Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 4. 2021
Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilokulinarika

Zakladi naše dediščine

Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

VEČ ...|6. 4. 2021
Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

Nataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilokulinarika

Svetovalnica

VEČ ...|2. 4. 2021
Duhovnik Jože Plut o trpljenju

Z dr. Jožetom Plutom, župnikom na Polici pri Goruspljem, smo se pogovarjali o pomenu trpljenja.

Duhovnik Jože Plut o trpljenju

Z dr. Jožetom Plutom, župnikom na Polici pri Goruspljem, smo se pogovarjali o pomenu trpljenja.

svetovanjetrpljenjeveliki petekkriž

Svetovalnica

Duhovnik Jože Plut o trpljenju

Z dr. Jožetom Plutom, župnikom na Polici pri Goruspljem, smo se pogovarjali o pomenu trpljenja.

VEČ ...|2. 4. 2021
Duhovnik Jože Plut o trpljenju

Z dr. Jožetom Plutom, župnikom na Polici pri Goruspljem, smo se pogovarjali o pomenu trpljenja.

Radio Ognjišče

svetovanjetrpljenjeveliki petekkriž

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 3. 2021
Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilorokodelstvo

Zakladi naše dediščine

Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

VEČ ...|30. 3. 2021
Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

Nataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilorokodelstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 3. 2021
Dr. Vinko Skitek o Avguštinskem samostanu na Muti

Dr. Vinko Skitek o Avguštinskem samostanu na Muti

kulturaVinko Skitek

Kulturni utrinki

Dr. Vinko Skitek o Avguštinskem samostanu na Muti
VEČ ...|18. 3. 2021
Dr. Vinko Skitek o Avguštinskem samostanu na Muti

Jože Bartolj

kulturaVinko Skitek

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 3. 2021
Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

VEČ ...|16. 3. 2021
Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

Alen SalihovićNataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 2. 2021
Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

VEČ ...|23. 2. 2021
Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

Nataša Ličen

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Svetovalnica

VEČ ...|5. 2. 2021
Prenova starejših stavb

Z nami je bila strokovnjakinja za prenovo starejših stavb dr. Živa Deu. V Sloveniji je veliko zgradb, ki imajo častitljivo starost in terjajo poseben pristop, če jih želimo obnoviti. Naša gostja je podala nekaj nasvetov in smernic o tem, na kaj biti pozorni in kako zahtevna je zakonodaja.

Prenova starejših stavb

Z nami je bila strokovnjakinja za prenovo starejših stavb dr. Živa Deu. V Sloveniji je veliko zgradb, ki imajo častitljivo starost in terjajo poseben pristop, če jih želimo obnoviti. Naša gostja je podala nekaj nasvetov in smernic o tem, na kaj biti pozorni in kako zahtevna je zakonodaja.

arhitekturadediščinaprenovastavbarstvo

Svetovalnica

Prenova starejših stavb

Z nami je bila strokovnjakinja za prenovo starejših stavb dr. Živa Deu. V Sloveniji je veliko zgradb, ki imajo častitljivo starost in terjajo poseben pristop, če jih želimo obnoviti. Naša gostja je podala nekaj nasvetov in smernic o tem, na kaj biti pozorni in kako zahtevna je zakonodaja.

VEČ ...|5. 2. 2021
Prenova starejših stavb

Z nami je bila strokovnjakinja za prenovo starejših stavb dr. Živa Deu. V Sloveniji je veliko zgradb, ki imajo častitljivo starost in terjajo poseben pristop, če jih želimo obnoviti. Naša gostja je podala nekaj nasvetov in smernic o tem, na kaj biti pozorni in kako zahtevna je zakonodaja.

Tanja Dominko

arhitekturadediščinaprenovastavbarstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 2. 2021
Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

VEČ ...|2. 2. 2021
Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

Nataša Ličen

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Pogovor o

VEČ ...|26. 8. 2020
V breznu 3 v Kočevskem rogu našli posmrtne ostanke približno 250 žrtev

Kdo so, zakaj so umrli smo se vprašali v tokratni oddaji Pogovor o. Slišali boste, kaj so o najdbi povedali kriminalist Pavel Jamnik, arheolog dr. Uroš Košir in predsednik jamarskega društva Novo mesto Zdravko Bučar. O tem, kako bi morali ta del naše polpretekle zgodovine ovrednotiti v šolah smo vprašali direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver. Ob sklepu oddaje pa boste lahko prisluhnili še pogovoru z dr. Matejem Ogrinom, ki bo predstavil pobudo za postavitev spominskega znamenja prepovedanim in uničenim knjigam na Slovenskem zaradi cenzure, dveh svetovnih vojn in treh totalitarnih sistemov 20. stoletja.

V breznu 3 v Kočevskem rogu našli posmrtne ostanke približno 250 žrtev

Kdo so, zakaj so umrli smo se vprašali v tokratni oddaji Pogovor o. Slišali boste, kaj so o najdbi povedali kriminalist Pavel Jamnik, arheolog dr. Uroš Košir in predsednik jamarskega društva Novo mesto Zdravko Bučar. O tem, kako bi morali ta del naše polpretekle zgodovine ovrednotiti v šolah smo vprašali direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver. Ob sklepu oddaje pa boste lahko prisluhnili še pogovoru z dr. Matejem Ogrinom, ki bo predstavil pobudo za postavitev spominskega znamenja prepovedanim in uničenim knjigam na Slovenskem zaradi cenzure, dveh svetovnih vojn in treh totalitarnih sistemov 20. stoletja.

Kočevski rogpolpretekla zgodovinazgodovina

Pogovor o

V breznu 3 v Kočevskem rogu našli posmrtne ostanke približno 250 žrtev
Kdo so, zakaj so umrli smo se vprašali v tokratni oddaji Pogovor o. Slišali boste, kaj so o najdbi povedali kriminalist Pavel Jamnik, arheolog dr. Uroš Košir in predsednik jamarskega društva Novo mesto Zdravko Bučar. O tem, kako bi morali ta del naše polpretekle zgodovine ovrednotiti v šolah smo vprašali direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver. Ob sklepu oddaje pa boste lahko prisluhnili še pogovoru z dr. Matejem Ogrinom, ki bo predstavil pobudo za postavitev spominskega znamenja prepovedanim in uničenim knjigam na Slovenskem zaradi cenzure, dveh svetovnih vojn in treh totalitarnih sistemov 20. stoletja.
VEČ ...|26. 8. 2020
V breznu 3 v Kočevskem rogu našli posmrtne ostanke približno 250 žrtev
Kdo so, zakaj so umrli smo se vprašali v tokratni oddaji Pogovor o. Slišali boste, kaj so o najdbi povedali kriminalist Pavel Jamnik, arheolog dr. Uroš Košir in predsednik jamarskega društva Novo mesto Zdravko Bučar. O tem, kako bi morali ta del naše polpretekle zgodovine ovrednotiti v šolah smo vprašali direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver. Ob sklepu oddaje pa boste lahko prisluhnili še pogovoru z dr. Matejem Ogrinom, ki bo predstavil pobudo za postavitev spominskega znamenja prepovedanim in uničenim knjigam na Slovenskem zaradi cenzure, dveh svetovnih vojn in treh totalitarnih sistemov 20. stoletja.

Alen Salihović

Kočevski rogpolpretekla zgodovinazgodovina

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 7. 2020
Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

kulturaarhitekturarazstava

Kulturni utrinki

Arhitekturna razstava Prostor v oblaku
Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.
VEČ ...|15. 7. 2020
Arhitekturna razstava Prostor v oblaku
Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Marjan BuničNataša Ličen

kulturaarhitekturarazstava

Doživetja narave

VEČ ...|8. 5. 2020
Potresi v Sloveniji

Samo v 20. stoletju se je v Sloveniji zgodilo 15 potresov, ki so dosegli ali presegli intenziteto 7 po evropski lestvici. Nedavni potres v Zagrebu nas je spomnil, da živimo na potresno aktivnem območju, ki ga zaznamuje idrijska tektonska prelomnica. O potresih smo se pogovarjali s seizmologinjo Ino Cecić iz agencije za okolje.

Potresi v Sloveniji

Samo v 20. stoletju se je v Sloveniji zgodilo 15 potresov, ki so dosegli ali presegli intenziteto 7 po evropski lestvici. Nedavni potres v Zagrebu nas je spomnil, da živimo na potresno aktivnem območju, ki ga zaznamuje idrijska tektonska prelomnica. O potresih smo se pogovarjali s seizmologinjo Ino Cecić iz agencije za okolje.

naravapotrestektonika

Doživetja narave

Potresi v Sloveniji
Samo v 20. stoletju se je v Sloveniji zgodilo 15 potresov, ki so dosegli ali presegli intenziteto 7 po evropski lestvici. Nedavni potres v Zagrebu nas je spomnil, da živimo na potresno aktivnem območju, ki ga zaznamuje idrijska tektonska prelomnica. O potresih smo se pogovarjali s seizmologinjo Ino Cecić iz agencije za okolje.
VEČ ...|8. 5. 2020
Potresi v Sloveniji
Samo v 20. stoletju se je v Sloveniji zgodilo 15 potresov, ki so dosegli ali presegli intenziteto 7 po evropski lestvici. Nedavni potres v Zagrebu nas je spomnil, da živimo na potresno aktivnem območju, ki ga zaznamuje idrijska tektonska prelomnica. O potresih smo se pogovarjali s seizmologinjo Ino Cecić iz agencije za okolje.

Blaž Lesnik

naravapotrestektonika

Petkov večer

VEČ ...|10. 4. 2020
Molitvena ura

V večeru velikega petka ob besedilih, ki jih je pripravil p. Marjan Čuden, ter ob glasbi razmišljamo o Jezusovi daritvi na križu.

Molitvena ura

V večeru velikega petka ob besedilih, ki jih je pripravil p. Marjan Čuden, ter ob glasbi razmišljamo o Jezusovi daritvi na križu.

duhovnostglasbaveliki petekmeditacijamolitev

Petkov večer

Molitvena ura
V večeru velikega petka ob besedilih, ki jih je pripravil p. Marjan Čuden, ter ob glasbi razmišljamo o Jezusovi daritvi na križu.
VEČ ...|10. 4. 2020
Molitvena ura
V večeru velikega petka ob besedilih, ki jih je pripravil p. Marjan Čuden, ter ob glasbi razmišljamo o Jezusovi daritvi na križu.

Marjan Bunič

duhovnostglasbaveliki petekmeditacijamolitev

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Komentar Časnik.si

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.
VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Romana Bider

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Svetovalnica

VEČ ...|7. 11. 2019
Kako narediti najboljši štrudel?

Kakšna moka je najprimernejša, ali lahko vlečeno testo uspe tudi iz pirine moke in kako je z nadevi? Trike za dober zavitek nam je zaupal Jože Senegačnik.

Kako narediti najboljši štrudel?

Kakšna moka je najprimernejša, ali lahko vlečeno testo uspe tudi iz pirine moke in kako je z nadevi? Trike za dober zavitek nam je zaupal Jože Senegačnik.

svetovanjezavitekmokapekatesto

Svetovalnica

Kako narediti najboljši štrudel?
Kakšna moka je najprimernejša, ali lahko vlečeno testo uspe tudi iz pirine moke in kako je z nadevi? Trike za dober zavitek nam je zaupal Jože Senegačnik.
VEČ ...|7. 11. 2019
Kako narediti najboljši štrudel?
Kakšna moka je najprimernejša, ali lahko vlečeno testo uspe tudi iz pirine moke in kako je z nadevi? Trike za dober zavitek nam je zaupal Jože Senegačnik.

Blaž Lesnik

svetovanjezavitekmokapekatesto

Naš gost

VEČ ...|5. 10. 2019
Bibliotekarka mag. Sávina Zwitter

Sávina Zwitter že več kot dve desetletji dela v šolski knjižnici na Gimnaziji Bežigrad. Predseduje Bralnemu društvu Slovenije, ki je v septembru pripravilo posvet Katerega spola so knjižni molji: Kako, koliko in kaj berejo bralci – in kako, koliko in kaj bralke. O branju, knjigah in knjižnicah v tokratni oddaji.

Bibliotekarka mag. Sávina Zwitter

Sávina Zwitter že več kot dve desetletji dela v šolski knjižnici na Gimnaziji Bežigrad. Predseduje Bralnemu društvu Slovenije, ki je v septembru pripravilo posvet Katerega spola so knjižni molji: Kako, koliko in kaj berejo bralci – in kako, koliko in kaj bralke. O branju, knjigah in knjižnicah v tokratni oddaji.

branjebralciknjižnicabibliotekarstvozaložništvo

Naš gost

Bibliotekarka mag. Sávina Zwitter
Sávina Zwitter že več kot dve desetletji dela v šolski knjižnici na Gimnaziji Bežigrad. Predseduje Bralnemu društvu Slovenije, ki je v septembru pripravilo posvet Katerega spola so knjižni molji: Kako, koliko in kaj berejo bralci – in kako, koliko in kaj bralke. O branju, knjigah in knjižnicah v tokratni oddaji.
VEČ ...|5. 10. 2019
Bibliotekarka mag. Sávina Zwitter
Sávina Zwitter že več kot dve desetletji dela v šolski knjižnici na Gimnaziji Bežigrad. Predseduje Bralnemu društvu Slovenije, ki je v septembru pripravilo posvet Katerega spola so knjižni molji: Kako, koliko in kaj berejo bralci – in kako, koliko in kaj bralke. O branju, knjigah in knjižnicah v tokratni oddaji.

Damijana Medved

branjebralciknjižnicabibliotekarstvozaložništvo

Radijska kateheza

VEČ ...|17. 8. 2019
Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte

Pogovarjali semo se z msgr. Mirom Šlibarjem. Rdeča nit pogovora je stavek iz Markovega enangelija »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!«

Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte

Pogovarjali semo se z msgr. Mirom Šlibarjem. Rdeča nit pogovora je stavek iz Markovega enangelija »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!«

počitnicedopustbolnikibolezenpočitek

Radijska kateheza

Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte
Pogovarjali semo se z msgr. Mirom Šlibarjem. Rdeča nit pogovora je stavek iz Markovega enangelija »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!«
VEČ ...|17. 8. 2019
Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte
Pogovarjali semo se z msgr. Mirom Šlibarjem. Rdeča nit pogovora je stavek iz Markovega enangelija »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!«

Damijana Medved

počitnicedopustbolnikibolezenpočitek

Za življenje

VEČ ...|27. 7. 2019
Dr. Karel Gržan o pomembnosti počitka za telo, duha in dušo

Duhovnik Karel nas je v humoreski povabil na smučišče. Pripravite robčke, ker se boste do solz nasmejali, pred tem pa boste slišali, kako pomembno je, da spočijemo telo, duha in dušo.

Dr. Karel Gržan o pomembnosti počitka za telo, duha in dušo

Duhovnik Karel nas je v humoreski povabil na smučišče. Pripravite robčke, ker se boste do solz nasmejali, pred tem pa boste slišali, kako pomembno je, da spočijemo telo, duha in dušo.

duhovnostpočitekhumor

Za življenje

Dr. Karel Gržan o pomembnosti počitka za telo, duha in dušo
Duhovnik Karel nas je v humoreski povabil na smučišče. Pripravite robčke, ker se boste do solz nasmejali, pred tem pa boste slišali, kako pomembno je, da spočijemo telo, duha in dušo.
VEČ ...|27. 7. 2019
Dr. Karel Gržan o pomembnosti počitka za telo, duha in dušo
Duhovnik Karel nas je v humoreski povabil na smučišče. Pripravite robčke, ker se boste do solz nasmejali, pred tem pa boste slišali, kako pomembno je, da spočijemo telo, duha in dušo.

Mateja Feltrin Novljan

duhovnostpočitekhumor

Za sožitje

VEČ ...|23. 7. 2019
Pomen počitnic

V julijski oddaji Za sožitje smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o počitnicah. Kaj najbolj sprosti, katere vsebine izbrati, da bo dopust čim bolj izkoriščen, zakaj zdržimo napet tempo delovnih dni, ko pride čas za oddih pa mnogi zbolijo? In, zakaj se na počitnicah prvi dan pogosto prepiramo, se je treba naučiti znova skupnega bivanja?

Pomen počitnic

V julijski oddaji Za sožitje smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o počitnicah. Kaj najbolj sprosti, katere vsebine izbrati, da bo dopust čim bolj izkoriščen, zakaj zdržimo napet tempo delovnih dni, ko pride čas za oddih pa mnogi zbolijo? In, zakaj se na počitnicah prvi dan pogosto prepiramo, se je treba naučiti znova skupnega bivanja?

družbapočitekoddihpočitniceodnosi

Za sožitje

Pomen počitnic
V julijski oddaji Za sožitje smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o počitnicah. Kaj najbolj sprosti, katere vsebine izbrati, da bo dopust čim bolj izkoriščen, zakaj zdržimo napet tempo delovnih dni, ko pride čas za oddih pa mnogi zbolijo? In, zakaj se na počitnicah prvi dan pogosto prepiramo, se je treba naučiti znova skupnega bivanja?
VEČ ...|23. 7. 2019
Pomen počitnic
V julijski oddaji Za sožitje smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o počitnicah. Kaj najbolj sprosti, katere vsebine izbrati, da bo dopust čim bolj izkoriščen, zakaj zdržimo napet tempo delovnih dni, ko pride čas za oddih pa mnogi zbolijo? In, zakaj se na počitnicah prvi dan pogosto prepiramo, se je treba naučiti znova skupnega bivanja?

Nataša Ličen

družbapočitekoddihpočitniceodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 6. 2019
95 let pesnika Vladimirja Kosa, Vurnikovi dnevi v Radovljici

Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.

95 let pesnika Vladimirja Kosa, Vurnikovi dnevi v Radovljici

Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.

kulturapesništvoarhitektura

Kulturni utrinki

95 let pesnika Vladimirja Kosa, Vurnikovi dnevi v Radovljici
Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.
VEČ ...|3. 6. 2019
95 let pesnika Vladimirja Kosa, Vurnikovi dnevi v Radovljici
Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.

Marjan Bunič

kulturapesništvoarhitektura

Svetovalnica

VEČ ...|12. 3. 2019
O teku z zakoncema Praprotnik

Pomladne temperature so na ceste zvabile številne ljubitelje teka, marsikateri pa se še sprašuje, kako začeti. So tudi taki, ki so tek opustili, ker jim nagaja zdravje. S koristnimi napotki in svojim zgledom sta se v našem sudiou oglasila zakonca Urban Praprotnik in Jasmina Kozina Praprotnik, verjetno najbolj znan tekaški par v Sloveniji.

O teku z zakoncema Praprotnik

Pomladne temperature so na ceste zvabile številne ljubitelje teka, marsikateri pa se še sprašuje, kako začeti. So tudi taki, ki so tek opustili, ker jim nagaja zdravje. S koristnimi napotki in svojim zgledom sta se v našem sudiou oglasila zakonca Urban Praprotnik in Jasmina Kozina Praprotnik, verjetno najbolj znan tekaški par v Sloveniji.

izobraževanjetekrekreacijazdravje

Svetovalnica

O teku z zakoncema Praprotnik
Pomladne temperature so na ceste zvabile številne ljubitelje teka, marsikateri pa se še sprašuje, kako začeti. So tudi taki, ki so tek opustili, ker jim nagaja zdravje. S koristnimi napotki in svojim zgledom sta se v našem sudiou oglasila zakonca Urban Praprotnik in Jasmina Kozina Praprotnik, verjetno najbolj znan tekaški par v Sloveniji.
VEČ ...|12. 3. 2019
O teku z zakoncema Praprotnik
Pomladne temperature so na ceste zvabile številne ljubitelje teka, marsikateri pa se še sprašuje, kako začeti. So tudi taki, ki so tek opustili, ker jim nagaja zdravje. S koristnimi napotki in svojim zgledom sta se v našem sudiou oglasila zakonca Urban Praprotnik in Jasmina Kozina Praprotnik, verjetno najbolj znan tekaški par v Sloveniji.

Tanja Dominko

izobraževanjetekrekreacijazdravje

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 2. 2019
Danes je mednarodni dan maternih jezikov - Zoran Poznič minister za kulturo - Arhitekutra inventura

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je leta 1999 današnji dan razglasila za mednarodni dan maternih jezikov.Stranka SD je za novega ministra za kulturo predlagala direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje Zorana Pozniča.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled tradicionalno pregledno razstava Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura - inventura.

Danes je mednarodni dan maternih jezikov - Zoran Poznič minister za kulturo - Arhitekutra inventura

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je leta 1999 današnji dan razglasila za mednarodni dan maternih jezikov.Stranka SD je za novega ministra za kulturo predlagala direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje Zorana Pozniča.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled tradicionalno pregledno razstava Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura - inventura.

