgo raziskuje pokrajino zamejske poezije in povezuje verze z notami. V omenjeni knjigozvočnici gre za preplet različnih umetniških izrazov: poezije, glasbe in likovne umetnosti. Andrejka Možina je izbrala pesnice različnih generacij (Zora Tavčar, Irena Žerjal, Silvana Paletti, Alenka Rebula, Marija Kostnapfel, Marina Cernetig, Andreina Trusgnach Cekova) in izpostavila njihovo ustvarjalnost v prostoru Slovencev v Italiji. Besedila izbranih pesmi je uglasbila in izvedla s skupino Violoncelli Itineranti. Projekt ponuja novo, sodobno in privlačno pot širjenja slovenske poezije. Strokovno žirijo nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver.
Spoznanje več, predsodek manj
Doživetja narave
Tokrat smo se odpravili na Arktiko, ki velja za eno najbolj ekstremnih območij s svojimi temperaturami, polarnimi dnevi oziroma nočmi, srečanji z arktičnimi živalmi, snežnimi viharji in severnim sijem. Svoja doživetja sta z nami delila Jaka Mojškerc in Timotej Cvirn, ki sta preteklo leto preživela med Inuiti. 24 letna mladeniča sta odšla na Arktiko, da bi tam posnela film, nato pa se je zgodba zasukala in prevzela sta samostojno vodenje dveh misijonskih postojank, pripravo otrok na zakramente in ostale misijonske obveznosti. Jaka in Timotej se rada odzoveta na vabilo in pripravita pričevanje tudi v vaši župniji. Več informacij TUKAJ.
Kulturni utrinki
Danes je mednarodni dan plesa. Svetovno poslanico je napisal plesalec Mihail Barišnikov, slovensko pa prispeval plesalec Boštjan Antončič. Grad Rihemberg je bil včeraj v znamenju netopirjev. V Celju pa odpirajo razstavo o spreminjanju podob slovenske krajine ter Celja.
Naš pogled
Maja Morela je v komentar vpletla svoj pogled na odzive širše javnosti ob smrti papeža Frančiška. In njegovo pozornost do nebeške Matere Marije vzela kot iztočnico za zapis o marijinem mesecu, ki se počasi začenja.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa, je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati.