Mladoskop

VEČ ...|3. 12. 2021
Natasha Tax iz misijonske organizacije Fokus za Evropo

Natasha Tax, programska direktorica misijonske organizacije FOCUS za Evropo, je novembra 2021 predavala na nacionalni konferenci mladinske pastorale v Sloveniji o študentih misijonarjih po Evropi in v Združenih državah Amerike. Z njo se je pogovarjala novinarka Petra Stopar in jo vprašala po možnih poteh uresničevanja življenja po veri tudi med slovensko mladino.  

Natasha Tax iz misijonske organizacije Fokus za Evropo

Natasha Tax, programska direktorica misijonske organizacije FOCUS za Evropo, je novembra 2021 predavala na nacionalni konferenci mladinske pastorale v Sloveniji o študentih misijonarjih po Evropi in v Združenih državah Amerike. Z njo se je pogovarjala novinarka Petra Stopar in jo vprašala po možnih poteh uresničevanja življenja po veri tudi med slovensko mladino.  

mladidružbaduhovnostodnosi

Mladoskop

Natasha Tax iz misijonske organizacije Fokus za Evropo

Natasha Tax, programska direktorica misijonske organizacije FOCUS za Evropo, je novembra 2021 predavala na nacionalni konferenci mladinske pastorale v Sloveniji o študentih misijonarjih po Evropi in v Združenih državah Amerike. Z njo se je pogovarjala novinarka Petra Stopar in jo vprašala po možnih poteh uresničevanja življenja po veri tudi med slovensko mladino.  

VEČ ...|3. 12. 2021
Natasha Tax iz misijonske organizacije Fokus za Evropo

Natasha Tax, programska direktorica misijonske organizacije FOCUS za Evropo, je novembra 2021 predavala na nacionalni konferenci mladinske pastorale v Sloveniji o študentih misijonarjih po Evropi in v Združenih državah Amerike. Z njo se je pogovarjala novinarka Petra Stopar in jo vprašala po možnih poteh uresničevanja življenja po veri tudi med slovensko mladino.  

Petra StoparNataša Ličen

mladidružbaduhovnostodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|3. 12. 2021
Kaj pomeni polnovredno partnerstvo?

Kaj pomeni skrbeti za odnos, prinašati v zakon nekaj svežega in živeti v polnovrednem partnerstvu? O tem je v oddaji Za življenje spregovoril klinični psiholog dr. Aleksander Zadel.

Kaj pomeni polnovredno partnerstvo?

Kaj pomeni skrbeti za odnos, prinašati v zakon nekaj svežega in živeti v polnovrednem partnerstvu? O tem je v oddaji Za življenje spregovoril klinični psiholog dr. Aleksander Zadel.

odnosipartnerstvosrečazaljubljenost

Iz Betanije

Kaj pomeni polnovredno partnerstvo?

Kaj pomeni skrbeti za odnos, prinašati v zakon nekaj svežega in živeti v polnovrednem partnerstvu? O tem je v oddaji Za življenje spregovoril klinični psiholog dr. Aleksander Zadel.

VEČ ...|3. 12. 2021
Kaj pomeni polnovredno partnerstvo?

Kaj pomeni skrbeti za odnos, prinašati v zakon nekaj svežega in živeti v polnovrednem partnerstvu? O tem je v oddaji Za življenje spregovoril klinični psiholog dr. Aleksander Zadel.

Radio Ognjišče

odnosipartnerstvosrečazaljubljenost

Via positiva

VEČ ...|2. 12. 2021
Darja Korez Korenčan: Korak za korakom, covid in bitka za življenje

Darja Korez Korenčan na nacionalni televiziji pripravlja oddaje o glasbi, umetnosti in kulturi, je avtorica več knjig za otroke, strokovnih del in romanov. Njena zadnja knjiga pa je osebna izpoved boja za življenje ob zapletih pri okužbi s covidom. Korak za korakom smo sledili njeni poti tudi v četrtkovi popoldanski oddaji, ki je bila glas iskrenosti in klic po solidarnosti v družbi.  

Darja Korez Korenčan: Korak za korakom, covid in bitka za življenje

Darja Korez Korenčan na nacionalni televiziji pripravlja oddaje o glasbi, umetnosti in kulturi, je avtorica več knjig za otroke, strokovnih del in romanov. Njena zadnja knjiga pa je osebna izpoved boja za življenje ob zapletih pri okužbi s covidom. Korak za korakom smo sledili njeni poti tudi v četrtkovi popoldanski oddaji, ki je bila glas iskrenosti in klic po solidarnosti v družbi.  

družbapogovorodnosikoronaviruszdravstvo

Via positiva

Darja Korez Korenčan: Korak za korakom, covid in bitka za življenje

Darja Korez Korenčan na nacionalni televiziji pripravlja oddaje o glasbi, umetnosti in kulturi, je avtorica več knjig za otroke, strokovnih del in romanov. Njena zadnja knjiga pa je osebna izpoved boja za življenje ob zapletih pri okužbi s covidom. Korak za korakom smo sledili njeni poti tudi v četrtkovi popoldanski oddaji, ki je bila glas iskrenosti in klic po solidarnosti v družbi.  

VEČ ...|2. 12. 2021
Darja Korez Korenčan: Korak za korakom, covid in bitka za življenje

Darja Korez Korenčan na nacionalni televiziji pripravlja oddaje o glasbi, umetnosti in kulturi, je avtorica več knjig za otroke, strokovnih del in romanov. Njena zadnja knjiga pa je osebna izpoved boja za življenje ob zapletih pri okužbi s covidom. Korak za korakom smo sledili njeni poti tudi v četrtkovi popoldanski oddaji, ki je bila glas iskrenosti in klic po solidarnosti v družbi.  

Nataša Ličen

družbapogovorodnosikoronaviruszdravstvo

Iz Betanije

VEČ ...|1. 12. 2021
Kako zakrpati odnos?

Zadovoljstvo posameznika je posledica njegovih lastnih odločitev in izbir. Tudi v odnosu med zakoncema. Veste, da nas pri partnerju običajno zmoti tisto, kar smo sami zanemarili? Kliničnega psihologa dr. Aleksandra Zadela smo vprašali, kaj je ključno in kako lahko nazaj zakrpamo odnos?

Kako zakrpati odnos?

Zadovoljstvo posameznika je posledica njegovih lastnih odločitev in izbir. Tudi v odnosu med zakoncema. Veste, da nas pri partnerju običajno zmoti tisto, kar smo sami zanemarili? Kliničnega psihologa dr. Aleksandra Zadela smo vprašali, kaj je ključno in kako lahko nazaj zakrpamo odnos?

odnosipartnerstvosrečazaljubljenost

Iz Betanije

Kako zakrpati odnos?

Zadovoljstvo posameznika je posledica njegovih lastnih odločitev in izbir. Tudi v odnosu med zakoncema. Veste, da nas pri partnerju običajno zmoti tisto, kar smo sami zanemarili? Kliničnega psihologa dr. Aleksandra Zadela smo vprašali, kaj je ključno in kako lahko nazaj zakrpamo odnos?

VEČ ...|1. 12. 2021
Kako zakrpati odnos?

Zadovoljstvo posameznika je posledica njegovih lastnih odločitev in izbir. Tudi v odnosu med zakoncema. Veste, da nas pri partnerju običajno zmoti tisto, kar smo sami zanemarili? Kliničnega psihologa dr. Aleksandra Zadela smo vprašali, kaj je ključno in kako lahko nazaj zakrpamo odnos?

Blaž Lesnik

odnosipartnerstvosrečazaljubljenost

Sol in luč

VEČ ...|30. 11. 2021
Božo Rustja: O obdarovanju.

Tokratna oddaja Sol in luč je bila nekoliko drugačna, saj z decembrom prihaja veliko priložnosti, ko razveseljujemo drug drugega z različnimi pozornostmi.

»Želim vas videti in vam dati kakšen duhoven dar, ki naj vas utrdi.« Nekako tako je apostol Pavel pisal Rimljanom. Prav to je sporočilo oddaje, namreč, da je za dobro darilo potreben dober odnos. Poznati nekoga in ga obdarovati tako, da bo v življenju rasel. Slišali boste nekaj zgodb s pomenljivim sporočilom in se pogovarjali z odgovornim urednikom Revije Ognjišče Božom Rustjo.

Božo Rustja: O obdarovanju.

Tokratna oddaja Sol in luč je bila nekoliko drugačna, saj z decembrom prihaja veliko priložnosti, ko razveseljujemo drug drugega z različnimi pozornostmi.

»Želim vas videti in vam dati kakšen duhoven dar, ki naj vas utrdi.« Nekako tako je apostol Pavel pisal Rimljanom. Prav to je sporočilo oddaje, namreč, da je za dobro darilo potreben dober odnos. Poznati nekoga in ga obdarovati tako, da bo v življenju rasel. Slišali boste nekaj zgodb s pomenljivim sporočilom in se pogovarjali z odgovornim urednikom Revije Ognjišče Božom Rustjo.

odnosipogovor

Sol in luč

Božo Rustja: O obdarovanju.

Tokratna oddaja Sol in luč je bila nekoliko drugačna, saj z decembrom prihaja veliko priložnosti, ko razveseljujemo drug drugega z različnimi pozornostmi.

»Želim vas videti in vam dati kakšen duhoven dar, ki naj vas utrdi.« Nekako tako je apostol Pavel pisal Rimljanom. Prav to je sporočilo oddaje, namreč, da je za dobro darilo potreben dober odnos. Poznati nekoga in ga obdarovati tako, da bo v življenju rasel. Slišali boste nekaj zgodb s pomenljivim sporočilom in se pogovarjali z odgovornim urednikom Revije Ognjišče Božom Rustjo.

VEČ ...|30. 11. 2021
Božo Rustja: O obdarovanju.

Tokratna oddaja Sol in luč je bila nekoliko drugačna, saj z decembrom prihaja veliko priložnosti, ko razveseljujemo drug drugega z različnimi pozornostmi.

»Želim vas videti in vam dati kakšen duhoven dar, ki naj vas utrdi.« Nekako tako je apostol Pavel pisal Rimljanom. Prav to je sporočilo oddaje, namreč, da je za dobro darilo potreben dober odnos. Poznati nekoga in ga obdarovati tako, da bo v življenju rasel. Slišali boste nekaj zgodb s pomenljivim sporočilom in se pogovarjali z odgovornim urednikom Revije Ognjišče Božom Rustjo.

Tadej Sadar

odnosipogovor

Kultura odnosov

VEČ ...|30. 11. 2021
Advent - čas priložnosti

Psihologinja in terapevtka Silva Matos tokrat o adventu, novih priložnostih, pripravi na praznike ter na samostojnost in zakon …

Advent - čas priložnosti

Psihologinja in terapevtka Silva Matos tokrat o adventu, novih priložnostih, pripravi na praznike ter na samostojnost in zakon …

odnosidružbaduhovnostpogovor

Kultura odnosov

Advent - čas priložnosti

Psihologinja in terapevtka Silva Matos tokrat o adventu, novih priložnostih, pripravi na praznike ter na samostojnost in zakon …

VEČ ...|30. 11. 2021
Advent - čas priložnosti

Psihologinja in terapevtka Silva Matos tokrat o adventu, novih priložnostih, pripravi na praznike ter na samostojnost in zakon …

Marjan Bunič

odnosidružbaduhovnostpogovor

Iz Betanije

VEČ ...|29. 11. 2021
Teden Karitas - kdaj poiskati pomoč?

Pogosto ljudje dolgo vztrajajo v začaranem krogu stisk in težav. Težko poiščejo pomoč in stežka priznajo, da sami ne zmorejo. Naša gostja s Škofijske karitas Ljubljana Alenka Petek poudarja, da se je o težavi dobro pogovoriti čim prej.

Teden Karitas - kdaj poiskati pomoč?

Pogosto ljudje dolgo vztrajajo v začaranem krogu stisk in težav. Težko poiščejo pomoč in stežka priznajo, da sami ne zmorejo. Naša gostja s Škofijske karitas Ljubljana Alenka Petek poudarja, da se je o težavi dobro pogovoriti čim prej.

dobrodelnostkaritaspomočdružbaodnosi

Iz Betanije

Teden Karitas - kdaj poiskati pomoč?

Pogosto ljudje dolgo vztrajajo v začaranem krogu stisk in težav. Težko poiščejo pomoč in stežka priznajo, da sami ne zmorejo. Naša gostja s Škofijske karitas Ljubljana Alenka Petek poudarja, da se je o težavi dobro pogovoriti čim prej.

VEČ ...|29. 11. 2021
Teden Karitas - kdaj poiskati pomoč?

Pogosto ljudje dolgo vztrajajo v začaranem krogu stisk in težav. Težko poiščejo pomoč in stežka priznajo, da sami ne zmorejo. Naša gostja s Škofijske karitas Ljubljana Alenka Petek poudarja, da se je o težavi dobro pogovoriti čim prej.

Blaž Lesnik

dobrodelnostkaritaspomočdružbaodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|26. 11. 2021
Božo Rustja: Cerkev nima kaj govoriti!

Zavedati se moramo, da ko mi umolknemo, ne damo glasu dobroti in ljubezni, resnici in pravici v javnosti. Toda če ne bomo mi govorili, potem bodo prišli drugi in kaj rado se bo zgodilo, da bodo zagovarjali nasprotne vrednote. Torej pogumno v javnost, pa naj bo (L)levici to všeč ali ne!

Odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Cerkev nima kaj govoriti!

Zavedati se moramo, da ko mi umolknemo, ne damo glasu dobroti in ljubezni, resnici in pravici v javnosti. Toda če ne bomo mi govorili, potem bodo prišli drugi in kaj rado se bo zgodilo, da bodo zagovarjali nasprotne vrednote. Torej pogumno v javnost, pa naj bo (L)levici to všeč ali ne!

Odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

komentardružbaodnosipolitika

Komentar tedna

Božo Rustja: Cerkev nima kaj govoriti!

Zavedati se moramo, da ko mi umolknemo, ne damo glasu dobroti in ljubezni, resnici in pravici v javnosti. Toda če ne bomo mi govorili, potem bodo prišli drugi in kaj rado se bo zgodilo, da bodo zagovarjali nasprotne vrednote. Torej pogumno v javnost, pa naj bo (L)levici to všeč ali ne!

Odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

VEČ ...|26. 11. 2021
Božo Rustja: Cerkev nima kaj govoriti!

Zavedati se moramo, da ko mi umolknemo, ne damo glasu dobroti in ljubezni, resnici in pravici v javnosti. Toda če ne bomo mi govorili, potem bodo prišli drugi in kaj rado se bo zgodilo, da bodo zagovarjali nasprotne vrednote. Torej pogumno v javnost, pa naj bo (L)levici to všeč ali ne!

Odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentardružbaodnosipolitika

Iz Betanije

VEČ ...|26. 11. 2021
Teden Karitas - Alenka Petek

Sodelavka Škofijske karitas Ljubljana Alenka Petek je pojasnila, kakšne oblike pomoči nudijo prosilcem in kako dolga je vrsta pred njeno pisarno v teh časih.

Teden Karitas - Alenka Petek

Sodelavka Škofijske karitas Ljubljana Alenka Petek je pojasnila, kakšne oblike pomoči nudijo prosilcem in kako dolga je vrsta pred njeno pisarno v teh časih.

dobrodelnostkaritaspomočdružbaodnosi

Iz Betanije

Teden Karitas - Alenka Petek

Sodelavka Škofijske karitas Ljubljana Alenka Petek je pojasnila, kakšne oblike pomoči nudijo prosilcem in kako dolga je vrsta pred njeno pisarno v teh časih.

VEČ ...|26. 11. 2021
Teden Karitas - Alenka Petek

Sodelavka Škofijske karitas Ljubljana Alenka Petek je pojasnila, kakšne oblike pomoči nudijo prosilcem in kako dolga je vrsta pred njeno pisarno v teh časih.

Blaž Lesnik

dobrodelnostkaritaspomočdružbaodnosi

Via positiva

VEČ ...|25. 11. 2021
Alenka Čurin Janžekovič

Med nami so ljudje, ki sobivajo z bolečino. Nikoli ne izzveni, ne pojenja. Močnejša je od zdravil. Kako razumeti, ker smo za življenje, ko želijo le, da se to konča? Učiteljica, ravnateljica, danes upokojena, Alenka Čurin Janžekovič je v oddaji Via positiva spregovorila o svojem življenju, v katerem je bilo, kljub bolečinam in hudi bolezni, veliko pesmi, smeha, plesa in radosti. 

Alenka Čurin Janžekovič

Med nami so ljudje, ki sobivajo z bolečino. Nikoli ne izzveni, ne pojenja. Močnejša je od zdravil. Kako razumeti, ker smo za življenje, ko želijo le, da se to konča? Učiteljica, ravnateljica, danes upokojena, Alenka Čurin Janžekovič je v oddaji Via positiva spregovorila o svojem življenju, v katerem je bilo, kljub bolečinam in hudi bolezni, veliko pesmi, smeha, plesa in radosti. 

družbaodnosipogovor

Via positiva

Alenka Čurin Janžekovič

Med nami so ljudje, ki sobivajo z bolečino. Nikoli ne izzveni, ne pojenja. Močnejša je od zdravil. Kako razumeti, ker smo za življenje, ko želijo le, da se to konča? Učiteljica, ravnateljica, danes upokojena, Alenka Čurin Janžekovič je v oddaji Via positiva spregovorila o svojem življenju, v katerem je bilo, kljub bolečinam in hudi bolezni, veliko pesmi, smeha, plesa in radosti. 

VEČ ...|25. 11. 2021
Alenka Čurin Janžekovič

Med nami so ljudje, ki sobivajo z bolečino. Nikoli ne izzveni, ne pojenja. Močnejša je od zdravil. Kako razumeti, ker smo za življenje, ko želijo le, da se to konča? Učiteljica, ravnateljica, danes upokojena, Alenka Čurin Janžekovič je v oddaji Via positiva spregovorila o svojem življenju, v katerem je bilo, kljub bolečinam in hudi bolezni, veliko pesmi, smeha, plesa in radosti. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovor

Svetovalnica

VEČ ...|25. 11. 2021
Srce, ki sprejema - o oblikah pomoči Karitas

Kako začeti pogovor s človekom, ki je v stiski? Kakšna je prva pomoč posamezniku, družini? Kdaj, kako in kam se obrniti po pomoč, ko si v stiski? To so vprašanja, na katera smo v tednu Karitas iskali odgovore v Svetovalnici. Z nami je bila sodelavka nadškofijske Karitas Maribor Sibila Nidorfer.

Srce, ki sprejema - o oblikah pomoči Karitas

Kako začeti pogovor s človekom, ki je v stiski? Kakšna je prva pomoč posamezniku, družini? Kdaj, kako in kam se obrniti po pomoč, ko si v stiski? To so vprašanja, na katera smo v tednu Karitas iskali odgovore v Svetovalnici. Z nami je bila sodelavka nadškofijske Karitas Maribor Sibila Nidorfer.

svetovanjedružbaodnosi

Svetovalnica

Srce, ki sprejema - o oblikah pomoči Karitas

Kako začeti pogovor s človekom, ki je v stiski? Kakšna je prva pomoč posamezniku, družini? Kdaj, kako in kam se obrniti po pomoč, ko si v stiski? To so vprašanja, na katera smo v tednu Karitas iskali odgovore v Svetovalnici. Z nami je bila sodelavka nadškofijske Karitas Maribor Sibila Nidorfer.

VEČ ...|25. 11. 2021
Srce, ki sprejema - o oblikah pomoči Karitas

Kako začeti pogovor s človekom, ki je v stiski? Kakšna je prva pomoč posamezniku, družini? Kdaj, kako in kam se obrniti po pomoč, ko si v stiski? To so vprašanja, na katera smo v tednu Karitas iskali odgovore v Svetovalnici. Z nami je bila sodelavka nadškofijske Karitas Maribor Sibila Nidorfer.

Blaž Lesnik

svetovanjedružbaodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|24. 11. 2021
Teden Karitas: obrazi stiske

Sodelavka Škofijske karitas Ljubljana Alenka Petek je spregovorila o tem, kako pri njih začenjajo pogovor s človekom, ki je v stiski.

Teden Karitas: obrazi stiske

Sodelavka Škofijske karitas Ljubljana Alenka Petek je spregovorila o tem, kako pri njih začenjajo pogovor s človekom, ki je v stiski.

družbastiskakaritaspogovorodnosipomočsolidarnost

Iz Betanije

Teden Karitas: obrazi stiske

Sodelavka Škofijske karitas Ljubljana Alenka Petek je spregovorila o tem, kako pri njih začenjajo pogovor s človekom, ki je v stiski.

VEČ ...|24. 11. 2021
Teden Karitas: obrazi stiske

Sodelavka Škofijske karitas Ljubljana Alenka Petek je spregovorila o tem, kako pri njih začenjajo pogovor s človekom, ki je v stiski.

Blaž Lesnik

družbastiskakaritaspogovorodnosipomočsolidarnost

Za sožitje

VEČ ...|23. 11. 2021
Ljudje smo po svoji naravi skupinska bitja, kjer se lahko zdrave sile, ki so v nas, najbolj izrazijo in razvijejo.

Osnovna človeška skupina je družina. Človek je individum, toda tesno in v prvih letih je to ključnega preživetvenega pomena, vpet v sožitje skupine ljudi. Vsaka skupina pa je v nevarnosti, da iz ravnovesja pade v skrajnosti in patologije. Nekaj zdravih namigov za ohranjanje kakovostnih skupin je v oddaji predstavil prof.  dr. Jože Ramovš, avtor knjige “Sožitje v družini”, ki služi kot vodilo radijskih večernih pogovorov. Ob Dnevu Rudolfa Maistra smo govorili tudi o veličini generala, pomembne slovenske zgodovinske osebnosti. Začeli pa z neravnovesjem sodobne družbe, ki jo opažamo in se je v zgodovini vedno kazalo ob večjih spremembah ter novih izumih. 

Ljudje smo po svoji naravi skupinska bitja, kjer se lahko zdrave sile, ki so v nas, najbolj izrazijo in razvijejo.

Osnovna človeška skupina je družina. Človek je individum, toda tesno in v prvih letih je to ključnega preživetvenega pomena, vpet v sožitje skupine ljudi. Vsaka skupina pa je v nevarnosti, da iz ravnovesja pade v skrajnosti in patologije. Nekaj zdravih namigov za ohranjanje kakovostnih skupin je v oddaji predstavil prof.  dr. Jože Ramovš, avtor knjige “Sožitje v družini”, ki služi kot vodilo radijskih večernih pogovorov. Ob Dnevu Rudolfa Maistra smo govorili tudi o veličini generala, pomembne slovenske zgodovinske osebnosti. Začeli pa z neravnovesjem sodobne družbe, ki jo opažamo in se je v zgodovini vedno kazalo ob večjih spremembah ter novih izumih. 

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeodnosipogovorkultura

Za sožitje

Ljudje smo po svoji naravi skupinska bitja, kjer se lahko zdrave sile, ki so v nas, najbolj izrazijo in razvijejo.

Osnovna človeška skupina je družina. Človek je individum, toda tesno in v prvih letih je to ključnega preživetvenega pomena, vpet v sožitje skupine ljudi. Vsaka skupina pa je v nevarnosti, da iz ravnovesja pade v skrajnosti in patologije. Nekaj zdravih namigov za ohranjanje kakovostnih skupin je v oddaji predstavil prof.  dr. Jože Ramovš, avtor knjige “Sožitje v družini”, ki služi kot vodilo radijskih večernih pogovorov. Ob Dnevu Rudolfa Maistra smo govorili tudi o veličini generala, pomembne slovenske zgodovinske osebnosti. Začeli pa z neravnovesjem sodobne družbe, ki jo opažamo in se je v zgodovini vedno kazalo ob večjih spremembah ter novih izumih. 

VEČ ...|23. 11. 2021
Ljudje smo po svoji naravi skupinska bitja, kjer se lahko zdrave sile, ki so v nas, najbolj izrazijo in razvijejo.

Osnovna človeška skupina je družina. Človek je individum, toda tesno in v prvih letih je to ključnega preživetvenega pomena, vpet v sožitje skupine ljudi. Vsaka skupina pa je v nevarnosti, da iz ravnovesja pade v skrajnosti in patologije. Nekaj zdravih namigov za ohranjanje kakovostnih skupin je v oddaji predstavil prof.  dr. Jože Ramovš, avtor knjige “Sožitje v družini”, ki služi kot vodilo radijskih večernih pogovorov. Ob Dnevu Rudolfa Maistra smo govorili tudi o veličini generala, pomembne slovenske zgodovinske osebnosti. Začeli pa z neravnovesjem sodobne družbe, ki jo opažamo in se je v zgodovini vedno kazalo ob večjih spremembah ter novih izumih. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeodnosipogovorkultura

Naš pogled

VEČ ...|23. 11. 2021
Slovenci kot strgana nogavica

Kako ti lahko ena luknjica v sistemu, en majhen delež ljudi v neki skupnosti povzroči, da se situacija odvija drugače … je nadaljevala avtorica današnje rubrike Naš pogled - Tanja Dominko.

Slovenci kot strgana nogavica

Kako ti lahko ena luknjica v sistemu, en majhen delež ljudi v neki skupnosti povzroči, da se situacija odvija drugače … je nadaljevala avtorica današnje rubrike Naš pogled - Tanja Dominko.

komentardružbapolitikaodnosi

Naš pogled

Slovenci kot strgana nogavica

Kako ti lahko ena luknjica v sistemu, en majhen delež ljudi v neki skupnosti povzroči, da se situacija odvija drugače … je nadaljevala avtorica današnje rubrike Naš pogled - Tanja Dominko.

VEČ ...|23. 11. 2021
Slovenci kot strgana nogavica

Kako ti lahko ena luknjica v sistemu, en majhen delež ljudi v neki skupnosti povzroči, da se situacija odvija drugače … je nadaljevala avtorica današnje rubrike Naš pogled - Tanja Dominko.

Tanja Dominko

komentardružbapolitikaodnosi

Sol in luč

VEČ ...|23. 11. 2021
Anton Trstenjak: Slovenska poštenost; Se Slovenci v čem razlikujemo od drugih? Smo v čem res posebni?

Eden največjih slovenskih psihologov, dr. Anton Trstenjak, je svojo zadnjo knjigo posvetil prav temu vprašanju in v labodjem spevu naredil analizo temeljne značilnosti naroda, ki se je ohranjal skozi stoletja s kakovostjo. »S to svojo knjigo gledam v slovensko preteklost, da bi zanesljiveje upali v prihodnost,« je zapisal v uvodu.

Anton Trstenjak: Slovenska poštenost; Se Slovenci v čem razlikujemo od drugih? Smo v čem res posebni?

Eden največjih slovenskih psihologov, dr. Anton Trstenjak, je svojo zadnjo knjigo posvetil prav temu vprašanju in v labodjem spevu naredil analizo temeljne značilnosti naroda, ki se je ohranjal skozi stoletja s kakovostjo. »S to svojo knjigo gledam v slovensko preteklost, da bi zanesljiveje upali v prihodnost,« je zapisal v uvodu.

odnosikultura

Sol in luč

Anton Trstenjak: Slovenska poštenost; Se Slovenci v čem razlikujemo od drugih? Smo v čem res posebni?

Eden največjih slovenskih psihologov, dr. Anton Trstenjak, je svojo zadnjo knjigo posvetil prav temu vprašanju in v labodjem spevu naredil analizo temeljne značilnosti naroda, ki se je ohranjal skozi stoletja s kakovostjo. »S to svojo knjigo gledam v slovensko preteklost, da bi zanesljiveje upali v prihodnost,« je zapisal v uvodu.

VEČ ...|23. 11. 2021
Anton Trstenjak: Slovenska poštenost; Se Slovenci v čem razlikujemo od drugih? Smo v čem res posebni?

Eden največjih slovenskih psihologov, dr. Anton Trstenjak, je svojo zadnjo knjigo posvetil prav temu vprašanju in v labodjem spevu naredil analizo temeljne značilnosti naroda, ki se je ohranjal skozi stoletja s kakovostjo. »S to svojo knjigo gledam v slovensko preteklost, da bi zanesljiveje upali v prihodnost,« je zapisal v uvodu.

Tadej Sadar

odnosikultura

Za življenje

VEČ ...|20. 11. 2021
Zadovoljstvo posameznika

V oddajo Za življenje prihaja dr. Aleksander Zadel, klinični psiholog, ki pravi, da je zadovoljstvo posameznika posledica njegovih lastnih odločitev in izbir. Tudi v odnosu med zakoncema. Veste, da nas pri partnerju običajno zmoti tisto, kar smo sami zanemarili? Priporočamo poslušanje. 

Zadovoljstvo posameznika

V oddajo Za življenje prihaja dr. Aleksander Zadel, klinični psiholog, ki pravi, da je zadovoljstvo posameznika posledica njegovih lastnih odločitev in izbir. Tudi v odnosu med zakoncema. Veste, da nas pri partnerju običajno zmoti tisto, kar smo sami zanemarili? Priporočamo poslušanje. 

vzgojaduhovnostodnosi

Za življenje

Zadovoljstvo posameznika

V oddajo Za življenje prihaja dr. Aleksander Zadel, klinični psiholog, ki pravi, da je zadovoljstvo posameznika posledica njegovih lastnih odločitev in izbir. Tudi v odnosu med zakoncema. Veste, da nas pri partnerju običajno zmoti tisto, kar smo sami zanemarili? Priporočamo poslušanje. 

VEČ ...|20. 11. 2021
Zadovoljstvo posameznika

V oddajo Za življenje prihaja dr. Aleksander Zadel, klinični psiholog, ki pravi, da je zadovoljstvo posameznika posledica njegovih lastnih odločitev in izbir. Tudi v odnosu med zakoncema. Veste, da nas pri partnerju običajno zmoti tisto, kar smo sami zanemarili? Priporočamo poslušanje. 

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnostodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|19. 11. 2021
Marko Pavliha: Nekaj misli o (anti)cepilnih zdrahah

Namesto prepirov potrebujemo enovit, skupen nastop, da se bomo končno izkopali iz te klavrne situacije. Medijem in vsem nam lahko služi za vzor nedavna skupna oddaja nacionalne in komercialne televizije. Zaupajmo v Hipokratove besede, da zdravnik zdravi, narava ozdravi, pri čemer je življenje najboljši učitelj in zdravnik.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha: Nekaj misli o (anti)cepilnih zdrahah

Namesto prepirov potrebujemo enovit, skupen nastop, da se bomo končno izkopali iz te klavrne situacije. Medijem in vsem nam lahko služi za vzor nedavna skupna oddaja nacionalne in komercialne televizije. Zaupajmo v Hipokratove besede, da zdravnik zdravi, narava ozdravi, pri čemer je življenje najboljši učitelj in zdravnik.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

komentardružbakoronavirusodnosizdravstvo

Komentar tedna

Marko Pavliha: Nekaj misli o (anti)cepilnih zdrahah

Namesto prepirov potrebujemo enovit, skupen nastop, da se bomo končno izkopali iz te klavrne situacije. Medijem in vsem nam lahko služi za vzor nedavna skupna oddaja nacionalne in komercialne televizije. Zaupajmo v Hipokratove besede, da zdravnik zdravi, narava ozdravi, pri čemer je življenje najboljši učitelj in zdravnik.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

VEČ ...|19. 11. 2021
Marko Pavliha: Nekaj misli o (anti)cepilnih zdrahah

Namesto prepirov potrebujemo enovit, skupen nastop, da se bomo končno izkopali iz te klavrne situacije. Medijem in vsem nam lahko služi za vzor nedavna skupna oddaja nacionalne in komercialne televizije. Zaupajmo v Hipokratove besede, da zdravnik zdravi, narava ozdravi, pri čemer je življenje najboljši učitelj in zdravnik.

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha

komentardružbakoronavirusodnosizdravstvo

Iz Betanije

VEČ ...|19. 11. 2021
Kakšno poteka življenje v skupnostih za odvisnike Srečanje?

V rubriki Iz Betanije ste slišali, kako poteka življenje v skupnostih za odvisnike Srečanje. Z nami je bil strokovni vodja programov Zvonko Horvat Žnidaršič.

Kakšno poteka življenje v skupnostih za odvisnike Srečanje?

V rubriki Iz Betanije ste slišali, kako poteka življenje v skupnostih za odvisnike Srečanje. Z nami je bil strokovni vodja programov Zvonko Horvat Žnidaršič.

odnosizasvojenostdružbakaritasodvisnost

Iz Betanije

Kakšno poteka življenje v skupnostih za odvisnike Srečanje?

V rubriki Iz Betanije ste slišali, kako poteka življenje v skupnostih za odvisnike Srečanje. Z nami je bil strokovni vodja programov Zvonko Horvat Žnidaršič.

VEČ ...|19. 11. 2021
Kakšno poteka življenje v skupnostih za odvisnike Srečanje?

V rubriki Iz Betanije ste slišali, kako poteka življenje v skupnostih za odvisnike Srečanje. Z nami je bil strokovni vodja programov Zvonko Horvat Žnidaršič.