Zoran Pozničarhitektua inventuramednarodni dan maternih jezikov

Kulturni utrinki

Danes je mednarodni dan maternih jezikov - Zoran Poznič minister za kulturo - Arhitekutra inventura
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je leta 1999 današnji dan razglasila za mednarodni dan maternih jezikov.Stranka SD je za novega ministra za kulturo predlagala direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje Zorana Pozniča.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled tradicionalno pregledno razstava Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura - inventura.
VEČ ...|21. 2. 2019
Danes je mednarodni dan maternih jezikov - Zoran Poznič minister za kulturo - Arhitekutra inventura
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je leta 1999 današnji dan razglasila za mednarodni dan maternih jezikov.Stranka SD je za novega ministra za kulturo predlagala direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje Zorana Pozniča.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled tradicionalno pregledno razstava Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura - inventura.

Jože Bartolj

Zoran Pozničarhitektua inventuramednarodni dan maternih jezikov

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 7. 2018
Voca people na Kongresnem, Žiga Krajnčan in Gašper Kunšek prva na Danskem, Muzej Lendava vabi

V sklopu Ljubljana Festivala bo na Kongresnem trgu nastopila izraelska a cappella vokalna skupina Voca People. Plesalca Žigan Krajnčan in Gašper Kunšek sta z avtorskim projektom Alien Express osvojila prvo mesto za koreografijo na mednarodnem koreografskem tekmovanju na Danskem. Muzej Lendava vabi na brezplačen ogled po razstavi grafik Marca Chagalla in ostalih zbirk.

Voca people na Kongresnem, Žiga Krajnčan in Gašper Kunšek prva na Danskem, Muzej Lendava vabi

V sklopu Ljubljana Festivala bo na Kongresnem trgu nastopila izraelska a cappella vokalna skupina Voca People. Plesalca Žigan Krajnčan in Gašper Kunšek sta z avtorskim projektom Alien Express osvojila prvo mesto za koreografijo na mednarodnem koreografskem tekmovanju na Danskem. Muzej Lendava vabi na brezplačen ogled po razstavi grafik Marca Chagalla in ostalih zbirk.

kulturaglasbaslikarstvoarhitekturaples

Kulturni utrinki

Voca people na Kongresnem, Žiga Krajnčan in Gašper Kunšek prva na Danskem, Muzej Lendava vabi
V sklopu Ljubljana Festivala bo na Kongresnem trgu nastopila izraelska a cappella vokalna skupina Voca People. Plesalca Žigan Krajnčan in Gašper Kunšek sta z avtorskim projektom Alien Express osvojila prvo mesto za koreografijo na mednarodnem koreografskem tekmovanju na Danskem. Muzej Lendava vabi na brezplačen ogled po razstavi grafik Marca Chagalla in ostalih zbirk.
VEČ ...|19. 7. 2018
Voca people na Kongresnem, Žiga Krajnčan in Gašper Kunšek prva na Danskem, Muzej Lendava vabi
V sklopu Ljubljana Festivala bo na Kongresnem trgu nastopila izraelska a cappella vokalna skupina Voca People. Plesalca Žigan Krajnčan in Gašper Kunšek sta z avtorskim projektom Alien Express osvojila prvo mesto za koreografijo na mednarodnem koreografskem tekmovanju na Danskem. Muzej Lendava vabi na brezplačen ogled po razstavi grafik Marca Chagalla in ostalih zbirk.

Marjan Bunič

kulturaglasbaslikarstvoarhitekturaples

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 7. 2018
Likovna kolonija v Križankah, razstava v minoritski cerkvi v Mariboru, nove stopnice v piranskem zvoniku, spust princese z zvonika

V Križankah se je začela 21. likovna kolonija, na kateri sodeluje šest tujih umetnikov, ki živijo v Sloveniji. V minoritski cerkvi v Mariboru razstavlja slikar, glasbenik in profesor Oto Rimele. Štiristoletni piranski zvonik je doživel obnovo stopnišča. Z zvonika piranske cerkve so na Tartinijev trg v spomin na svetega Jurija tradicionalno spustili princeso.

Likovna kolonija v Križankah, razstava v minoritski cerkvi v Mariboru, nove stopnice v piranskem zvoniku, spust princese z zvonika

V Križankah se je začela 21. likovna kolonija, na kateri sodeluje šest tujih umetnikov, ki živijo v Sloveniji. V minoritski cerkvi v Mariboru razstavlja slikar, glasbenik in profesor Oto Rimele. Štiristoletni piranski zvonik je doživel obnovo stopnišča. Z zvonika piranske cerkve so na Tartinijev trg v spomin na svetega Jurija tradicionalno spustili princeso.

glasbakulturaslikarstvoarhitekturadediščina

Kulturni utrinki

Likovna kolonija v Križankah, razstava v minoritski cerkvi v Mariboru, nove stopnice v piranskem zvoniku, spust princese z zvonika
V Križankah se je začela 21. likovna kolonija, na kateri sodeluje šest tujih umetnikov, ki živijo v Sloveniji. V minoritski cerkvi v Mariboru razstavlja slikar, glasbenik in profesor Oto Rimele. Štiristoletni piranski zvonik je doživel obnovo stopnišča. Z zvonika piranske cerkve so na Tartinijev trg v spomin na svetega Jurija tradicionalno spustili princeso.
VEČ ...|16. 7. 2018
Likovna kolonija v Križankah, razstava v minoritski cerkvi v Mariboru, nove stopnice v piranskem zvoniku, spust princese z zvonika
V Križankah se je začela 21. likovna kolonija, na kateri sodeluje šest tujih umetnikov, ki živijo v Sloveniji. V minoritski cerkvi v Mariboru razstavlja slikar, glasbenik in profesor Oto Rimele. Štiristoletni piranski zvonik je doživel obnovo stopnišča. Z zvonika piranske cerkve so na Tartinijev trg v spomin na svetega Jurija tradicionalno spustili princeso.

Marjan Bunič

glasbakulturaslikarstvoarhitekturadediščina

Svetovalnica

VEČ ...|27. 4. 2018
dr. Borut Skodlar - Počitek

V Svetovalnici prisluhnite pogovoru z dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom, o pomenu počitka. Mnogi se zaradi prevelikih pritiskov, ki si jih zadajo sami ali jim jih vsiljuje okolica, zlomijo pod težo delovnih nalog in obveznosti. O smislu počitka, o času umika, smomo govorili.

dr. Borut Skodlar - Počitek

V Svetovalnici prisluhnite pogovoru z dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom, o pomenu počitka. Mnogi se zaradi prevelikih pritiskov, ki si jih zadajo sami ali jim jih vsiljuje okolica, zlomijo pod težo delovnih nalog in obveznosti. O smislu počitka, o času umika, smomo govorili.

počitek

Svetovalnica

dr. Borut Skodlar - Počitek
V Svetovalnici prisluhnite pogovoru z dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom, o pomenu počitka. Mnogi se zaradi prevelikih pritiskov, ki si jih zadajo sami ali jim jih vsiljuje okolica, zlomijo pod težo delovnih nalog in obveznosti. O smislu počitka, o času umika, smomo govorili.
VEČ ...|27. 4. 2018
dr. Borut Skodlar - Počitek
V Svetovalnici prisluhnite pogovoru z dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom, o pomenu počitka. Mnogi se zaradi prevelikih pritiskov, ki si jih zadajo sami ali jim jih vsiljuje okolica, zlomijo pod težo delovnih nalog in obveznosti. O smislu počitka, o času umika, smomo govorili.

Nataša Ličen

počitek

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|14. 4. 2021
Cene stanovanjskih nepremičnin

Kljub epidemiji in drugačnih pričakovanjih cene stanovanj dosegajo rekordne ravni. O razmerah na omenjenem trgu sta spregovorila direktorica podjetja Stan nepremičnine Stanka Solar in sociolog s Fakultete za družbene vede Klemen Ploštajner. Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Miha Zupančič je osvetlil položaj mladih, ki vstopajo na nepremičninski trg, slišali pa boste tudi, kakšna so prizadevanja države za izboljšanje položaja. 