Blaž Lesnik

odnosizasvojenostdružbakaritasodvisnost

Via positiva

VEČ ...|18. 11. 2021
20 let Društva ljubiteljev jaslic

Zaradi epidemije in vseh izzivov, ki jih prinaša, imamo to leto razlog več za poglobljeno pripravo na božične przanike. Ste vedeli, da so nekoč verni predniki ob posteljo bolnega postavili družinske jaslice in ne malokrat so se stvari obrnile na bolje? Vredno posnemanja. Poglabljanje bibličnega sporočila, povezovanje izdelovalcev jaslic, tudi ohranjanje njihovega kulturnega, umetniškega vidika, je le nekaj od osnovnih poslanstev Društva ljubiteljev jaslic, ki 16. novembra leta 2021 obeležuje dvajset let delovanja. Jasličarja Viktor Konjedic in Tomaž Lavrih, dolgoletna ustvarjalka glasila Jaslice Marinka Svetina ter aktualni predsednik Društva p. dr. Robert Bahčič, so govorili o jaslicah na način, na kakršnega do sedaj še nismo, skozi govorico življenja.

20 let Društva ljubiteljev jaslic

Zaradi epidemije in vseh izzivov, ki jih prinaša, imamo to leto razlog več za poglobljeno pripravo na božične przanike. Ste vedeli, da so nekoč verni predniki ob posteljo bolnega postavili družinske jaslice in ne malokrat so se stvari obrnile na bolje? Vredno posnemanja. Poglabljanje bibličnega sporočila, povezovanje izdelovalcev jaslic, tudi ohranjanje njihovega kulturnega, umetniškega vidika, je le nekaj od osnovnih poslanstev Društva ljubiteljev jaslic, ki 16. novembra leta 2021 obeležuje dvajset let delovanja. Jasličarja Viktor Konjedic in Tomaž Lavrih, dolgoletna ustvarjalka glasila Jaslice Marinka Svetina ter aktualni predsednik Društva p. dr. Robert Bahčič, so govorili o jaslicah na način, na kakršnega do sedaj še nismo, skozi govorico življenja.

družbaduhovnostodnosipogovordediščina

Via positiva

20 let Društva ljubiteljev jaslic

Zaradi epidemije in vseh izzivov, ki jih prinaša, imamo to leto razlog več za poglobljeno pripravo na božične przanike. Ste vedeli, da so nekoč verni predniki ob posteljo bolnega postavili družinske jaslice in ne malokrat so se stvari obrnile na bolje? Vredno posnemanja. Poglabljanje bibličnega sporočila, povezovanje izdelovalcev jaslic, tudi ohranjanje njihovega kulturnega, umetniškega vidika, je le nekaj od osnovnih poslanstev Društva ljubiteljev jaslic, ki 16. novembra leta 2021 obeležuje dvajset let delovanja. Jasličarja Viktor Konjedic in Tomaž Lavrih, dolgoletna ustvarjalka glasila Jaslice Marinka Svetina ter aktualni predsednik Društva p. dr. Robert Bahčič, so govorili o jaslicah na način, na kakršnega do sedaj še nismo, skozi govorico življenja.

VEČ ...|18. 11. 2021
20 let Društva ljubiteljev jaslic

Zaradi epidemije in vseh izzivov, ki jih prinaša, imamo to leto razlog več za poglobljeno pripravo na božične przanike. Ste vedeli, da so nekoč verni predniki ob posteljo bolnega postavili družinske jaslice in ne malokrat so se stvari obrnile na bolje? Vredno posnemanja. Poglabljanje bibličnega sporočila, povezovanje izdelovalcev jaslic, tudi ohranjanje njihovega kulturnega, umetniškega vidika, je le nekaj od osnovnih poslanstev Društva ljubiteljev jaslic, ki 16. novembra leta 2021 obeležuje dvajset let delovanja. Jasličarja Viktor Konjedic in Tomaž Lavrih, dolgoletna ustvarjalka glasila Jaslice Marinka Svetina ter aktualni predsednik Društva p. dr. Robert Bahčič, so govorili o jaslicah na način, na kakršnega do sedaj še nismo, skozi govorico življenja.

Nataša Ličen

družbaduhovnostodnosipogovordediščina

Iz Betanije

VEČ ...|17. 11. 2021
Vloga družine pri razreševanju odvisnosti

Če se želimo lotiti težave z odvisnostjo celostno, moramo upoštevati tudi osebnostni vidik: kaj je moja odgovornost. “Velikokrat pridemo to točke, ko smo vse analizirali, spoznamo, vemo, kje se je začelo, kje se bo končalo pa je dejansko odvisno od vsakega posameznika”, pravi strokovni vodja programa skupnosti Srečanja Zvonko Horvat Žnidaršič.

Vloga družine pri razreševanju odvisnosti

Če se želimo lotiti težave z odvisnostjo celostno, moramo upoštevati tudi osebnostni vidik: kaj je moja odgovornost. “Velikokrat pridemo to točke, ko smo vse analizirali, spoznamo, vemo, kje se je začelo, kje se bo končalo pa je dejansko odvisno od vsakega posameznika”, pravi strokovni vodja programa skupnosti Srečanja Zvonko Horvat Žnidaršič.

odnosizasvojenostdružbakaritasodvisnost

Iz Betanije

Vloga družine pri razreševanju odvisnosti

Če se želimo lotiti težave z odvisnostjo celostno, moramo upoštevati tudi osebnostni vidik: kaj je moja odgovornost. “Velikokrat pridemo to točke, ko smo vse analizirali, spoznamo, vemo, kje se je začelo, kje se bo končalo pa je dejansko odvisno od vsakega posameznika”, pravi strokovni vodja programa skupnosti Srečanja Zvonko Horvat Žnidaršič.

VEČ ...|17. 11. 2021
Vloga družine pri razreševanju odvisnosti

Če se želimo lotiti težave z odvisnostjo celostno, moramo upoštevati tudi osebnostni vidik: kaj je moja odgovornost. “Velikokrat pridemo to točke, ko smo vse analizirali, spoznamo, vemo, kje se je začelo, kje se bo končalo pa je dejansko odvisno od vsakega posameznika”, pravi strokovni vodja programa skupnosti Srečanja Zvonko Horvat Žnidaršič.

Blaž Lesnik

odnosizasvojenostdružbakaritasodvisnost

Srečanja

VEČ ...|16. 11. 2021
Krščanski podjetniki

Ored sklepom leta sv. Jožefa (2021) ste prisluhnili pogovoru s temi krščanskimi podjetniki: Jožico Žukovec, Janezom Mrakom in Urošem jakličem, ki so večkrat razpeti med poslom, družino in precejšnjo birokracijo. In kljub temu svoje delo opravljajo kot poslanstvo in strast.

Krščanski podjetniki

Ored sklepom leta sv. Jožefa (2021) ste prisluhnili pogovoru s temi krščanskimi podjetniki: Jožico Žukovec, Janezom Mrakom in Urošem jakličem, ki so večkrat razpeti med poslom, družino in precejšnjo birokracijo. In kljub temu svoje delo opravljajo kot poslanstvo in strast.

družbaodnosipogovorvzgoja

Srečanja

Krščanski podjetniki

Ored sklepom leta sv. Jožefa (2021) ste prisluhnili pogovoru s temi krščanskimi podjetniki: Jožico Žukovec, Janezom Mrakom in Urošem jakličem, ki so večkrat razpeti med poslom, družino in precejšnjo birokracijo. In kljub temu svoje delo opravljajo kot poslanstvo in strast.

VEČ ...|16. 11. 2021
Krščanski podjetniki

Ored sklepom leta sv. Jožefa (2021) ste prisluhnili pogovoru s temi krščanskimi podjetniki: Jožico Žukovec, Janezom Mrakom in Urošem jakličem, ki so večkrat razpeti med poslom, družino in precejšnjo birokracijo. In kljub temu svoje delo opravljajo kot poslanstvo in strast.

Radio Ognjišče

družbaodnosipogovorvzgoja

Sol in luč

VEČ ...|16. 11. 2021
Greg McKeown: Osredotočenost na bistvo - uspešnica časopisa New York Times, prodana v več kot milijon izvodih.

»Če si v življenju sam ne določiš prioritet, ti jih bo nekdo drug.« Greg je začel preučevati, zakaj se ljudje odločamo tako kot se in začel svetovati ljudem, ki jih pritisk na koncu zlomi. Svetovanje poimenuje Esencializem, govori o preprostih stvareh, predvsem pa o tem, da se moramo naučiti sprejemati odločitve in velikokrat reči ’ne’, za to, da bomo lahko uresničili tisto, kar je najbolj bistveno. Knjiga Osredotočenost na bistvo je izšla pri založbi Učila.

Greg McKeown: Osredotočenost na bistvo - uspešnica časopisa New York Times, prodana v več kot milijon izvodih.

»Če si v življenju sam ne določiš prioritet, ti jih bo nekdo drug.« Greg je začel preučevati, zakaj se ljudje odločamo tako kot se in začel svetovati ljudem, ki jih pritisk na koncu zlomi. Svetovanje poimenuje Esencializem, govori o preprostih stvareh, predvsem pa o tem, da se moramo naučiti sprejemati odločitve in velikokrat reči ’ne’, za to, da bomo lahko uresničili tisto, kar je najbolj bistveno. Knjiga Osredotočenost na bistvo je izšla pri založbi Učila.

odnosidružba

Sol in luč

Greg McKeown: Osredotočenost na bistvo - uspešnica časopisa New York Times, prodana v več kot milijon izvodih.

»Če si v življenju sam ne določiš prioritet, ti jih bo nekdo drug.« Greg je začel preučevati, zakaj se ljudje odločamo tako kot se in začel svetovati ljudem, ki jih pritisk na koncu zlomi. Svetovanje poimenuje Esencializem, govori o preprostih stvareh, predvsem pa o tem, da se moramo naučiti sprejemati odločitve in velikokrat reči ’ne’, za to, da bomo lahko uresničili tisto, kar je najbolj bistveno. Knjiga Osredotočenost na bistvo je izšla pri založbi Učila.

VEČ ...|16. 11. 2021
Greg McKeown: Osredotočenost na bistvo - uspešnica časopisa New York Times, prodana v več kot milijon izvodih.

»Če si v življenju sam ne določiš prioritet, ti jih bo nekdo drug.« Greg je začel preučevati, zakaj se ljudje odločamo tako kot se in začel svetovati ljudem, ki jih pritisk na koncu zlomi. Svetovanje poimenuje Esencializem, govori o preprostih stvareh, predvsem pa o tem, da se moramo naučiti sprejemati odločitve in velikokrat reči ’ne’, za to, da bomo lahko uresničili tisto, kar je najbolj bistveno. Knjiga Osredotočenost na bistvo je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

odnosidružba

Iz Betanije

VEČ ...|15. 11. 2021
Kako storiti prvi korak iz zasvojenosti

Gostili smo vodjo programa Skupnosti Srečanje Zvonka Horvata Žnidaršiča. Spregovoril je o tem, da se težav z odvisnostjo pogosto ne zavedamo dovolj jasno, da bi lahko odločno ukrepali. Odvisnost je namreč tesno povezana z načinom življenja, kar potegne za sabo cel spekter vzorcev reševanja.

Kako storiti prvi korak iz zasvojenosti

Gostili smo vodjo programa Skupnosti Srečanje Zvonka Horvata Žnidaršiča. Spregovoril je o tem, da se težav z odvisnostjo pogosto ne zavedamo dovolj jasno, da bi lahko odločno ukrepali. Odvisnost je namreč tesno povezana z načinom življenja, kar potegne za sabo cel spekter vzorcev reševanja.

odnosizasvojenostdružbakaritasodvisnost

Iz Betanije

Kako storiti prvi korak iz zasvojenosti

Gostili smo vodjo programa Skupnosti Srečanje Zvonka Horvata Žnidaršiča. Spregovoril je o tem, da se težav z odvisnostjo pogosto ne zavedamo dovolj jasno, da bi lahko odločno ukrepali. Odvisnost je namreč tesno povezana z načinom življenja, kar potegne za sabo cel spekter vzorcev reševanja.

VEČ ...|15. 11. 2021
Kako storiti prvi korak iz zasvojenosti

Gostili smo vodjo programa Skupnosti Srečanje Zvonka Horvata Žnidaršiča. Spregovoril je o tem, da se težav z odvisnostjo pogosto ne zavedamo dovolj jasno, da bi lahko odločno ukrepali. Odvisnost je namreč tesno povezana z načinom življenja, kar potegne za sabo cel spekter vzorcev reševanja.

Blaž Lesnik

odnosizasvojenostdružbakaritasodvisnost

Za življenje

VEČ ...|13. 11. 2021
Kakšna naj bi bila/bo šola prihodnosti?

Psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik ter zakonca dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar, družinska terapevta in predavatelja, so bili sogovorniki v pogovoru o šoli v prihodnosti. Kakšna bo, je vprašanje, ki je približno tako staro kot so stare šole, pa vedno enako aktualno. Ali naj šola otroke in mlade opremlja z znanji in veščinami za poznejši karierni uspeh? Materialno blagostanje? Srečno in zadovoljno življenje? Konstruktivne vzajemne odnose? Kaj naj bodo kriteriji »uspešnega življenja«? Pogovor pa smo začeli med drugim tudi s takoj uporabnimi priporočili, česa naj bo pri starših v odnosu do otrok več. 

Kakšna naj bi bila/bo šola prihodnosti?

Psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik ter zakonca dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar, družinska terapevta in predavatelja, so bili sogovorniki v pogovoru o šoli v prihodnosti. Kakšna bo, je vprašanje, ki je približno tako staro kot so stare šole, pa vedno enako aktualno. Ali naj šola otroke in mlade opremlja z znanji in veščinami za poznejši karierni uspeh? Materialno blagostanje? Srečno in zadovoljno življenje? Konstruktivne vzajemne odnose? Kaj naj bodo kriteriji »uspešnega življenja«? Pogovor pa smo začeli med drugim tudi s takoj uporabnimi priporočili, česa naj bo pri starših v odnosu do otrok več. 

vzgojaduhovnostdružbapogovorsvetovanjemladiodnosi

Za življenje

Kakšna naj bi bila/bo šola prihodnosti?

Psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik ter zakonca dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar, družinska terapevta in predavatelja, so bili sogovorniki v pogovoru o šoli v prihodnosti. Kakšna bo, je vprašanje, ki je približno tako staro kot so stare šole, pa vedno enako aktualno. Ali naj šola otroke in mlade opremlja z znanji in veščinami za poznejši karierni uspeh? Materialno blagostanje? Srečno in zadovoljno življenje? Konstruktivne vzajemne odnose? Kaj naj bodo kriteriji »uspešnega življenja«? Pogovor pa smo začeli med drugim tudi s takoj uporabnimi priporočili, česa naj bo pri starših v odnosu do otrok več. 

VEČ ...|13. 11. 2021
Kakšna naj bi bila/bo šola prihodnosti?

Psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik ter zakonca dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar, družinska terapevta in predavatelja, so bili sogovorniki v pogovoru o šoli v prihodnosti. Kakšna bo, je vprašanje, ki je približno tako staro kot so stare šole, pa vedno enako aktualno. Ali naj šola otroke in mlade opremlja z znanji in veščinami za poznejši karierni uspeh? Materialno blagostanje? Srečno in zadovoljno življenje? Konstruktivne vzajemne odnose? Kaj naj bodo kriteriji »uspešnega življenja«? Pogovor pa smo začeli med drugim tudi s takoj uporabnimi priporočili, česa naj bo pri starših v odnosu do otrok več. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorsvetovanjemladiodnosi

Kolokvij

VEČ ...|12. 11. 2021
Damijan Vizjak

Koliko lepih stvari se mi je zgodilo kljub moji slepoti, oziroma kaj vse se mi ne bi zgodilo, če ne bi bil slep, so besede mladega in srčnega Damijana Vizjaka. Prisluhnite mu v oddaji.

Damijan Vizjak

Koliko lepih stvari se mi je zgodilo kljub moji slepoti, oziroma kaj vse se mi ne bi zgodilo, če ne bi bil slep, so besede mladega in srčnega Damijana Vizjaka. Prisluhnite mu v oddaji.

mladipogovorodnosi

Kolokvij

Damijan Vizjak

Koliko lepih stvari se mi je zgodilo kljub moji slepoti, oziroma kaj vse se mi ne bi zgodilo, če ne bi bil slep, so besede mladega in srčnega Damijana Vizjaka. Prisluhnite mu v oddaji.

VEČ ...|12. 11. 2021
Damijan Vizjak

Koliko lepih stvari se mi je zgodilo kljub moji slepoti, oziroma kaj vse se mi ne bi zgodilo, če ne bi bil slep, so besede mladega in srčnega Damijana Vizjaka. Prisluhnite mu v oddaji.

Marjan Bunič

mladipogovorodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|12. 11. 2021
Čakalna vrsta v Domu starejših Sv. Lenart

Direktor Zlatko Gričnik nam je povedal, od kod vse prihajajo njihovi oskrbovanci in kakšna je v povprečju čakalna doba za sprejem v dom.

Čakalna vrsta v Domu starejših Sv. Lenart

Direktor Zlatko Gričnik nam je povedal, od kod vse prihajajo njihovi oskrbovanci in kakšna je v povprečju čakalna doba za sprejem v dom.

družbastarostostarelostoskrbademencaodnosi

Iz Betanije

Čakalna vrsta v Domu starejših Sv. Lenart

Direktor Zlatko Gričnik nam je povedal, od kod vse prihajajo njihovi oskrbovanci in kakšna je v povprečju čakalna doba za sprejem v dom.

VEČ ...|12. 11. 2021
Čakalna vrsta v Domu starejših Sv. Lenart

Direktor Zlatko Gričnik nam je povedal, od kod vse prihajajo njihovi oskrbovanci in kakšna je v povprečju čakalna doba za sprejem v dom.

Blaž Lesnik

družbastarostostarelostoskrbademencaodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|10. 11. 2021
Skupne aktivnosti v domu starejših sv. Lenart

Kako pomembno je, da imajo starejše dementne osebe ob sebi družbo, nam je zaupal direktor doma sv. Lenart Zlatko Gričnik. V domu, katerega ustanovitelj je nadškofijska Karitas Maribor, si namreč na družabnih srečanjih krajšajo čas zaposleni in oskrbovanci.

Skupne aktivnosti v domu starejših sv. Lenart

Kako pomembno je, da imajo starejše dementne osebe ob sebi družbo, nam je zaupal direktor doma sv. Lenart Zlatko Gričnik. V domu, katerega ustanovitelj je nadškofijska Karitas Maribor, si namreč na družabnih srečanjih krajšajo čas zaposleni in oskrbovanci.

družbastarostostarelostoskrbademencaodnosi

Iz Betanije

Skupne aktivnosti v domu starejših sv. Lenart

Kako pomembno je, da imajo starejše dementne osebe ob sebi družbo, nam je zaupal direktor doma sv. Lenart Zlatko Gričnik. V domu, katerega ustanovitelj je nadškofijska Karitas Maribor, si namreč na družabnih srečanjih krajšajo čas zaposleni in oskrbovanci.

VEČ ...|10. 11. 2021
Skupne aktivnosti v domu starejših sv. Lenart

Kako pomembno je, da imajo starejše dementne osebe ob sebi družbo, nam je zaupal direktor doma sv. Lenart Zlatko Gričnik. V domu, katerega ustanovitelj je nadškofijska Karitas Maribor, si namreč na družabnih srečanjih krajšajo čas zaposleni in oskrbovanci.

Blaž Lesnik

družbastarostostarelostoskrbademencaodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|8. 11. 2021
O delu s starejšimi z demenco

Direktor Doma starejših sv. Lenart Zlatko Gričnik je spregovoril o prostorih in delu s svojimi oskrbovanci s starostno demenco.

O delu s starejšimi z demenco

Direktor Doma starejših sv. Lenart Zlatko Gričnik je spregovoril o prostorih in delu s svojimi oskrbovanci s starostno demenco.

družbastarostostarelostoskrbademencaodnosi

Iz Betanije

O delu s starejšimi z demenco

Direktor Doma starejših sv. Lenart Zlatko Gričnik je spregovoril o prostorih in delu s svojimi oskrbovanci s starostno demenco.

VEČ ...|8. 11. 2021
O delu s starejšimi z demenco

Direktor Doma starejših sv. Lenart Zlatko Gričnik je spregovoril o prostorih in delu s svojimi oskrbovanci s starostno demenco.

Blaž Lesnik

družbastarostostarelostoskrbademencaodnosi

Mladoskop

VEČ ...|5. 11. 2021
Pod svobodnim soncem v stripovski obliki

Pri založbi Škrateljc je izšel strip Pod svobodnim soncem. Finžgarjevo besedilo je senzibilno in dramaturško dinamično za stripovsko izdajo priredil Goran Vojnović, epske ilustracije je ustvaril Damijan Stepančič, spremno besedilo je prispeval prof. dr. Janez Bogataj, ki mu je bil Finžgar stari stric. Nastal je obsežen, pretresljiv in navdihujoč roman v stripu, ki na kar stopetdesetih straneh pripoveduje zgodbo o tem, kako so naši predniki iskali in si izborili prostor pod svobodnim soncem. Več informacij tudi na FB Pod svobodnim soncem ali na skrateljc.wordpress.com

 

Pod svobodnim soncem v stripovski obliki

Pri založbi Škrateljc je izšel strip Pod svobodnim soncem. Finžgarjevo besedilo je senzibilno in dramaturško dinamično za stripovsko izdajo priredil Goran Vojnović, epske ilustracije je ustvaril Damijan Stepančič, spremno besedilo je prispeval prof. dr. Janez Bogataj, ki mu je bil Finžgar stari stric. Nastal je obsežen, pretresljiv in navdihujoč roman v stripu, ki na kar stopetdesetih straneh pripoveduje zgodbo o tem, kako so naši predniki iskali in si izborili prostor pod svobodnim soncem. Več informacij tudi na FB Pod svobodnim soncem ali na skrateljc.wordpress.com

 

mladidružbaodnosikultura

Mladoskop

Pod svobodnim soncem v stripovski obliki

Pri založbi Škrateljc je izšel strip Pod svobodnim soncem. Finžgarjevo besedilo je senzibilno in dramaturško dinamično za stripovsko izdajo priredil Goran Vojnović, epske ilustracije je ustvaril Damijan Stepančič, spremno besedilo je prispeval prof. dr. Janez Bogataj, ki mu je bil Finžgar stari stric. Nastal je obsežen, pretresljiv in navdihujoč roman v stripu, ki na kar stopetdesetih straneh pripoveduje zgodbo o tem, kako so naši predniki iskali in si izborili prostor pod svobodnim soncem. Več informacij tudi na FB Pod svobodnim soncem ali na skrateljc.wordpress.com

 

VEČ ...|5. 11. 2021
Pod svobodnim soncem v stripovski obliki

Pri založbi Škrateljc je izšel strip Pod svobodnim soncem. Finžgarjevo besedilo je senzibilno in dramaturško dinamično za stripovsko izdajo priredil Goran Vojnović, epske ilustracije je ustvaril Damijan Stepančič, spremno besedilo je prispeval prof. dr. Janez Bogataj, ki mu je bil Finžgar stari stric. Nastal je obsežen, pretresljiv in navdihujoč roman v stripu, ki na kar stopetdesetih straneh pripoveduje zgodbo o tem, kako so naši predniki iskali in si izborili prostor pod svobodnim soncem. Več informacij tudi na FB Pod svobodnim soncem ali na skrateljc.wordpress.com

 

Nataša Ličen

mladidružbaodnosikultura

Iz Betanije

VEČ ...|5. 11. 2021
O domu starejših sv. Lenart

Obiskali smo domova za starejše sv. Lenart in sv. Agata v Slovenskih Goricah, ki delujeta pod okriljem nadškofijske Karitas Maribor. Predstavil nam ga je direktor Zlatko Gričnik.

O domu starejših sv. Lenart

Obiskali smo domova za starejše sv. Lenart in sv. Agata v Slovenskih Goricah, ki delujeta pod okriljem nadškofijske Karitas Maribor. Predstavil nam ga je direktor Zlatko Gričnik.

družbastarostostarelostoskrbademencaodnosikoronavirus

Iz Betanije

O domu starejših sv. Lenart

Obiskali smo domova za starejše sv. Lenart in sv. Agata v Slovenskih Goricah, ki delujeta pod okriljem nadškofijske Karitas Maribor. Predstavil nam ga je direktor Zlatko Gričnik.

VEČ ...|5. 11. 2021
O domu starejših sv. Lenart

Obiskali smo domova za starejše sv. Lenart in sv. Agata v Slovenskih Goricah, ki delujeta pod okriljem nadškofijske Karitas Maribor. Predstavil nam ga je direktor Zlatko Gričnik.

Blaž Lesnik

družbastarostostarelostoskrbademencaodnosikoronavirus

Via positiva

VEČ ...|4. 11. 2021
Dr. Jože Magdič: Vedno sem sledil sebi. Marsikdo bi podlegel ponudbi višjega standarda iz tujine. Toda, danes sem srečen v samostojni Sloveniji.

V Via positivo smo povabili dr. Jožeta Magdiča, nevro-psihiatra, člana mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificiranega Jungovskega psihoanalitika, ki je na švicarskem inštitutu poimenovanem po Jungu tudi diplomiral. Svojo kariero in zavidljivo strokovno zdravniško pot bi lahko razvil v Švici, tudi v Nemčiji, toda Slovenija in zvestoba domovini sta prevladali. Po več kot desetletju se je vrnil v rodno Prekmurje. Predava na več tujih ustanovah, je redni član mednarodnih strokovnih srečanj nevropsihologov in še bi lahko naštevali. Z njim smo se že srečali. Po več mesecih pa znova v pogovoru, ko smo izpostavili aktualnosti, kje smo in kam gremo, kaj se skozi družbo odraža v človeku in obratno, kako se lahko razstresemo in si ostajamo zvesti, kljub poplavi zahtev in številnih skušnjav, ki nas morda vabijo v za nas na ne prave poti?, smo govorili z njim. 

Dr. Jože Magdič: Vedno sem sledil sebi. Marsikdo bi podlegel ponudbi višjega standarda iz tujine. Toda, danes sem srečen v samostojni Sloveniji.

V Via positivo smo povabili dr. Jožeta Magdiča, nevro-psihiatra, člana mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificiranega Jungovskega psihoanalitika, ki je na švicarskem inštitutu poimenovanem po Jungu tudi diplomiral. Svojo kariero in zavidljivo strokovno zdravniško pot bi lahko razvil v Švici, tudi v Nemčiji, toda Slovenija in zvestoba domovini sta prevladali. Po več kot desetletju se je vrnil v rodno Prekmurje. Predava na več tujih ustanovah, je redni član mednarodnih strokovnih srečanj nevropsihologov in še bi lahko naštevali. Z njim smo se že srečali. Po več mesecih pa znova v pogovoru, ko smo izpostavili aktualnosti, kje smo in kam gremo, kaj se skozi družbo odraža v človeku in obratno, kako se lahko razstresemo in si ostajamo zvesti, kljub poplavi zahtev in številnih skušnjav, ki nas morda vabijo v za nas na ne prave poti?, smo govorili z njim. 

družbaodnosipogovorzdravstvo

Via positiva

Dr. Jože Magdič: Vedno sem sledil sebi. Marsikdo bi podlegel ponudbi višjega standarda iz tujine. Toda, danes sem srečen v samostojni Sloveniji.

V Via positivo smo povabili dr. Jožeta Magdiča, nevro-psihiatra, člana mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificiranega Jungovskega psihoanalitika, ki je na švicarskem inštitutu poimenovanem po Jungu tudi diplomiral. Svojo kariero in zavidljivo strokovno zdravniško pot bi lahko razvil v Švici, tudi v Nemčiji, toda Slovenija in zvestoba domovini sta prevladali. Po več kot desetletju se je vrnil v rodno Prekmurje. Predava na več tujih ustanovah, je redni član mednarodnih strokovnih srečanj nevropsihologov in še bi lahko naštevali. Z njim smo se že srečali. Po več mesecih pa znova v pogovoru, ko smo izpostavili aktualnosti, kje smo in kam gremo, kaj se skozi družbo odraža v človeku in obratno, kako se lahko razstresemo in si ostajamo zvesti, kljub poplavi zahtev in številnih skušnjav, ki nas morda vabijo v za nas na ne prave poti?, smo govorili z njim. 

VEČ ...|4. 11. 2021
Dr. Jože Magdič: Vedno sem sledil sebi. Marsikdo bi podlegel ponudbi višjega standarda iz tujine. Toda, danes sem srečen v samostojni Sloveniji.

V Via positivo smo povabili dr. Jožeta Magdiča, nevro-psihiatra, člana mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificiranega Jungovskega psihoanalitika, ki je na švicarskem inštitutu poimenovanem po Jungu tudi diplomiral. Svojo kariero in zavidljivo strokovno zdravniško pot bi lahko razvil v Švici, tudi v Nemčiji, toda Slovenija in zvestoba domovini sta prevladali. Po več kot desetletju se je vrnil v rodno Prekmurje. Predava na več tujih ustanovah, je redni član mednarodnih strokovnih srečanj nevropsihologov in še bi lahko naštevali. Z njim smo se že srečali. Po več mesecih pa znova v pogovoru, ko smo izpostavili aktualnosti, kje smo in kam gremo, kaj se skozi družbo odraža v človeku in obratno, kako se lahko razstresemo in si ostajamo zvesti, kljub poplavi zahtev in številnih skušnjav, ki nas morda vabijo v za nas na ne prave poti?, smo govorili z njim. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovorzdravstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 11. 2021
Dediščina pokopališč

Žale sodijo med najbolj znamenita evropska pokopališča. V kratkem pogovoru z Markom Čižmanom, župnikom v župniji Ljubljana - Podutik smo orisali prostor spomina, se ozrli na njegov vpliv tudi pri oblikovanju sodobnega življenja. Marko Čižman je napisal knjigo Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah

Dediščina pokopališč

Žale sodijo med najbolj znamenita evropska pokopališča. V kratkem pogovoru z Markom Čižmanom, župnikom v župniji Ljubljana - Podutik smo orisali prostor spomina, se ozrli na njegov vpliv tudi pri oblikovanju sodobnega življenja. Marko Čižman je napisal knjigo Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah

kulturadediščinaodnosiduhovnost

Zakladi naše dediščine

Dediščina pokopališč

Žale sodijo med najbolj znamenita evropska pokopališča. V kratkem pogovoru z Markom Čižmanom, župnikom v župniji Ljubljana - Podutik smo orisali prostor spomina, se ozrli na njegov vpliv tudi pri oblikovanju sodobnega življenja. Marko Čižman je napisal knjigo Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah

VEČ ...|2. 11. 2021
Dediščina pokopališč

Žale sodijo med najbolj znamenita evropska pokopališča. V kratkem pogovoru z Markom Čižmanom, župnikom v župniji Ljubljana - Podutik smo orisali prostor spomina, se ozrli na njegov vpliv tudi pri oblikovanju sodobnega življenja. Marko Čižman je napisal knjigo Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah

Nataša Ličen

kulturadediščinaodnosiduhovnost

Družinska kateheza

VEČ ...|2. 11. 2021
Je mogoče v zakonu kljub razlikam med moško in žensko naravo rasti v ljubezni?

Z nami sta bila zakonca Petra in Matej Berčan, ki sta nam zaupala njune prigode in prizadevanja za rast odnosa. Papeževe misli v pripravi na Svetovno srečanje družin pa je podkrepil duhovnik Rafko Klemenčič.

Je mogoče v zakonu kljub razlikam med moško in žensko naravo rasti v ljubezni?

Z nami sta bila zakonca Petra in Matej Berčan, ki sta nam zaupala njune prigode in prizadevanja za rast odnosa. Papeževe misli v pripravi na Svetovno srečanje družin pa je podkrepil duhovnik Rafko Klemenčič.

odnosidružinaduhovnost

Družinska kateheza

Je mogoče v zakonu kljub razlikam med moško in žensko naravo rasti v ljubezni?

Z nami sta bila zakonca Petra in Matej Berčan, ki sta nam zaupala njune prigode in prizadevanja za rast odnosa. Papeževe misli v pripravi na Svetovno srečanje družin pa je podkrepil duhovnik Rafko Klemenčič.

VEČ ...|2. 11. 2021
Je mogoče v zakonu kljub razlikam med moško in žensko naravo rasti v ljubezni?

Z nami sta bila zakonca Petra in Matej Berčan, ki sta nam zaupala njune prigode in prizadevanja za rast odnosa. Papeževe misli v pripravi na Svetovno srečanje družin pa je podkrepil duhovnik Rafko Klemenčič.

Marjana Debevec

odnosidružinaduhovnost

Sol in luč

VEČ ...|2. 11. 2021
Patrick Theillier; Izkušnje skorajšnje smrti

“Bližnje srečanje s smrtjo je pomembno znamenje, ki ga že več kot 50 let znanstveniki resno preučujejo. Gre za izkušnjo povsem običajnih ljudi, ki so bili razglašeni za klinično mrtve in pripovedujejo, da so se znašli v drugem svetu, v čudovitem svetu, ki so ga morali zapustiti, da so se vrnili na zemljo. Te nenavadne manifestacije - na robu smrti - so vedno obstajale; o njih govori zgodovina vseh civilizacij.” V knjigi “Izkušnje skorajšnje smrti” jih je zbral in popisal zdravnik, ki je deset let vodil medicinsko komisijo “za čudeže” v Lurdu.

Patrick Theillier; Izkušnje skorajšnje smrti

“Bližnje srečanje s smrtjo je pomembno znamenje, ki ga že več kot 50 let znanstveniki resno preučujejo. Gre za izkušnjo povsem običajnih ljudi, ki so bili razglašeni za klinično mrtve in pripovedujejo, da so se znašli v drugem svetu, v čudovitem svetu, ki so ga morali zapustiti, da so se vrnili na zemljo. Te nenavadne manifestacije - na robu smrti - so vedno obstajale; o njih govori zgodovina vseh civilizacij.” V knjigi “Izkušnje skorajšnje smrti” jih je zbral in popisal zdravnik, ki je deset let vodil medicinsko komisijo “za čudeže” v Lurdu.

duhovnostdružbaodnosi

Sol in luč

Patrick Theillier; Izkušnje skorajšnje smrti

“Bližnje srečanje s smrtjo je pomembno znamenje, ki ga že več kot 50 let znanstveniki resno preučujejo. Gre za izkušnjo povsem običajnih ljudi, ki so bili razglašeni za klinično mrtve in pripovedujejo, da so se znašli v drugem svetu, v čudovitem svetu, ki so ga morali zapustiti, da so se vrnili na zemljo. Te nenavadne manifestacije - na robu smrti - so vedno obstajale; o njih govori zgodovina vseh civilizacij.” V knjigi “Izkušnje skorajšnje smrti” jih je zbral in popisal zdravnik, ki je deset let vodil medicinsko komisijo “za čudeže” v Lurdu.

VEČ ...|2. 11. 2021
Patrick Theillier; Izkušnje skorajšnje smrti

“Bližnje srečanje s smrtjo je pomembno znamenje, ki ga že več kot 50 let znanstveniki resno preučujejo. Gre za izkušnjo povsem običajnih ljudi, ki so bili razglašeni za klinično mrtve in pripovedujejo, da so se znašli v drugem svetu, v čudovitem svetu, ki so ga morali zapustiti, da so se vrnili na zemljo. Te nenavadne manifestacije - na robu smrti - so vedno obstajale; o njih govori zgodovina vseh civilizacij.” V knjigi “Izkušnje skorajšnje smrti” jih je zbral in popisal zdravnik, ki je deset let vodil medicinsko komisijo “za čudeže” v Lurdu.

Tadej Sadar

duhovnostdružbaodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|1. 11. 2021
Kaj je svetost?

Sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju redovna sestra Emanuela Žerdin je razmišljala o tem, kako je vsak poklican k svetosti in kaj pravzaprav to pomeni.

Kaj je svetost?

Sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju redovna sestra Emanuela Žerdin je razmišljala o tem, kako je vsak poklican k svetosti in kaj pravzaprav to pomeni.

duhovnostsvetovanjesvetnikvsi svetiodnosti

Iz Betanije

Kaj je svetost?

Sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju redovna sestra Emanuela Žerdin je razmišljala o tem, kako je vsak poklican k svetosti in kaj pravzaprav to pomeni.

VEČ ...|1. 11. 2021
Kaj je svetost?

Sodelavka projekta dolgotrajne oskrbe v Domu sv. Jožefa v Celju redovna sestra Emanuela Žerdin je razmišljala o tem, kako je vsak poklican k svetosti in kaj pravzaprav to pomeni.

Blaž Lesnik

duhovnostsvetovanjesvetnikvsi svetiodnosti

Za življenje

VEČ ...|30. 10. 2021
Zakaj danes mnogi umirajo z obžalovanjem, da niso živeli, kot bi si želeli?

Miha Zimšek deluje v sklopu Slovenskega društva Hospic. Vsak dan se zgubljamo v svet, pravi, ni nam vedno naklonjen, vendar kljub temu nudi priložnosti. Miha je šel sam skozi zahtevno pot iskanja, skozi proces odlaganja. Že več let pomaga otrokom in mladostnikom ob izgubah najbližjih. Ganljiv pogovor z njim je kot tolažeč objem. Skozi osebno pričevanje predvsem uči, kako dovoliti drugim, da živijo po svojih čutenjih. Največja oblika Ljubezni je mir, ki ga zmoremo podeliti drugemu. V pogovoru razmišljamo, zakaj danes mnogi med slovesom čutijo žalost, zaradi misli, da morda niso živeli kot bi si želeli? 

Zakaj danes mnogi umirajo z obžalovanjem, da niso živeli, kot bi si želeli?

Miha Zimšek deluje v sklopu Slovenskega društva Hospic. Vsak dan se zgubljamo v svet, pravi, ni nam vedno naklonjen, vendar kljub temu nudi priložnosti. Miha je šel sam skozi zahtevno pot iskanja, skozi proces odlaganja. Že več let pomaga otrokom in mladostnikom ob izgubah najbližjih. Ganljiv pogovor z njim je kot tolažeč objem. Skozi osebno pričevanje predvsem uči, kako dovoliti drugim, da živijo po svojih čutenjih. Največja oblika Ljubezni je mir, ki ga zmoremo podeliti drugemu. V pogovoru razmišljamo, zakaj danes mnogi med slovesom čutijo žalost, zaradi misli, da morda niso živeli kot bi si želeli? 

vzgojaduhovnostdružbaodnosipogovorsvetovanje

Za življenje

Zakaj danes mnogi umirajo z obžalovanjem, da niso živeli, kot bi si želeli?

Miha Zimšek deluje v sklopu Slovenskega društva Hospic. Vsak dan se zgubljamo v svet, pravi, ni nam vedno naklonjen, vendar kljub temu nudi priložnosti. Miha je šel sam skozi zahtevno pot iskanja, skozi proces odlaganja. Že več let pomaga otrokom in mladostnikom ob izgubah najbližjih. Ganljiv pogovor z njim je kot tolažeč objem. Skozi osebno pričevanje predvsem uči, kako dovoliti drugim, da živijo po svojih čutenjih. Največja oblika Ljubezni je mir, ki ga zmoremo podeliti drugemu. V pogovoru razmišljamo, zakaj danes mnogi med slovesom čutijo žalost, zaradi misli, da morda niso živeli kot bi si želeli? 

VEČ ...|30. 10. 2021
Zakaj danes mnogi umirajo z obžalovanjem, da niso živeli, kot bi si želeli?

Miha Zimšek deluje v sklopu Slovenskega društva Hospic. Vsak dan se zgubljamo v svet, pravi, ni nam vedno naklonjen, vendar kljub temu nudi priložnosti. Miha je šel sam skozi zahtevno pot iskanja, skozi proces odlaganja. Že več let pomaga otrokom in mladostnikom ob izgubah najbližjih. Ganljiv pogovor z njim je kot tolažeč objem. Skozi osebno pričevanje predvsem uči, kako dovoliti drugim, da živijo po svojih čutenjih. Največja oblika Ljubezni je mir, ki ga zmoremo podeliti drugemu. V pogovoru razmišljamo, zakaj danes mnogi med slovesom čutijo žalost, zaradi misli, da morda niso živeli kot bi si želeli? 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbaodnosipogovorsvetovanje

Via positiva

VEČ ...|28. 10. 2021
Srečanja z Bogom

Človek ni dvoživka, potrebne so odločitve. Če živimo po veri in v veri, smo kot sol družbe. Včasih to pomeni, da pristanemo onkraj ugodja. Kako videti v temi in kako se učimo ljubiti ter kakšen zrak dihamo? To je nekaj naslovov iz duhovnih večerov, ki jih na Rakovniku pripravlja Klemen Balažič, salezijanec. Ob teh poudarkih smo v pogovoru z njim risali vzporednice za vsakega od nas, ne glede na to, kje smo in kako živimo. 

Srečanja z Bogom

Človek ni dvoživka, potrebne so odločitve. Če živimo po veri in v veri, smo kot sol družbe. Včasih to pomeni, da pristanemo onkraj ugodja. Kako videti v temi in kako se učimo ljubiti ter kakšen zrak dihamo? To je nekaj naslovov iz duhovnih večerov, ki jih na Rakovniku pripravlja Klemen Balažič, salezijanec. Ob teh poudarkih smo v pogovoru z njim risali vzporednice za vsakega od nas, ne glede na to, kje smo in kako živimo. 

družbaduhovnostodnosipogovor

Via positiva

Srečanja z Bogom

Človek ni dvoživka, potrebne so odločitve. Če živimo po veri in v veri, smo kot sol družbe. Včasih to pomeni, da pristanemo onkraj ugodja. Kako videti v temi in kako se učimo ljubiti ter kakšen zrak dihamo? To je nekaj naslovov iz duhovnih večerov, ki jih na Rakovniku pripravlja Klemen Balažič, salezijanec. Ob teh poudarkih smo v pogovoru z njim risali vzporednice za vsakega od nas, ne glede na to, kje smo in kako živimo. 

VEČ ...|28. 10. 2021
Srečanja z Bogom

Človek ni dvoživka, potrebne so odločitve. Če živimo po veri in v veri, smo kot sol družbe. Včasih to pomeni, da pristanemo onkraj ugodja. Kako videti v temi in kako se učimo ljubiti ter kakšen zrak dihamo? To je nekaj naslovov iz duhovnih večerov, ki jih na Rakovniku pripravlja Klemen Balažič, salezijanec. Ob teh poudarkih smo v pogovoru z njim risali vzporednice za vsakega od nas, ne glede na to, kje smo in kako živimo. 

Nataša Ličen

družbaduhovnostodnosipogovor

Sol in luč

VEČ ...|26. 10. 2021
Molitev in minevanje.

Mesec oktober je molitvi še posebej posvečen. Izbrali smo nekaj najbolj osebnih pričevanj o molitvi, ki so jih zbrali na spletni strani Aleteia.si.

Molitev in minevanje.

Mesec oktober je molitvi še posebej posvečen. Izbrali smo nekaj najbolj osebnih pričevanj o molitvi, ki so jih zbrali na spletni strani Aleteia.si.

duhovnostodnosi

Sol in luč

Molitev in minevanje.

Mesec oktober je molitvi še posebej posvečen. Izbrali smo nekaj najbolj osebnih pričevanj o molitvi, ki so jih zbrali na spletni strani Aleteia.si.

VEČ ...|26. 10. 2021
Molitev in minevanje.

Mesec oktober je molitvi še posebej posvečen. Izbrali smo nekaj najbolj osebnih pričevanj o molitvi, ki so jih zbrali na spletni strani Aleteia.si.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|25. 10. 2021
O duševnem zdravju

Psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar je spregovoril o pomenu duševnega zdravja.

O duševnem zdravju

Psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar je spregovoril o pomenu duševnega zdravja.

svetovanjedružbazdravjeduševno zdravjeodnosi

Iz Betanije

O duševnem zdravju

Psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar je spregovoril o pomenu duševnega zdravja.

VEČ ...|25. 10. 2021
O duševnem zdravju

Psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar je spregovoril o pomenu duševnega zdravja.

Mateja Subotičanec

svetovanjedružbazdravjeduševno zdravjeodnosi

Za življenje

VEČ ...|23. 10. 2021
Nasilje in pasivna agresija

V oddaji je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Govorili smo o nasilju in pasivni agresiji. V tem času še bolj spoznavamo, kako pomembno se je učiti spregovoriti o svojih potrebah na način, da smo zares slišani, da izrazimo svoje potrebe kot želje – in ne kot zahteve - da smo pri tem konkretni in se učimo v skupnosti tudi sklepati kompromise. Pri pasivni agresiji gre za posredno, prikrito izražanje sovražnosti, jeze, v oblikah kot so subtilne žalitve, cinizem, odigravanje užaljenosti, otožnosti ali trme. Tudi te agresije je v današnji družbi preveč.

Nasilje in pasivna agresija

V oddaji je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Govorili smo o nasilju in pasivni agresiji. V tem času še bolj spoznavamo, kako pomembno se je učiti spregovoriti o svojih potrebah na način, da smo zares slišani, da izrazimo svoje potrebe kot želje – in ne kot zahteve - da smo pri tem konkretni in se učimo v skupnosti tudi sklepati kompromise. Pri pasivni agresiji gre za posredno, prikrito izražanje sovražnosti, jeze, v oblikah kot so subtilne žalitve, cinizem, odigravanje užaljenosti, otožnosti ali trme. Tudi te agresije je v današnji družbi preveč.

družbaduhovnostodnosinasilje

Za življenje

Nasilje in pasivna agresija

V oddaji je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Govorili smo o nasilju in pasivni agresiji. V tem času še bolj spoznavamo, kako pomembno se je učiti spregovoriti o svojih potrebah na način, da smo zares slišani, da izrazimo svoje potrebe kot želje – in ne kot zahteve - da smo pri tem konkretni in se učimo v skupnosti tudi sklepati kompromise. Pri pasivni agresiji gre za posredno, prikrito izražanje sovražnosti, jeze, v oblikah kot so subtilne žalitve, cinizem, odigravanje užaljenosti, otožnosti ali trme. Tudi te agresije je v današnji družbi preveč.

VEČ ...|23. 10. 2021
Nasilje in pasivna agresija

V oddaji je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Govorili smo o nasilju in pasivni agresiji. V tem času še bolj spoznavamo, kako pomembno se je učiti spregovoriti o svojih potrebah na način, da smo zares slišani, da izrazimo svoje potrebe kot želje – in ne kot zahteve - da smo pri tem konkretni in se učimo v skupnosti tudi sklepati kompromise. Pri pasivni agresiji gre za posredno, prikrito izražanje sovražnosti, jeze, v oblikah kot so subtilne žalitve, cinizem, odigravanje užaljenosti, otožnosti ali trme. Tudi te agresije je v današnji družbi preveč.

Mateja Feltrin Novljan

družbaduhovnostodnosinasilje

Svetovalnica

VEČ ...|22. 10. 2021
Odnosi na delovnem mestu

Gostili smo dr. Danijelo Brečko, tema pa so bili odnosi med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi. Kdaj lahko govorimo o mobingu, kako motivirati zaposlene in kako ukrepati, ko v odnosu zaškriplje.

Odnosi na delovnem mestu

Gostili smo dr. Danijelo Brečko, tema pa so bili odnosi med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi. Kdaj lahko govorimo o mobingu, kako motivirati zaposlene in kako ukrepati, ko v odnosu zaškriplje.

svetovanjeodnosi

Svetovalnica

Odnosi na delovnem mestu

Gostili smo dr. Danijelo Brečko, tema pa so bili odnosi med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi. Kdaj lahko govorimo o mobingu, kako motivirati zaposlene in kako ukrepati, ko v odnosu zaškriplje.

VEČ ...|22. 10. 2021
Odnosi na delovnem mestu

Gostili smo dr. Danijelo Brečko, tema pa so bili odnosi med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi. Kdaj lahko govorimo o mobingu, kako motivirati zaposlene in kako ukrepati, ko v odnosu zaškriplje.

Tanja Dominko

svetovanjeodnosi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 10. 2021
Kako po epidemiji?

Le kdo se ne sprašuje, kako bo po epidemiji? Kako naprej? Spremembe so dejstvo, v življenju se moramo ves čas prilagajati. Res pa je, da je in bo pot iz epidemije še posebej zahtevna. Zato je o tem treba govoriti in v sklopu sejma Narava - zdravje 2021 je o tem pripravil okroglo mizo z več strokovnjaki dr. Albert Mrgole, v spodbudo, da bi zmogli najti notranje ravnovesje in preprečiti trajen stres.      

Kako po epidemiji?

Le kdo se ne sprašuje, kako bo po epidemiji? Kako naprej? Spremembe so dejstvo, v življenju se moramo ves čas prilagajati. Res pa je, da je in bo pot iz epidemije še posebej zahtevna. Zato je o tem treba govoriti in v sklopu sejma Narava - zdravje 2021 je o tem pripravil okroglo mizo z več strokovnjaki dr. Albert Mrgole, v spodbudo, da bi zmogli najti notranje ravnovesje in preprečiti trajen stres.      

izobraževanjedružbasvetovanjeodnosi

Ni meje za dobre ideje

Kako po epidemiji?

Le kdo se ne sprašuje, kako bo po epidemiji? Kako naprej? Spremembe so dejstvo, v življenju se moramo ves čas prilagajati. Res pa je, da je in bo pot iz epidemije še posebej zahtevna. Zato je o tem treba govoriti in v sklopu sejma Narava - zdravje 2021 je o tem pripravil okroglo mizo z več strokovnjaki dr. Albert Mrgole, v spodbudo, da bi zmogli najti notranje ravnovesje in preprečiti trajen stres.      

VEČ ...|21. 10. 2021
Kako po epidemiji?

Le kdo se ne sprašuje, kako bo po epidemiji? Kako naprej? Spremembe so dejstvo, v življenju se moramo ves čas prilagajati. Res pa je, da je in bo pot iz epidemije še posebej zahtevna. Zato je o tem treba govoriti in v sklopu sejma Narava - zdravje 2021 je o tem pripravil okroglo mizo z več strokovnjaki dr. Albert Mrgole, v spodbudo, da bi zmogli najti notranje ravnovesje in preprečiti trajen stres.      

Nataša Ličen

izobraževanjedružbasvetovanjeodnosi

Via positiva

VEČ ...|21. 10. 2021
Ko je zapor dragocena šola življenja

Pilotni projekt Križpotja je nastal na pobudo direktorja Inštituta Stopinje mag. Martina Lisca. Namenjen je pripornikom ter obsojenim na prestajanju kazni zapora. Program pomaga krepiti njihovo duševno zdravje. Virtualna predavanja so v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora, ki imajo možnost dostopa do svetovnega spleta. Udeležba je prostovoljna in brezplačna. Spodbujajo razmišljanje, načrtovanje in sprejemanje pomembnih odločitev za nadaljnje življenje, krepijo socialne in komunikacijske veščine, ki bodo udeležencem lajšala vzpostavljanje in ohranjanje kakovostnih odnosov v družini in družbi, ter pri pridobivanju notranje gotovosti in nadgradnji socialnih veščin za vključevanje v življenje po prestani kazni zapora. V Studiu smo gostili Martina Lisca in dva udeleženca, Karla ter Gregorja, ki sta zaupala svojo izkušnjo. 

Ko je zapor dragocena šola življenja

Pilotni projekt Križpotja je nastal na pobudo direktorja Inštituta Stopinje mag. Martina Lisca. Namenjen je pripornikom ter obsojenim na prestajanju kazni zapora. Program pomaga krepiti njihovo duševno zdravje. Virtualna predavanja so v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora, ki imajo možnost dostopa do svetovnega spleta. Udeležba je prostovoljna in brezplačna. Spodbujajo razmišljanje, načrtovanje in sprejemanje pomembnih odločitev za nadaljnje življenje, krepijo socialne in komunikacijske veščine, ki bodo udeležencem lajšala vzpostavljanje in ohranjanje kakovostnih odnosov v družini in družbi, ter pri pridobivanju notranje gotovosti in nadgradnji socialnih veščin za vključevanje v življenje po prestani kazni zapora. V Studiu smo gostili Martina Lisca in dva udeleženca, Karla ter Gregorja, ki sta zaupala svojo izkušnjo. 

družbapogovorodnosi

Via positiva

Ko je zapor dragocena šola življenja

Pilotni projekt Križpotja je nastal na pobudo direktorja Inštituta Stopinje mag. Martina Lisca. Namenjen je pripornikom ter obsojenim na prestajanju kazni zapora. Program pomaga krepiti njihovo duševno zdravje. Virtualna predavanja so v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora, ki imajo možnost dostopa do svetovnega spleta. Udeležba je prostovoljna in brezplačna. Spodbujajo razmišljanje, načrtovanje in sprejemanje pomembnih odločitev za nadaljnje življenje, krepijo socialne in komunikacijske veščine, ki bodo udeležencem lajšala vzpostavljanje in ohranjanje kakovostnih odnosov v družini in družbi, ter pri pridobivanju notranje gotovosti in nadgradnji socialnih veščin za vključevanje v življenje po prestani kazni zapora. V Studiu smo gostili Martina Lisca in dva udeleženca, Karla ter Gregorja, ki sta zaupala svojo izkušnjo. 

VEČ ...|21. 10. 2021
Ko je zapor dragocena šola življenja

Pilotni projekt Križpotja je nastal na pobudo direktorja Inštituta Stopinje mag. Martina Lisca. Namenjen je pripornikom ter obsojenim na prestajanju kazni zapora. Program pomaga krepiti njihovo duševno zdravje. Virtualna predavanja so v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora, ki imajo možnost dostopa do svetovnega spleta. Udeležba je prostovoljna in brezplačna. Spodbujajo razmišljanje, načrtovanje in sprejemanje pomembnih odločitev za nadaljnje življenje, krepijo socialne in komunikacijske veščine, ki bodo udeležencem lajšala vzpostavljanje in ohranjanje kakovostnih odnosov v družini in družbi, ter pri pridobivanju notranje gotovosti in nadgradnji socialnih veščin za vključevanje v življenje po prestani kazni zapora. V Studiu smo gostili Martina Lisca in dva udeleženca, Karla ter Gregorja, ki sta zaupala svojo izkušnjo. 

Nataša Ličen

družbapogovorodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|20. 10. 2021
O narcisoidni motnji

Narcisoidnost je motnja, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanju sočutja. O tem je spregovoril frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

O narcisoidni motnji

Narcisoidnost je motnja, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanju sočutja. O tem je spregovoril frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

odnosidružbaduhovnostpsihologijavzgoja

Iz Betanije

O narcisoidni motnji

Narcisoidnost je motnja, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanju sočutja. O tem je spregovoril frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

VEČ ...|20. 10. 2021
O narcisoidni motnji

Narcisoidnost je motnja, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanju sočutja. O tem je spregovoril frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

odnosidružbaduhovnostpsihologijavzgoja

Sol in luč

VEČ ...|19. 10. 2021
Aljoša Bagola: Smisel življenja ni v tem, kaj pustiš za seboj, ampak v tem, kaj življenje pusti v tebi.

Tokrat je bil s svojimi iskrivimi mislimi z nami eden najbolj priznanih in največkrat nagrajenih slovenskih oglaševalcev, ki je moral za svoj knjižni prvenec najprej izgoreti. O svoji, sedaj že štirikrat ponatisnjeni knjigi z naslovom “Kako izgoreti - In vzeti življenje v svoje roke” ter o napovedi druge, o sreči, se je pred časom pogovarjal s kolegico Natašo Ličen. Del pogovora smo objavili v oddaji Sol in luč.

Aljoša Bagola: Smisel življenja ni v tem, kaj pustiš za seboj, ampak v tem, kaj življenje pusti v tebi.

Tokrat je bil s svojimi iskrivimi mislimi z nami eden najbolj priznanih in največkrat nagrajenih slovenskih oglaševalcev, ki je moral za svoj knjižni prvenec najprej izgoreti. O svoji, sedaj že štirikrat ponatisnjeni knjigi z naslovom “Kako izgoreti - In vzeti življenje v svoje roke” ter o napovedi druge, o sreči, se je pred časom pogovarjal s kolegico Natašo Ličen. Del pogovora smo objavili v oddaji Sol in luč.

družbamladiodnosi

Sol in luč

Aljoša Bagola: Smisel življenja ni v tem, kaj pustiš za seboj, ampak v tem, kaj življenje pusti v tebi.

Tokrat je bil s svojimi iskrivimi mislimi z nami eden najbolj priznanih in največkrat nagrajenih slovenskih oglaševalcev, ki je moral za svoj knjižni prvenec najprej izgoreti. O svoji, sedaj že štirikrat ponatisnjeni knjigi z naslovom “Kako izgoreti - In vzeti življenje v svoje roke” ter o napovedi druge, o sreči, se je pred časom pogovarjal s kolegico Natašo Ličen. Del pogovora smo objavili v oddaji Sol in luč.

VEČ ...|19. 10. 2021
Aljoša Bagola: Smisel življenja ni v tem, kaj pustiš za seboj, ampak v tem, kaj življenje pusti v tebi.

Tokrat je bil s svojimi iskrivimi mislimi z nami eden najbolj priznanih in največkrat nagrajenih slovenskih oglaševalcev, ki je moral za svoj knjižni prvenec najprej izgoreti. O svoji, sedaj že štirikrat ponatisnjeni knjigi z naslovom “Kako izgoreti - In vzeti življenje v svoje roke” ter o napovedi druge, o sreči, se je pred časom pogovarjal s kolegico Natašo Ličen. Del pogovora smo objavili v oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

družbamladiodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|18. 10. 2021
O moči pohvale

Toni Mrvič je terapevt, ki je v zadnjih letih znan po knjižni uspešnici Iskreno o moških, napisal jo je v soavtorstvu z Markom Juhantom. O tem, kako velika je moč pohvale, kako se približati drug drugemu in kako preprečiti prekinitev odnosa je spregovoril tudi v naši oddaji Za življenje.

O moči pohvale

Toni Mrvič je terapevt, ki je v zadnjih letih znan po knjižni uspešnici Iskreno o moških, napisal jo je v soavtorstvu z Markom Juhantom. O tem, kako velika je moč pohvale, kako se približati drug drugemu in kako preprečiti prekinitev odnosa je spregovoril tudi v naši oddaji Za življenje.

odnosipohvalazvezapartnerstvozakon

Iz Betanije

O moči pohvale

Toni Mrvič je terapevt, ki je v zadnjih letih znan po knjižni uspešnici Iskreno o moških, napisal jo je v soavtorstvu z Markom Juhantom. O tem, kako velika je moč pohvale, kako se približati drug drugemu in kako preprečiti prekinitev odnosa je spregovoril tudi v naši oddaji Za življenje.

VEČ ...|18. 10. 2021
O moči pohvale

Toni Mrvič je terapevt, ki je v zadnjih letih znan po knjižni uspešnici Iskreno o moških, napisal jo je v soavtorstvu z Markom Juhantom. O tem, kako velika je moč pohvale, kako se približati drug drugemu in kako preprečiti prekinitev odnosa je spregovoril tudi v naši oddaji Za življenje.

Blaž Lesnik

odnosipohvalazvezapartnerstvozakon

Via positiva

VEČ ...|14. 10. 2021
Uspeh

Doseganje ciljev in uresničevanje zadanega nas navdata z zadovoljstvom. Kaj je uspeh, kako merimo uspešnost in zakaj lahko pri nekaterih s klasičnimi metodami spodbujanja dosežemo nasproten učinek, smo se pogovarjali z mag. Alešem Vičičem, poslovnim in športnim psihologom, vedenjsko - kognitivnim terapevtom z bogatimi več desetletnimi izkušnjami pri delu z vrhunskimi športniki. Svoja znanja je v zadnjih nekaj letih iz sveta športa prenesel v poslovni svet, kjer svetuje in pomaga predvsem vodilnim, da bi znali razumeti in motivirati posameznike pri uresničevanju skupnih ciljev. 

Uspeh

Doseganje ciljev in uresničevanje zadanega nas navdata z zadovoljstvom. Kaj je uspeh, kako merimo uspešnost in zakaj lahko pri nekaterih s klasičnimi metodami spodbujanja dosežemo nasproten učinek, smo se pogovarjali z mag. Alešem Vičičem, poslovnim in športnim psihologom, vedenjsko - kognitivnim terapevtom z bogatimi več desetletnimi izkušnjami pri delu z vrhunskimi športniki. Svoja znanja je v zadnjih nekaj letih iz sveta športa prenesel v poslovni svet, kjer svetuje in pomaga predvsem vodilnim, da bi znali razumeti in motivirati posameznike pri uresničevanju skupnih ciljev. 

družbapogovorodnosipsihologijasvetovanje

Via positiva

Uspeh

Doseganje ciljev in uresničevanje zadanega nas navdata z zadovoljstvom. Kaj je uspeh, kako merimo uspešnost in zakaj lahko pri nekaterih s klasičnimi metodami spodbujanja dosežemo nasproten učinek, smo se pogovarjali z mag. Alešem Vičičem, poslovnim in športnim psihologom, vedenjsko - kognitivnim terapevtom z bogatimi več desetletnimi izkušnjami pri delu z vrhunskimi športniki. Svoja znanja je v zadnjih nekaj letih iz sveta športa prenesel v poslovni svet, kjer svetuje in pomaga predvsem vodilnim, da bi znali razumeti in motivirati posameznike pri uresničevanju skupnih ciljev. 

VEČ ...|14. 10. 2021
Uspeh

Doseganje ciljev in uresničevanje zadanega nas navdata z zadovoljstvom. Kaj je uspeh, kako merimo uspešnost in zakaj lahko pri nekaterih s klasičnimi metodami spodbujanja dosežemo nasproten učinek, smo se pogovarjali z mag. Alešem Vičičem, poslovnim in športnim psihologom, vedenjsko - kognitivnim terapevtom z bogatimi več desetletnimi izkušnjami pri delu z vrhunskimi športniki. Svoja znanja je v zadnjih nekaj letih iz sveta športa prenesel v poslovni svet, kjer svetuje in pomaga predvsem vodilnim, da bi znali razumeti in motivirati posameznike pri uresničevanju skupnih ciljev. 

Radio Ognjišče

družbapogovorodnosipsihologijasvetovanje

Globine

VEČ ...|12. 10. 2021
O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit . Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU

O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit . Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU

duhovnostodnosidružbasveto pismoCerkevzgodovinaekstremekstremizemtradicionalizemmoderznizemtradicionalna latinska maša

Globine

O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit . Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU

VEČ ...|12. 10. 2021
O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit . Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU

Blaž Lesnik

duhovnostodnosidružbasveto pismoCerkevzgodovinaekstremekstremizemtradicionalizemmoderznizemtradicionalna latinska maša

Sol in luč

VEČ ...|12. 10. 2021
Viktor Frankl: psiholog, ki moderno, brezciljno družbo prebuja v življenje, v knjigi: »Človekovo iskanje najvišjega smisla«

V oddaji Sol in luč smo na Radiu Ognjišče predstavili že nekaj njegovih del, tokrat je z nami v odlomkih iz sicer strokovno zahtevnejše knjige z naslovom »Človekovo iskanje najvišjega smisla«, ki pa vsebinsko ustreza času v katerem smo. Avtor neprenehoma prižiga luči povsod tam, kjer se človek znajde v temi. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Viktor Frankl: psiholog, ki moderno, brezciljno družbo prebuja v življenje, v knjigi: »Človekovo iskanje najvišjega smisla«

V oddaji Sol in luč smo na Radiu Ognjišče predstavili že nekaj njegovih del, tokrat je z nami v odlomkih iz sicer strokovno zahtevnejše knjige z naslovom »Človekovo iskanje najvišjega smisla«, ki pa vsebinsko ustreza času v katerem smo. Avtor neprenehoma prižiga luči povsod tam, kjer se človek znajde v temi. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

odnosisvetovanjemladi

Sol in luč

Viktor Frankl: psiholog, ki moderno, brezciljno družbo prebuja v življenje, v knjigi: »Človekovo iskanje najvišjega smisla«

V oddaji Sol in luč smo na Radiu Ognjišče predstavili že nekaj njegovih del, tokrat je z nami v odlomkih iz sicer strokovno zahtevnejše knjige z naslovom »Človekovo iskanje najvišjega smisla«, ki pa vsebinsko ustreza času v katerem smo. Avtor neprenehoma prižiga luči povsod tam, kjer se človek znajde v temi. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

VEČ ...|12. 10. 2021
Viktor Frankl: psiholog, ki moderno, brezciljno družbo prebuja v življenje, v knjigi: »Človekovo iskanje najvišjega smisla«

V oddaji Sol in luč smo na Radiu Ognjišče predstavili že nekaj njegovih del, tokrat je z nami v odlomkih iz sicer strokovno zahtevnejše knjige z naslovom »Človekovo iskanje najvišjega smisla«, ki pa vsebinsko ustreza času v katerem smo. Avtor neprenehoma prižiga luči povsod tam, kjer se človek znajde v temi. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosisvetovanjemladi

Iz Betanije

VEČ ...|11. 10. 2021
Srečanje razporočenih

O tem, s kakšnimi stiskami se srečujejo tisti, ki so v postopku razveze, je spregovoril jezuit p. Tomaž Mikuš, duhovni asistent skupnosti razvezanih - skupine Srce. Pred vseslovenskim srečanjem razvezanih je beseda tekla tudi o tem, koliko časa potrebuje oseba, da se po razpadu zakona lahko notranje ozdravi.

Srečanje razporočenih

O tem, s kakšnimi stiskami se srečujejo tisti, ki so v postopku razveze, je spregovoril jezuit p. Tomaž Mikuš, duhovni asistent skupnosti razvezanih - skupine Srce. Pred vseslovenskim srečanjem razvezanih je beseda tekla tudi o tem, koliko časa potrebuje oseba, da se po razpadu zakona lahko notranje ozdravi.

odnosirazvezadružbaduhovnostrazporočenisvetovanje

Iz Betanije

Srečanje razporočenih

O tem, s kakšnimi stiskami se srečujejo tisti, ki so v postopku razveze, je spregovoril jezuit p. Tomaž Mikuš, duhovni asistent skupnosti razvezanih - skupine Srce. Pred vseslovenskim srečanjem razvezanih je beseda tekla tudi o tem, koliko časa potrebuje oseba, da se po razpadu zakona lahko notranje ozdravi.

VEČ ...|11. 10. 2021
Srečanje razporočenih

O tem, s kakšnimi stiskami se srečujejo tisti, ki so v postopku razveze, je spregovoril jezuit p. Tomaž Mikuš, duhovni asistent skupnosti razvezanih - skupine Srce. Pred vseslovenskim srečanjem razvezanih je beseda tekla tudi o tem, koliko časa potrebuje oseba, da se po razpadu zakona lahko notranje ozdravi.

Meta Potočnik

odnosirazvezadružbaduhovnostrazporočenisvetovanje

Petkov večer

VEČ ...|8. 10. 2021
Petkov večer

Glasba in beseda si v tej oddaji podajata roke ter zasanjata, dajeta misliti ter razvedrita …

Petkov večer

Glasba in beseda si v tej oddaji podajata roke ter zasanjata, dajeta misliti ter razvedrita …

glasbaodnosirazvedriloduhovnost

Petkov večer

Petkov večer

Glasba in beseda si v tej oddaji podajata roke ter zasanjata, dajeta misliti ter razvedrita …

VEČ ...|8. 10. 2021
Petkov večer

Glasba in beseda si v tej oddaji podajata roke ter zasanjata, dajeta misliti ter razvedrita …

Marjan Bunič

glasbaodnosirazvedriloduhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|8. 10. 2021
Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

VEČ ...|8. 10. 2021
Marko Pavliha: Bistvo prava je Človek

Esence prava ne tvorijo ustave, mednarodne konvencije, zakoni, odloki, uredbe, direktive, pravilniki, sodne odločbe, običaji, avtonomna pravila, znanstvena doktrina, politika ali mediji. Bistvo prava je Človek v vsej svoji razsežnosti, občutljivosti in kompleksnosti.

Če pravnik ali kdorkoli osebnostno šepa in se spotika ob lastnih vedenjskih, moralnih in etičnih nevednostih ter zablodah,  ga še tako domišljen predpis ne bo rešil pred hudimi posledicami, ki jih utegne povzročiti njegovo klavrno delovanje ali pasivnost. Zatorej menim, da človeškemu vidiku posvečamo premalo pozornosti in preslabo vzgajamo pravniški podmladek v duhu, da bi vsakdo zmogel vztrajno in nenehno stremeti k samoizboljšanju. 

Prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

 

Marko Pavliha

komentardružbaodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|8. 10. 2021
V razredu ob smrti dijaka

Kakšni občutki in misli prevevajo učitelja, ko ga na prvi šolski dan v razredu pričaka sveča v spomin na pravkar preminulega dijaka? Kako se s tem sooči razred? Naš gost je bil profesor Leon Kernel iz srednje gozdarske šole.

V razredu ob smrti dijaka

Kakšni občutki in misli prevevajo učitelja, ko ga na prvi šolski dan v razredu pričaka sveča v spomin na pravkar preminulega dijaka? Kako se s tem sooči razred? Naš gost je bil profesor Leon Kernel iz srednje gozdarske šole.

vzgojaodnosipedagoško deloizobraževanjesrednja šoladkps

Iz Betanije

V razredu ob smrti dijaka

Kakšni občutki in misli prevevajo učitelja, ko ga na prvi šolski dan v razredu pričaka sveča v spomin na pravkar preminulega dijaka? Kako se s tem sooči razred? Naš gost je bil profesor Leon Kernel iz srednje gozdarske šole.

VEČ ...|8. 10. 2021
V razredu ob smrti dijaka

Kakšni občutki in misli prevevajo učitelja, ko ga na prvi šolski dan v razredu pričaka sveča v spomin na pravkar preminulega dijaka? Kako se s tem sooči razred? Naš gost je bil profesor Leon Kernel iz srednje gozdarske šole.

Blaž Lesnik

vzgojaodnosipedagoško deloizobraževanjesrednja šoladkps

Via positiva

VEČ ...|7. 10. 2021
Starost je polna življenja

Prvi oktober je mednarodni dan starejših. Na ta dan se je v letu 2021 sklenil tradicionalni Festival za tretje življenjsko obdobje, zato smo z Antonom Donko ter Karmen Štefančič, strokovno sodelavko v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše Ljubljana, odkrito spregovorili o priložnostih zrelih let, o stereotipih in predsodkih do starosti in starejših, o pomenu pridobivanja novih znanj in spretnosti tudi v starejših letih ter kako s tem ohranjamo vitalnost telesa kot duha. 

Starost je polna življenja

Prvi oktober je mednarodni dan starejših. Na ta dan se je v letu 2021 sklenil tradicionalni Festival za tretje življenjsko obdobje, zato smo z Antonom Donko ter Karmen Štefančič, strokovno sodelavko v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše Ljubljana, odkrito spregovorili o priložnostih zrelih let, o stereotipih in predsodkih do starosti in starejših, o pomenu pridobivanja novih znanj in spretnosti tudi v starejših letih ter kako s tem ohranjamo vitalnost telesa kot duha. 

družbaizobraževanjesvetovanjepogovorodnosi

Via positiva

Starost je polna življenja

Prvi oktober je mednarodni dan starejših. Na ta dan se je v letu 2021 sklenil tradicionalni Festival za tretje življenjsko obdobje, zato smo z Antonom Donko ter Karmen Štefančič, strokovno sodelavko v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše Ljubljana, odkrito spregovorili o priložnostih zrelih let, o stereotipih in predsodkih do starosti in starejših, o pomenu pridobivanja novih znanj in spretnosti tudi v starejših letih ter kako s tem ohranjamo vitalnost telesa kot duha. 

VEČ ...|7. 10. 2021
Starost je polna življenja

Prvi oktober je mednarodni dan starejših. Na ta dan se je v letu 2021 sklenil tradicionalni Festival za tretje življenjsko obdobje, zato smo z Antonom Donko ter Karmen Štefančič, strokovno sodelavko v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše Ljubljana, odkrito spregovorili o priložnostih zrelih let, o stereotipih in predsodkih do starosti in starejših, o pomenu pridobivanja novih znanj in spretnosti tudi v starejših letih ter kako s tem ohranjamo vitalnost telesa kot duha. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjesvetovanjepogovorodnosi

Iz Betanije

VEČ ...|6. 10. 2021
Širina pri pedagoškem delu

Tudi tokrat je bil gost rubrike profesor na srednji gozdarski šoli in glasbenik Leon Kernel. Spregovoril je o širini, ki je potrebna pri pedagoškem delu.

Širina pri pedagoškem delu

Tudi tokrat je bil gost rubrike profesor na srednji gozdarski šoli in glasbenik Leon Kernel. Spregovoril je o širini, ki je potrebna pri pedagoškem delu.

vzgojapedagoško delosrednja šolaodnosiizobraževanje

Iz Betanije

Širina pri pedagoškem delu

Tudi tokrat je bil gost rubrike profesor na srednji gozdarski šoli in glasbenik Leon Kernel. Spregovoril je o širini, ki je potrebna pri pedagoškem delu.

VEČ ...|6. 10. 2021
Širina pri pedagoškem delu

Tudi tokrat je bil gost rubrike profesor na srednji gozdarski šoli in glasbenik Leon Kernel. Spregovoril je o širini, ki je potrebna pri pedagoškem delu.

Blaž Lesnik

vzgojapedagoško delosrednja šolaodnosiizobraževanje

Družinska kateheza

VEČ ...|5. 10. 2021
Matej in Petra Berčan

Poročena sta 19 let, podarjeni so jima bili štirje otroci. Matej prihaja iz tradicionalne krščanske družine, Petra pa je odraščala v enostarševski družini, brez očeta. To se odraža v njunem vsakdanu, še posebej kadar je treba odreagirati hitro. Kako sta se učila komunikacije in kaj sta postavila na vrh njune lestvice vrednot, ste slišali v Družinski katehezi. Z nami je bil tudi duhovnik Rafko Klemenčič. 

Matej in Petra Berčan

Poročena sta 19 let, podarjeni so jima bili štirje otroci. Matej prihaja iz tradicionalne krščanske družine, Petra pa je odraščala v enostarševski družini, brez očeta. To se odraža v njunem vsakdanu, še posebej kadar je treba odreagirati hitro. Kako sta se učila komunikacije in kaj sta postavila na vrh njune lestvice vrednot, ste slišali v Družinski katehezi. Z nami je bil tudi duhovnik Rafko Klemenčič. 

odnosidružinaduhovnost

Družinska kateheza

Matej in Petra Berčan

Poročena sta 19 let, podarjeni so jima bili štirje otroci. Matej prihaja iz tradicionalne krščanske družine, Petra pa je odraščala v enostarševski družini, brez očeta. To se odraža v njunem vsakdanu, še posebej kadar je treba odreagirati hitro. Kako sta se učila komunikacije in kaj sta postavila na vrh njune lestvice vrednot, ste slišali v Družinski katehezi. Z nami je bil tudi duhovnik Rafko Klemenčič. 

VEČ ...|5. 10. 2021
Matej in Petra Berčan

Poročena sta 19 let, podarjeni so jima bili štirje otroci. Matej prihaja iz tradicionalne krščanske družine, Petra pa je odraščala v enostarševski družini, brez očeta. To se odraža v njunem vsakdanu, še posebej kadar je treba odreagirati hitro. Kako sta se učila komunikacije in kaj sta postavila na vrh njune lestvice vrednot, ste slišali v Družinski katehezi. Z nami je bil tudi duhovnik Rafko Klemenčič. 

Marjana Debevec

odnosidružinaduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 10. 2021
Pohod za življenje 2021

Slavljenje življenja in praznično vzdušje – s temi besedami bi lahko opisali sobotni že tretji Pohod za življenje, ki se ga je udeležilo več kot 700 ljudi iz vse Slovenije.

Pohod za življenje 2021

Slavljenje življenja in praznično vzdušje – s temi besedami bi lahko opisali sobotni že tretji Pohod za življenje, ki se ga je udeležilo več kot 700 ljudi iz vse Slovenije.

infodružbamladiodnosiotroci

Informativni prispevki

Pohod za življenje 2021

Slavljenje življenja in praznično vzdušje – s temi besedami bi lahko opisali sobotni že tretji Pohod za življenje, ki se ga je udeležilo več kot 700 ljudi iz vse Slovenije.

VEČ ...|4. 10. 2021
Pohod za življenje 2021

Slavljenje življenja in praznično vzdušje – s temi besedami bi lahko opisali sobotni že tretji Pohod za življenje, ki se ga je udeležilo več kot 700 ljudi iz vse Slovenije.

Radio Ognjišče

infodružbamladiodnosiotroci

Za življenje

VEČ ...|2. 10. 2021
Kako se umiriti, prepoznati znake izgorelosti in kje iskati notranji mir?

Ob vseh izzivih, ki jih prinaša življenje, nas v tem napornem obdobju vznemirja razdeljenost, zaskrbljeni smo za svoje zdravje in za naše bližnje... Kako se umiriti, prepoznati znake izgorelosti in kje iskati notranji mir? V prvi oktobrski oddaji Za življenje je bil z nami frančiškan in dr. klinične psihologije Christian Gostečnik.

Kako se umiriti, prepoznati znake izgorelosti in kje iskati notranji mir?

Ob vseh izzivih, ki jih prinaša življenje, nas v tem napornem obdobju vznemirja razdeljenost, zaskrbljeni smo za svoje zdravje in za naše bližnje... Kako se umiriti, prepoznati znake izgorelosti in kje iskati notranji mir? V prvi oktobrski oddaji Za življenje je bil z nami frančiškan in dr. klinične psihologije Christian Gostečnik.

vzgojaduhovnostodnosipogovorsvetovanje

Za življenje

Kako se umiriti, prepoznati znake izgorelosti in kje iskati notranji mir?

Ob vseh izzivih, ki jih prinaša življenje, nas v tem napornem obdobju vznemirja razdeljenost, zaskrbljeni smo za svoje zdravje in za naše bližnje... Kako se umiriti, prepoznati znake izgorelosti in kje iskati notranji mir? V prvi oktobrski oddaji Za življenje je bil z nami frančiškan in dr. klinične psihologije Christian Gostečnik.

VEČ ...|2. 10. 2021
Kako se umiriti, prepoznati znake izgorelosti in kje iskati notranji mir?

Ob vseh izzivih, ki jih prinaša življenje, nas v tem napornem obdobju vznemirja razdeljenost, zaskrbljeni smo za svoje zdravje in za naše bližnje... Kako se umiriti, prepoznati znake izgorelosti in kje iskati notranji mir? V prvi oktobrski oddaji Za življenje je bil z nami frančiškan in dr. klinične psihologije Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

vzgojaduhovnostodnosipogovorsvetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|1. 10. 2021
Janez Juhant: Omejeni človek in Bog

Slovenska družba v krizi razodeva svoj nedodelani obraz, ki se le počasi izčiščuje, saj nam manipulatorji poleg starih bremen nalagajo spet in spet nove ovire. Medtem ko v Nemčiji resne stranke ne sklepajo koalicij, pri nas sedanja opozicija, ki ni bila sposobna vladati, brez resnega programa ponavlja svoje primitivne, sovražne floskule brez državniške teže in obetov za prihodnost države.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant: Omejeni človek in Bog

Slovenska družba v krizi razodeva svoj nedodelani obraz, ki se le počasi izčiščuje, saj nam manipulatorji poleg starih bremen nalagajo spet in spet nove ovire. Medtem ko v Nemčiji resne stranke ne sklepajo koalicij, pri nas sedanja opozicija, ki ni bila sposobna vladati, brez resnega programa ponavlja svoje primitivne, sovražne floskule brez državniške teže in obetov za prihodnost države.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

komentardružbakoronavirusodnosi

Komentar tedna

Janez Juhant: Omejeni človek in Bog

Slovenska družba v krizi razodeva svoj nedodelani obraz, ki se le počasi izčiščuje, saj nam manipulatorji poleg starih bremen nalagajo spet in spet nove ovire. Medtem ko v Nemčiji resne stranke ne sklepajo koalicij, pri nas sedanja opozicija, ki ni bila sposobna vladati, brez resnega programa ponavlja svoje primitivne, sovražne floskule brez državniške teže in obetov za prihodnost države.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

VEČ ...|1. 10. 2021
Janez Juhant: Omejeni človek in Bog

Slovenska družba v krizi razodeva svoj nedodelani obraz, ki se le počasi izčiščuje, saj nam manipulatorji poleg starih bremen nalagajo spet in spet nove ovire. Medtem ko v Nemčiji resne stranke ne sklepajo koalicij, pri nas sedanja opozicija, ki ni bila sposobna vladati, brez resnega programa ponavlja svoje primitivne, sovražne floskule brez državniške teže in obetov za prihodnost države.

Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant

komentardružbakoronavirusodnosi

Za sožitje

VEČ ...|28. 9. 2021
Sodelovanje in vključenost prinašata polno zadovoljstvo

Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”

Sodelovanje in vključenost prinašata polno zadovoljstvo

Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeodnosisvetovanjepogovor

Za sožitje

Sodelovanje in vključenost prinašata polno zadovoljstvo

Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”

VEČ ...|28. 9. 2021
Sodelovanje in vključenost prinašata polno zadovoljstvo

Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeodnosisvetovanjepogovor

Sol in luč

VEČ ...|28. 9. 2021
Mel Robins: Pravilo petih sekund - tretje nadaljevanje.

Ko zazvoni budilka, je naše telo v stanju zbujanja. Če pritisnemo na gumb za dremež in spet potonemo v spanec, prisilimo možgane v začetek novega spalnega cikla, ki traja dobro uro in pol. Ko budilka oddrema in 15 minut pozneje znova zazvoni, je kortikalni del možganov, ki je odgovoren za odločanje, še vedno v spalnem ciklu. V tretjem nadaljevanju predstavitve knjige “Pravilo petih sekund” o spanju in o tem, kako premagati odlašanje.

Mel Robins: Pravilo petih sekund - tretje nadaljevanje.

Ko zazvoni budilka, je naše telo v stanju zbujanja. Če pritisnemo na gumb za dremež in spet potonemo v spanec, prisilimo možgane v začetek novega spalnega cikla, ki traja dobro uro in pol. Ko budilka oddrema in 15 minut pozneje znova zazvoni, je kortikalni del možganov, ki je odgovoren za odločanje, še vedno v spalnem ciklu. V tretjem nadaljevanju predstavitve knjige “Pravilo petih sekund” o spanju in o tem, kako premagati odlašanje.

družbaodnosisvetovanje

Sol in luč

Mel Robins: Pravilo petih sekund - tretje nadaljevanje.

Ko zazvoni budilka, je naše telo v stanju zbujanja. Če pritisnemo na gumb za dremež in spet potonemo v spanec, prisilimo možgane v začetek novega spalnega cikla, ki traja dobro uro in pol. Ko budilka oddrema in 15 minut pozneje znova zazvoni, je kortikalni del možganov, ki je odgovoren za odločanje, še vedno v spalnem ciklu. V tretjem nadaljevanju predstavitve knjige “Pravilo petih sekund” o spanju in o tem, kako premagati odlašanje.

VEČ ...|28. 9. 2021
Mel Robins: Pravilo petih sekund - tretje nadaljevanje.

Ko zazvoni budilka, je naše telo v stanju zbujanja. Če pritisnemo na gumb za dremež in spet potonemo v spanec, prisilimo možgane v začetek novega spalnega cikla, ki traja dobro uro in pol. Ko budilka oddrema in 15 minut pozneje znova zazvoni, je kortikalni del možganov, ki je odgovoren za odločanje, še vedno v spalnem ciklu. V tretjem nadaljevanju predstavitve knjige “Pravilo petih sekund” o spanju in o tem, kako premagati odlašanje.

Tadej Sadar

družbaodnosisvetovanje

Mladoskop

VEČ ...|24. 9. 2021
Utrinki z dogajanja na 40. Stični mladih

Na jubilejni 40. Stični mladih se je v cistercijanskem samostanu Stična zbralo nekaj več kot 2200 mladih. Geslo se je glasilo “Utrdi moje korake” (prim. Ps 40,3). Z vsebino so ustvarjalci nagovarjali predvsem strah in negotovost, ki ju mladi v tem času doživljajo, tako zaradi posledic širjenja koronavirusa kot tudi zaradi pritiskov, ki jih kot kristjani čutijo v današnji družbi. V uvodnem delu srečanja je zbrane pozdravil in nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je ob 40-letnici festivala vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije Stični mladih za dolgoletno dragoceno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti. Zbrane je nagovoril tudi apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Antoine Joseph Speich in jih pozdravil v imenu papeža Frančiška. Zatem je nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl v svojem nagovoru vsem zaželel lepo in doživeto Stično. Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad pa je Stični mladih ob njeni 40-letnici podelil spominski kovanec Prijetno domače. Organizatorji festivala so pripravili pester program, ki se je po uvodnem delu nadaljeval s sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof Cvikl. Nadškof je v pridigi dejal, da je Stična mladih že od samega začetka kraj navezovanja novih prijateljstev in kraj srečevanja z Bogom po zakramentu sprave, po molitvi, predvsem pa pri sveti maši. V popoldanskem času so se odvile številne delavnice, tudi športni turnir. Tekom dneva so imeli udeleženci priložnost za adoracijo, sveto spoved in druženje. Festival se je zaključil z večernim slavilnim koncertom, na katerem so za nepozabno vzdušje poskrbeli skupina Svetnik, Abend in Stična bend z zborom in orkestrom. V oddaji smo zbrali kratke utrinke in izjave s prizorišča. 

 

Utrinki z dogajanja na 40. Stični mladih

Na jubilejni 40. Stični mladih se je v cistercijanskem samostanu Stična zbralo nekaj več kot 2200 mladih. Geslo se je glasilo “Utrdi moje korake” (prim. Ps 40,3). Z vsebino so ustvarjalci nagovarjali predvsem strah in negotovost, ki ju mladi v tem času doživljajo, tako zaradi posledic širjenja koronavirusa kot tudi zaradi pritiskov, ki jih kot kristjani čutijo v današnji družbi. V uvodnem delu srečanja je zbrane pozdravil in nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je ob 40-letnici festivala vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije Stični mladih za dolgoletno dragoceno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti. Zbrane je nagovoril tudi apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Antoine Joseph Speich in jih pozdravil v imenu papeža Frančiška. Zatem je nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl v svojem nagovoru vsem zaželel lepo in doživeto Stično. Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad pa je Stični mladih ob njeni 40-letnici podelil spominski kovanec Prijetno domače. Organizatorji festivala so pripravili pester program, ki se je po uvodnem delu nadaljeval s sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof Cvikl. Nadškof je v pridigi dejal, da je Stična mladih že od samega začetka kraj navezovanja novih prijateljstev in kraj srečevanja z Bogom po zakramentu sprave, po molitvi, predvsem pa pri sveti maši. V popoldanskem času so se odvile številne delavnice, tudi športni turnir. Tekom dneva so imeli udeleženci priložnost za adoracijo, sveto spoved in druženje. Festival se je zaključil z večernim slavilnim koncertom, na katerem so za nepozabno vzdušje poskrbeli skupina Svetnik, Abend in Stična bend z zborom in orkestrom. V oddaji smo zbrali kratke utrinke in izjave s prizorišča. 

 

mladidružbaduhovnostodnosi

Mladoskop

Utrinki z dogajanja na 40. Stični mladih

Na jubilejni 40. Stični mladih se je v cistercijanskem samostanu Stična zbralo nekaj več kot 2200 mladih. Geslo se je glasilo “Utrdi moje korake” (prim. Ps 40,3). Z vsebino so ustvarjalci nagovarjali predvsem strah in negotovost, ki ju mladi v tem času doživljajo, tako zaradi posledic širjenja koronavirusa kot tudi zaradi pritiskov, ki jih kot kristjani čutijo v današnji družbi. V uvodnem delu srečanja je zbrane pozdravil in nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je ob 40-letnici festivala vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije Stični mladih za dolgoletno dragoceno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti. Zbrane je nagovoril tudi apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Antoine Joseph Speich in jih pozdravil v imenu papeža Frančiška. Zatem je nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl v svojem nagovoru vsem zaželel lepo in doživeto Stično. Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad pa je Stični mladih ob njeni 40-letnici podelil spominski kovanec Prijetno domače. Organizatorji festivala so pripravili pester program, ki se je po uvodnem delu nadaljeval s sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof Cvikl. Nadškof je v pridigi dejal, da je Stična mladih že od samega začetka kraj navezovanja novih prijateljstev in kraj srečevanja z Bogom po zakramentu sprave, po molitvi, predvsem pa pri sveti maši. V popoldanskem času so se odvile številne delavnice, tudi športni turnir. Tekom dneva so imeli udeleženci priložnost za adoracijo, sveto spoved in druženje. Festival se je zaključil z večernim slavilnim koncertom, na katerem so za nepozabno vzdušje poskrbeli skupina Svetnik, Abend in Stična bend z zborom in orkestrom. V oddaji smo zbrali kratke utrinke in izjave s prizorišča. 

 

VEČ ...|24. 9. 2021
Utrinki z dogajanja na 40. Stični mladih

Na jubilejni 40. Stični mladih se je v cistercijanskem samostanu Stična zbralo nekaj več kot 2200 mladih. Geslo se je glasilo “Utrdi moje korake” (prim. Ps 40,3). Z vsebino so ustvarjalci nagovarjali predvsem strah in negotovost, ki ju mladi v tem času doživljajo, tako zaradi posledic širjenja koronavirusa kot tudi zaradi pritiskov, ki jih kot kristjani čutijo v današnji družbi. V uvodnem delu srečanja je zbrane pozdravil in nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je ob 40-letnici festivala vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije Stični mladih za dolgoletno dragoceno poslanstvo, ki med mladimi širi in spodbuja vrednote prostovoljstva, sodelovanja, človečnosti in solidarnosti v dobro skupnosti. Zbrane je nagovoril tudi apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Antoine Joseph Speich in jih pozdravil v imenu papeža Frančiška. Zatem je nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl v svojem nagovoru vsem zaželel lepo in doživeto Stično. Župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad pa je Stični mladih ob njeni 40-letnici podelil spominski kovanec Prijetno domače. Organizatorji festivala so pripravili pester program, ki se je po uvodnem delu nadaljeval s sveto mašo, ki jo je daroval mariborski nadškof Cvikl. Nadškof je v pridigi dejal, da je Stična mladih že od samega začetka kraj navezovanja novih prijateljstev in kraj srečevanja z Bogom po zakramentu sprave, po molitvi, predvsem pa pri sveti maši. V popoldanskem času so se odvile številne delavnice, tudi športni turnir. Tekom dneva so imeli udeleženci priložnost za adoracijo, sveto spoved in druženje. Festival se je zaključil z večernim slavilnim koncertom, na katerem so za nepozabno vzdušje poskrbeli skupina Svetnik, Abend in Stična bend z zborom in orkestrom. V oddaji smo zbrali kratke utrinke in izjave s prizorišča. 

 

Nataša Ličen

mladidružbaduhovnostodnosi

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|3. 12. 2021
Lenart Rihar: Trije velikani in trije totalitarizmi

Komentator se sprašuje kakšna je razlika med ljudmi, ki razumejo pomoč, da se zmanjša nevarnost epidemije, in tistimi, ki je ne. Odgovor je: pomanjkanje modrosti. Kaj pa je razlog, da so poslanci že petič zavrnili obsodbo totalitarnih režimov?

Lenart Rihar: Trije velikani in trije totalitarizmi

Komentator se sprašuje kakšna je razlika med ljudmi, ki razumejo pomoč, da se zmanjša nevarnost epidemije, in tistimi, ki je ne. Odgovor je: pomanjkanje modrosti. Kaj pa je razlog, da so poslanci že petič zavrnili obsodbo totalitarnih režimov?

Lenart Rihar

komentarpolitikazgodovinakoronaviruspandemijaepidemija

Sol in luč

VEČ ...|30. 11. 2021
Božo Rustja: O obdarovanju.

Tokratna oddaja Sol in luč je bila nekoliko drugačna, saj z decembrom prihaja veliko priložnosti, ko razveseljujemo drug drugega z različnimi pozornostmi.

»Želim vas videti in vam dati kakšen duhoven dar, ki naj vas utrdi.« Nekako tako je apostol Pavel pisal Rimljanom. Prav to je sporočilo oddaje, namreč, da je za dobro darilo potreben dober odnos. Poznati nekoga in ga obdarovati tako, da bo v življenju rasel. Slišali boste nekaj zgodb s pomenljivim sporočilom in se pogovarjali z odgovornim urednikom Revije Ognjišče Božom Rustjo.

Božo Rustja: O obdarovanju.

Tokratna oddaja Sol in luč je bila nekoliko drugačna, saj z decembrom prihaja veliko priložnosti, ko razveseljujemo drug drugega z različnimi pozornostmi.

»Želim vas videti in vam dati kakšen duhoven dar, ki naj vas utrdi.« Nekako tako je apostol Pavel pisal Rimljanom. Prav to je sporočilo oddaje, namreč, da je za dobro darilo potreben dober odnos. Poznati nekoga in ga obdarovati tako, da bo v življenju rasel. Slišali boste nekaj zgodb s pomenljivim sporočilom in se pogovarjali z odgovornim urednikom Revije Ognjišče Božom Rustjo.

Tadej Sadar

odnosipogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|29. 11. 2021
Dr. Stane Granda: Vloga Radia Ognjišče in nacionalne televizije v slovenskem medijskem prostoru

Naš dolgoletni gost dr. Stane Granda je ob 27. rojstnem dnevu Radia Ognjišče komentiral vlogo le-tega v medijskem prostoru. Dotaknil se je tudi delovanja nacionalne televizije in njenega informativnega programa. 

Dr. Stane Granda: Vloga Radia Ognjišče in nacionalne televizije v slovenskem medijskem prostoru

Naš dolgoletni gost dr. Stane Granda je ob 27. rojstnem dnevu Radia Ognjišče komentiral vlogo le-tega v medijskem prostoru. Dotaknil se je tudi delovanja nacionalne televizije in njenega informativnega programa. 

Franci Trstenjak

politikadružbakomentar

Za življenje

VEČ ...|27. 11. 2021
Kako preživeti advent

V sobotni oddaji Za življenje smo skupaj z duhovnikom Martinom Golobom naredili načrt, kako preživeti advent, da se bo v naših srcih rodil Jezus. Vabljeni k poslušanju. 

Kako preživeti advent

V sobotni oddaji Za življenje smo skupaj z duhovnikom Martinom Golobom naredili načrt, kako preživeti advent, da se bo v naših srcih rodil Jezus. Vabljeni k poslušanju. 

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|3. 12. 2021
Enkratna priložnost za decembrski komet Leonard

V tokratnih Doživetjih narave smo na nočnem nebu iskali majhna astronomska telesa, ki so sestavljena pretežno iz ledu. O kometih je spregovoril amaterski astronom Ljubo Juvan, spet pa smo se odločili, da bomo vaše sodelovanje nagradili. Vabljeni k poslušanju in opazovanju. Namig se skriva v besedah: meteorski roj Geminidi.

Enkratna priložnost za decembrski komet Leonard

V tokratnih Doživetjih narave smo na nočnem nebu iskali majhna astronomska telesa, ki so sestavljena pretežno iz ledu. O kometih je spregovoril amaterski astronom Ljubo Juvan, spet pa smo se odločili, da bomo vaše sodelovanje nagradili. Vabljeni k poslušanju in opazovanju. Namig se skriva v besedah: meteorski roj Geminidi.

Blaž Lesnik

nočno neboastronomijaopazovanjekometgeminidiutrinkimeteorski roj

Zgodbe za otroke

VEČ ...|3. 12. 2021
Igla iz luninega srebra in nitka iz zvezdnega neba

Jožef je bil reven mož. Oblek in nakita, kakršnega so bogati podarjli svojim ženam, ni mogel kupiti. To ga je precej žalostilo, čeprav se Marija ni nikoli pritoževala zaradi tega. V adventni zgodbi boste spoznali kaj mu je bilo poslano, kakšen čudež je poskrbel, da so izginile njegove skrbi.

Zgodbe lahko poslušate tudi na YouTubu.

Igla iz luninega srebra in nitka iz zvezdnega neba

Jožef je bil reven mož. Oblek in nakita, kakršnega so bogati podarjli svojim ženam, ni mogel kupiti. To ga je precej žalostilo, čeprav se Marija ni nikoli pritoževala zaradi tega. V adventni zgodbi boste spoznali kaj mu je bilo poslano, kakšen čudež je poskrbel, da so izginile njegove skrbi.

Zgodbe lahko poslušate tudi na YouTubu.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadventslovenskaslovenske

Ritem srca

VEČ ...|3. 12. 2021
Benjamin Hastings

Tokrat smo se ustavili severnoirskem kantavtorju Benjaminu Hastingsu, ki je svoj ustvarjalni in duhovni dom našel v objemu avstralske skupnosti Hillsong.

V oddaji smo slišali:

  • Hillsong Worship (feat. Benjamin Hastings) - Thats The Power
  • Hillsong UNITED (feat. Benjamin Hastings)  - So Will I (100 Billion X)
  • Benjamin Hastings - Seasons
  • Benjamin Hastings - Faith Is

Benjamin Hastings

Tokrat smo se ustavili severnoirskem kantavtorju Benjaminu Hastingsu, ki je svoj ustvarjalni in duhovni dom našel v objemu avstralske skupnosti Hillsong.

V oddaji smo slišali:

  • Hillsong Worship (feat. Benjamin Hastings) - Thats The Power
  • Hillsong UNITED (feat. Benjamin Hastings)  - So Will I (100 Billion X)
  • Benjamin Hastings - Seasons
  • Benjamin Hastings - Faith Is

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 12. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|3. 12. 2021
Enkratna priložnost za decembrski komet Leonard

V tokratnih Doživetjih narave smo na nočnem nebu iskali majhna astronomska telesa, ki so sestavljena pretežno iz ledu. O kometih je spregovoril amaterski astronom Ljubo Juvan, spet pa smo se odločili, da bomo vaše sodelovanje nagradili. Vabljeni k poslušanju in opazovanju. Namig se skriva v besedah: meteorski roj Geminidi.

Enkratna priložnost za decembrski komet Leonard

V tokratnih Doživetjih narave smo na nočnem nebu iskali majhna astronomska telesa, ki so sestavljena pretežno iz ledu. O kometih je spregovoril amaterski astronom Ljubo Juvan, spet pa smo se odločili, da bomo vaše sodelovanje nagradili. Vabljeni k poslušanju in opazovanju. Namig se skriva v besedah: meteorski roj Geminidi.

Blaž Lesnik

nočno neboastronomijaopazovanjekometgeminidiutrinkimeteorski roj

Mladoskop

VEČ ...|3. 12. 2021
Natasha Tax iz misijonske organizacije Fokus za Evropo

Natasha Tax, programska direktorica misijonske organizacije FOCUS za Evropo, je novembra 2021 predavala na nacionalni konferenci mladinske pastorale v Sloveniji o študentih misijonarjih po Evropi in v Združenih državah Amerike. Z njo se je pogovarjala novinarka Petra Stopar in jo vprašala po možnih poteh uresničevanja življenja po veri tudi med slovensko mladino.  

Natasha Tax iz misijonske organizacije Fokus za Evropo

Natasha Tax, programska direktorica misijonske organizacije FOCUS za Evropo, je novembra 2021 predavala na nacionalni konferenci mladinske pastorale v Sloveniji o študentih misijonarjih po Evropi in v Združenih državah Amerike. Z njo se je pogovarjala novinarka Petra Stopar in jo vprašala po možnih poteh uresničevanja življenja po veri tudi med slovensko mladino.  

Petra Stopar, Nataša Ličen

mladidružbaduhovnostodnosi