Cene stanovanjskih nepremičnin

Kljub epidemiji in drugačnih pričakovanjih cene stanovanj dosegajo rekordne ravni. O razmerah na omenjenem trgu sta spregovorila direktorica podjetja Stan nepremičnine Stanka Solar in sociolog s Fakultete za družbene vede Klemen Ploštajner. Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Miha Zupančič je osvetlil položaj mladih, ki vstopajo na nepremičninski trg, slišali pa boste tudi, kakšna so prizadevanja države za izboljšanje položaja. 

Andrej Šinko

stanovanjanepremičnine

Duhovna misel

VEČ ...|21. 4. 2021
Poslednji dan

Če ste dobro začeli dan, če vam gre vse kot po maslu in kot ste si zamislili …

Poslednji dan

Če ste dobro začeli dan, če vam gre vse kot po maslu in kot ste si zamislili …

Marko Rijavec

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|18. 4. 2021
O dosejavanju travne ruše

Čas za dosejavanje travne ruše se končuje, pred nami pa je čas setve travno deteljnih mešanic na njivskih površinah. Nasvete za ta opravila sta v današnji oddaji delila Anton Zavodnik, svetovalec specialist na KGZ Ljubljana in mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

O dosejavanju travne ruše

Čas za dosejavanje travne ruše se končuje, pred nami pa je čas setve travno deteljnih mešanic na njivskih površinah. Nasvete za ta opravila sta v današnji oddaji delila Anton Zavodnik, svetovalec specialist na KGZ Ljubljana in mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

Robert Božič

kmetijstvonaravatravniki

Komentar tedna

VEČ ...|16. 4. 2021
Ivan Štuhec: Mednarodna korupcija

Sprememba na vrhu nacionalnega medija je skoraj tako pomembna kot na vrhu oblasti. Nacionalni medij bi moral imeti ambicijo, da postane osrednji, najkvalitetnejši informativni in formativni medij v državi, v ogledalo katerega bi se morali pogledati vsi ostali mediji.

Ivan Štuhec: Mednarodna korupcija

Sprememba na vrhu nacionalnega medija je skoraj tako pomembna kot na vrhu oblasti. Nacionalni medij bi moral imeti ambicijo, da postane osrednji, najkvalitetnejši informativni in formativni medij v državi, v ogledalo katerega bi se morali pogledati vsi ostali mediji.

Ivan Štuhec

komentarmediji

Naš gost

VEČ ...|17. 4. 2021
Kapucin br. Stane Bešter

Brat Stane Bešter je redovnik, provincialni vikar slovenskih kapucinov, predstojnik in voditelj Doma duhovnosti Kančevci, tudi glasbenik, predvsem pa duhovnik.

Kapucin br. Stane Bešter

Brat Stane Bešter je redovnik, provincialni vikar slovenskih kapucinov, predstojnik in voditelj Doma duhovnosti Kančevci, tudi glasbenik, predvsem pa duhovnik.

Marjan Bunič

spominživljenjepogovorglasba

Radijski misijon 2021

VEČ ...|27. 3. 2021
7. Mali misijonski nagovor – Silva Matos: Ne boš umrl!

Krajši misijonski nagovor je pripravila psihologinja in terapevtka Silva Matos. Geslo dneva ima za našo gostjo poseben pomen, saj izhaja iz osebne izkušnje.

7. Mali misijonski nagovor – Silva Matos: Ne boš umrl!

Krajši misijonski nagovor je pripravila psihologinja in terapevtka Silva Matos. Geslo dneva ima za našo gostjo poseben pomen, saj izhaja iz osebne izkušnje.

Jože Bartolj

duhovnostodnosimisijon

Duhovna misel

VEČ ...|21. 4. 2021
Poslednji dan

Če ste dobro začeli dan, če vam gre vse kot po maslu in kot ste si zamislili …

Poslednji dan

Če ste dobro začeli dan, če vam gre vse kot po maslu in kot ste si zamislili …

Marko Rijavec

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|21. 4. 2021
Častitljivi del dne 21. 4.

Molili so radijski sodelavci.

Častitljivi del dne 21. 4.

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|21. 4. 2021
Sv. Anzelm

Presenetil me je stavek: »Očeta Anzelm nikdar ni maral.« Brskal sem dalje in ga našel …

Sv. Anzelm

Presenetil me je stavek: »Očeta Anzelm nikdar ni maral.« Brskal sem dalje in ga našel …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Za nasmeh

VEČ ...|21. 4. 2021
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče