Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 7. 2020
Tino Mamić: Dan za zgodovino: 13. julij 2020

Poklon italijanskega predsednika na Bazovski gmajni štirim tigrovcem, ki so uradno gledano iz Rima še vedno teroristi, je velik dogodek. Še večji pa je, da bo najvišji predstavnik Italije Slovencem vrnil ključe Narodnega doma, palače, ki je kot slovenski simbol sredi Trsta manifestativno pogorela, kar je označilo začetek fašističnega nasilja.

Tino Mamić: Dan za zgodovino: 13. julij 2020

Poklon italijanskega predsednika na Bazovski gmajni štirim tigrovcem, ki so uradno gledano iz Rima še vedno teroristi, je velik dogodek. Še večji pa je, da bo najvišji predstavnik Italije Slovencem vrnil ključe Narodnega doma, palače, ki je kot slovenski simbol sredi Trsta manifestativno pogorela, kar je označilo začetek fašističnega nasilja.

politikadružbazgodovinakomentar

Komentar Domovina.je

Tino Mamić: Dan za zgodovino: 13. julij 2020
Poklon italijanskega predsednika na Bazovski gmajni štirim tigrovcem, ki so uradno gledano iz Rima še vedno teroristi, je velik dogodek. Še večji pa je, da bo najvišji predstavnik Italije Slovencem vrnil ključe Narodnega doma, palače, ki je kot slovenski simbol sredi Trsta manifestativno pogorela, kar je označilo začetek fašističnega nasilja.
VEČ ...|13. 7. 2020
Tino Mamić: Dan za zgodovino: 13. julij 2020
Poklon italijanskega predsednika na Bazovski gmajni štirim tigrovcem, ki so uradno gledano iz Rima še vedno teroristi, je velik dogodek. Še večji pa je, da bo najvišji predstavnik Italije Slovencem vrnil ključe Narodnega doma, palače, ki je kot slovenski simbol sredi Trsta manifestativno pogorela, kar je označilo začetek fašističnega nasilja.

Tino Mamić

politikadružbazgodovinakomentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 7. 2020
Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

inforojakiitalijatrst

Slovencem po svetu in domovini

Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala
Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.
VEČ ...|12. 7. 2020
Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala
Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijatrst

Petkov večer

VEČ ...|10. 7. 2020
Ennio Morricone, zgodbe življenja

Italijanski skladatelj Ennio Morricone, ki je umrl na začetku tedna, je za seboj pustil ogromno glasbeno zapuščino, v kateri je največ filmske glasbe. Grdi, umazani, zli, Za prgišče dolarjev, Misijon je le nekaj filmov, ki jih je opremil z nepozabnimi glasbenimi temami. V oddaji pa smo prebrali tudi pismo, ki ga je Abraham Lincoln leta 1860 napisal učitelju svojega sina.

Ennio Morricone, zgodbe življenja

Italijanski skladatelj Ennio Morricone, ki je umrl na začetku tedna, je za seboj pustil ogromno glasbeno zapuščino, v kateri je največ filmske glasbe. Grdi, umazani, zli, Za prgišče dolarjev, Misijon je le nekaj filmov, ki jih je opremil z nepozabnimi glasbenimi temami. V oddaji pa smo prebrali tudi pismo, ki ga je Abraham Lincoln leta 1860 napisal učitelju svojega sina.

glasbaspominodnosiživljenje

Petkov večer

Ennio Morricone, zgodbe življenja
Italijanski skladatelj Ennio Morricone, ki je umrl na začetku tedna, je za seboj pustil ogromno glasbeno zapuščino, v kateri je največ filmske glasbe. Grdi, umazani, zli, Za prgišče dolarjev, Misijon je le nekaj filmov, ki jih je opremil z nepozabnimi glasbenimi temami. V oddaji pa smo prebrali tudi pismo, ki ga je Abraham Lincoln leta 1860 napisal učitelju svojega sina.
VEČ ...|10. 7. 2020
Ennio Morricone, zgodbe življenja
Italijanski skladatelj Ennio Morricone, ki je umrl na začetku tedna, je za seboj pustil ogromno glasbeno zapuščino, v kateri je največ filmske glasbe. Grdi, umazani, zli, Za prgišče dolarjev, Misijon je le nekaj filmov, ki jih je opremil z nepozabnimi glasbenimi temami. V oddaji pa smo prebrali tudi pismo, ki ga je Abraham Lincoln leta 1860 napisal učitelju svojega sina.

Marjan Bunič

glasbaspominodnosiživljenje

Moja zgodba

VEČ ...|28. 6. 2020
Prof. dr. Anton Perdih - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, po izobrazbi kemik, avtor knjige Vojni in povojni utrinki. Njegovega očeta so Italijani leta 1943 odpeljali v taborišče, po kapitulaciji pa so ga zajeli nacisti in odpeljali v delovno taborišče v Nemčijo. Domov se je vrnil junija 1945. Beseda je tekla o Italijanih, Nemcih, partizanih in domobrancih ...

Prof. dr. Anton Perdih - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, po izobrazbi kemik, avtor knjige Vojni in povojni utrinki. Njegovega očeta so Italijani leta 1943 odpeljali v taborišče, po kapitulaciji pa so ga zajeli nacisti in odpeljali v delovno taborišče v Nemčijo. Domov se je vrnil junija 1945. Beseda je tekla o Italijanih, Nemcih, partizanih in domobrancih ...

spominanton perdihvojni in povojni spomini

Moja zgodba

Prof. dr. Anton Perdih - Pričevanje
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, po izobrazbi kemik, avtor knjige Vojni in povojni utrinki. Njegovega očeta so Italijani leta 1943 odpeljali v taborišče, po kapitulaciji pa so ga zajeli nacisti in odpeljali v delovno taborišče v Nemčijo. Domov se je vrnil junija 1945. Beseda je tekla o Italijanih, Nemcih, partizanih in domobrancih ...
VEČ ...|28. 6. 2020
Prof. dr. Anton Perdih - Pričevanje
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, po izobrazbi kemik, avtor knjige Vojni in povojni utrinki. Njegovega očeta so Italijani leta 1943 odpeljali v taborišče, po kapitulaciji pa so ga zajeli nacisti in odpeljali v delovno taborišče v Nemčijo. Domov se je vrnil junija 1945. Beseda je tekla o Italijanih, Nemcih, partizanih in domobrancih ...

Jože Bartolj

spominanton perdihvojni in povojni spomini

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 6. 2020
Ivo Jevnikar o Slovencih v Italiji

Na Primorskem so se meje najbolj spreminjale, rane se še vidijo - to je bil naslov odmevnega predavanja tržaškega novinarja in publicista Iva Jevnikarja, ki ga je imel na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah. Posnetek smo predvajali v tokratni oddaji, dodali še novice mdr. o petkovem obisku predstavnikov naše manjšine iz Italije v Ljubljani pri predsedniku države, ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu ter zunanjem ministru.

Ivo Jevnikar o Slovencih v Italiji

Na Primorskem so se meje najbolj spreminjale, rane se še vidijo - to je bil naslov odmevnega predavanja tržaškega novinarja in publicista Iva Jevnikarja, ki ga je imel na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah. Posnetek smo predvajali v tokratni oddaji, dodali še novice mdr. o petkovem obisku predstavnikov naše manjšine iz Italije v Ljubljani pri predsedniku države, ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu ter zunanjem ministru.

inforojakiitalija

Slovencem po svetu in domovini

Ivo Jevnikar o Slovencih v Italiji
Na Primorskem so se meje najbolj spreminjale, rane se še vidijo - to je bil naslov odmevnega predavanja tržaškega novinarja in publicista Iva Jevnikarja, ki ga je imel na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah. Posnetek smo predvajali v tokratni oddaji, dodali še novice mdr. o petkovem obisku predstavnikov naše manjšine iz Italije v Ljubljani pri predsedniku države, ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu ter zunanjem ministru.
VEČ ...|7. 6. 2020
Ivo Jevnikar o Slovencih v Italiji
Na Primorskem so se meje najbolj spreminjale, rane se še vidijo - to je bil naslov odmevnega predavanja tržaškega novinarja in publicista Iva Jevnikarja, ki ga je imel na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah. Posnetek smo predvajali v tokratni oddaji, dodali še novice mdr. o petkovem obisku predstavnikov naše manjšine iz Italije v Ljubljani pri predsedniku države, ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu ter zunanjem ministru.

Matjaž Merljak

inforojakiitalija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|31. 5. 2020
45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli

Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli

Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

inforojakiitalijavenezuela

Slovencem po svetu in domovini

45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli
Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.
VEČ ...|31. 5. 2020
45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli
Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijavenezuela

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 5. 2020
100 let od smrti Soškega viteza

23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

100 let od smrti Soškega viteza

23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

družbaizobraževanjepogovorzgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

100 let od smrti Soškega viteza
23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.
VEČ ...|26. 5. 2020
100 let od smrti Soškega viteza
23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorzgodovinadediščina

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 5. 2020
Neuresničen 7. člen ADP

O Avstrijski državni pogodbi in še ne do konca uresničenem sedmem členu, ki predstavlja vrsto pravic tudi za našo manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Predvajali smo tudi razmišljanje Sonje Wakounig iz iniciatiev Slovenski konsenz za ustavne pravice SKUP z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah. Novice iz Italije, Argentine in iz USZS ter vabilo na Večer slovenskih krščanskih izročil (23. maja).

Neuresničen 7. člen ADP

O Avstrijski državni pogodbi in še ne do konca uresničenem sedmem členu, ki predstavlja vrsto pravic tudi za našo manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Predvajali smo tudi razmišljanje Sonje Wakounig iz iniciatiev Slovenski konsenz za ustavne pravice SKUP z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah. Novice iz Italije, Argentine in iz USZS ter vabilo na Večer slovenskih krščanskih izročil (23. maja).

inforojakiavstrijaargentinaitalija

Slovencem po svetu in domovini

Neuresničen 7. člen ADP
O Avstrijski državni pogodbi in še ne do konca uresničenem sedmem členu, ki predstavlja vrsto pravic tudi za našo manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Predvajali smo tudi razmišljanje Sonje Wakounig iz iniciatiev Slovenski konsenz za ustavne pravice SKUP z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah. Novice iz Italije, Argentine in iz USZS ter vabilo na Večer slovenskih krščanskih izročil (23. maja).
VEČ ...|17. 5. 2020
Neuresničen 7. člen ADP
O Avstrijski državni pogodbi in še ne do konca uresničenem sedmem členu, ki predstavlja vrsto pravic tudi za našo manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Predvajali smo tudi razmišljanje Sonje Wakounig iz iniciatiev Slovenski konsenz za ustavne pravice SKUP z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah. Novice iz Italije, Argentine in iz USZS ter vabilo na Večer slovenskih krščanskih izročil (23. maja).

Matjaž Merljak

inforojakiavstrijaargentinaitalija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|25. 3. 2020
Tomaž Simčič: Italija v primežu koronavirusa

Ko se je decembra 2019 v italijanskih časopisih pojavila novica o izbruhu epidemije koronavirusa v Wuhanu na Kitajskem, si razen redkih virologov in epidemiologov nihče najbrž ni predstavljal, da bo slaba dva meseca za tem žarišče epidemije Italija in za njo postopoma ves svet.

Tomaž Simčič: Italija v primežu koronavirusa

Ko se je decembra 2019 v italijanskih časopisih pojavila novica o izbruhu epidemije koronavirusa v Wuhanu na Kitajskem, si razen redkih virologov in epidemiologov nihče najbrž ni predstavljal, da bo slaba dva meseca za tem žarišče epidemije Italija in za njo postopoma ves svet.

družbakomentarkoronaviruspolitika

Komentar Časnik.si

Tomaž Simčič: Italija v primežu koronavirusa
Ko se je decembra 2019 v italijanskih časopisih pojavila novica o izbruhu epidemije koronavirusa v Wuhanu na Kitajskem, si razen redkih virologov in epidemiologov nihče najbrž ni predstavljal, da bo slaba dva meseca za tem žarišče epidemije Italija in za njo postopoma ves svet.
VEČ ...|25. 3. 2020
Tomaž Simčič: Italija v primežu koronavirusa
Ko se je decembra 2019 v italijanskih časopisih pojavila novica o izbruhu epidemije koronavirusa v Wuhanu na Kitajskem, si razen redkih virologov in epidemiologov nihče najbrž ni predstavljal, da bo slaba dva meseca za tem žarišče epidemije Italija in za njo postopoma ves svet.

Tomaž Simčič

družbakomentarkoronaviruspolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 3. 2020
Mag. Branko Cestnik o razmerah povezanih s koronavirusom

Sinoči sem imel videoklepet z župnikom Pietrom iz Bergama. Bil sem vesel, ker sem ga videl in slišal, žalosten, ker je tema najinega pogovora šla o bolezni in smrti, o koronavirusu, ki je v zadnjih tednih prav v severnoitalijanskem Bergamu razvil svojo uničevalno moč. Podobe kolone vojaških tovornjakov, ki iz Bergama odvažajo krste z umrlimi za koronavirusom, so presunile cel svet. Tako je zapisal p. Branko Cestnik na svoji blog strani in o tem je tudi tekla beseda v oddaji Spoznanje več predsodek manj.

Mag. Branko Cestnik o razmerah povezanih s koronavirusom

Sinoči sem imel videoklepet z župnikom Pietrom iz Bergama. Bil sem vesel, ker sem ga videl in slišal, žalosten, ker je tema najinega pogovora šla o bolezni in smrti, o koronavirusu, ki je v zadnjih tednih prav v severnoitalijanskem Bergamu razvil svojo uničevalno moč. Podobe kolone vojaških tovornjakov, ki iz Bergama odvažajo krste z umrlimi za koronavirusom, so presunile cel svet. Tako je zapisal p. Branko Cestnik na svoji blog strani in o tem je tudi tekla beseda v oddaji Spoznanje več predsodek manj.

izobraževanjepogovorodnosiBranko CestnikKoornavirusBergamo

Spoznanje več, predsodek manj

Mag. Branko Cestnik o razmerah povezanih s koronavirusom
Sinoči sem imel videoklepet z župnikom Pietrom iz Bergama. Bil sem vesel, ker sem ga videl in slišal, žalosten, ker je tema najinega pogovora šla o bolezni in smrti, o koronavirusu, ki je v zadnjih tednih prav v severnoitalijanskem Bergamu razvil svojo uničevalno moč. Podobe kolone vojaških tovornjakov, ki iz Bergama odvažajo krste z umrlimi za koronavirusom, so presunile cel svet. Tako je zapisal p. Branko Cestnik na svoji blog strani in o tem je tudi tekla beseda v oddaji Spoznanje več predsodek manj.
VEČ ...|23. 3. 2020
Mag. Branko Cestnik o razmerah povezanih s koronavirusom
Sinoči sem imel videoklepet z župnikom Pietrom iz Bergama. Bil sem vesel, ker sem ga videl in slišal, žalosten, ker je tema najinega pogovora šla o bolezni in smrti, o koronavirusu, ki je v zadnjih tednih prav v severnoitalijanskem Bergamu razvil svojo uničevalno moč. Podobe kolone vojaških tovornjakov, ki iz Bergama odvažajo krste z umrlimi za koronavirusom, so presunile cel svet. Tako je zapisal p. Branko Cestnik na svoji blog strani in o tem je tudi tekla beseda v oddaji Spoznanje več predsodek manj.

Jože Bartolj

izobraževanjepogovorodnosiBranko CestnikKoornavirusBergamo

Komentar Družina

VEČ ...|19. 3. 2020
Karel Bolčina: Dvignjen palec

Covid 19 - Italija - Vse varnostne ukrepe je treba jemati resno in hkrati iskati v nastali situaciji nove priložnosti za dobro in lepo.

Karel Bolčina: Dvignjen palec

Covid 19 - Italija - Vse varnostne ukrepe je treba jemati resno in hkrati iskati v nastali situaciji nove priložnosti za dobro in lepo.

komentar

Komentar Družina

Karel Bolčina: Dvignjen palec
Covid 19 - Italija - Vse varnostne ukrepe je treba jemati resno in hkrati iskati v nastali situaciji nove priložnosti za dobro in lepo.
VEČ ...|19. 3. 2020
Karel Bolčina: Dvignjen palec
Covid 19 - Italija - Vse varnostne ukrepe je treba jemati resno in hkrati iskati v nastali situaciji nove priložnosti za dobro in lepo.

Karel Bolčina

komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 3. 2020
Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok spodbuja: #ostaniDoma

Ostani doma, je poziv, ki so ga zaradi širjenja novega koronavirusa na slovensko javnost naslovili mladi zdravniki. Na facebook profilu so opozorili, da Italijani karantene niso vzeli dovolj resno. »Ne ponavljajmo njihovih napak,« so jasni mladi zdravniki. Za naš radio je o tem spregovorila mlada zdravnica Nina Sojar Košorok.

Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok spodbuja: #ostaniDoma

Ostani doma, je poziv, ki so ga zaradi širjenja novega koronavirusa na slovensko javnost naslovili mladi zdravniki. Na facebook profilu so opozorili, da Italijani karantene niso vzeli dovolj resno. »Ne ponavljajmo njihovih napak,« so jasni mladi zdravniki. Za naš radio je o tem spregovorila mlada zdravnica Nina Sojar Košorok.

infokoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok spodbuja: #ostaniDoma
Ostani doma, je poziv, ki so ga zaradi širjenja novega koronavirusa na slovensko javnost naslovili mladi zdravniki. Na facebook profilu so opozorili, da Italijani karantene niso vzeli dovolj resno. »Ne ponavljajmo njihovih napak,« so jasni mladi zdravniki. Za naš radio je o tem spregovorila mlada zdravnica Nina Sojar Košorok.
VEČ ...|14. 3. 2020
Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok spodbuja: #ostaniDoma
Ostani doma, je poziv, ki so ga zaradi širjenja novega koronavirusa na slovensko javnost naslovili mladi zdravniki. Na facebook profilu so opozorili, da Italijani karantene niso vzeli dovolj resno. »Ne ponavljajmo njihovih napak,« so jasni mladi zdravniki. Za naš radio je o tem spregovorila mlada zdravnica Nina Sojar Košorok.

Alen Salihović

infokoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 3. 2020
Dr. Laris Gaiser o koronavirusu: Italija pogrnila, tudi do Slovenije kritičen

S strokovnjakom za geopolitiko in krizno upravljanje smo se pogovarjali o odzivih Italije na pojav koronavirusa, o vplivu na svetovno gospodarstvo in o slovenskih ukrepih

Dr. Laris Gaiser o koronavirusu: Italija pogrnila, tudi do Slovenije kritičen

S strokovnjakom za geopolitiko in krizno upravljanje smo se pogovarjali o odzivih Italije na pojav koronavirusa, o vplivu na svetovno gospodarstvo in o slovenskih ukrepih

družbaizobraževanjeodnosipolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Dr. Laris Gaiser o koronavirusu: Italija pogrnila, tudi do Slovenije kritičen
S strokovnjakom za geopolitiko in krizno upravljanje smo se pogovarjali o odzivih Italije na pojav koronavirusa, o vplivu na svetovno gospodarstvo in o slovenskih ukrepih
VEČ ...|11. 3. 2020
Dr. Laris Gaiser o koronavirusu: Italija pogrnila, tudi do Slovenije kritičen
S strokovnjakom za geopolitiko in krizno upravljanje smo se pogovarjali o odzivih Italije na pojav koronavirusa, o vplivu na svetovno gospodarstvo in o slovenskih ukrepih

Tanja Dominko

družbaizobraževanjeodnosipolitikazdravstvo

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|8. 3. 2020
Carlo Acutis

Mladi računalniški genij Carlo Acutis bo kmalu razglašen za blaženega. Gre za Italijana, ki je med drugim pripravil svetovno razstavo o evharističnih čudežih, a je zaradi agresivne oblike levkemije umrl pri 15-ih letih starosti. Njegov lik, ki navdihuje mlade po vsem svetu.

Carlo Acutis

Mladi računalniški genij Carlo Acutis bo kmalu razglašen za blaženega. Gre za Italijana, ki je med drugim pripravil svetovno razstavo o evharističnih čudežih, a je zaradi agresivne oblike levkemije umrl pri 15-ih letih starosti. Njegov lik, ki navdihuje mlade po vsem svetu.

cerkevsvet

Iz življenja vesoljne Cerkve

Carlo Acutis
Mladi računalniški genij Carlo Acutis bo kmalu razglašen za blaženega. Gre za Italijana, ki je med drugim pripravil svetovno razstavo o evharističnih čudežih, a je zaradi agresivne oblike levkemije umrl pri 15-ih letih starosti. Njegov lik, ki navdihuje mlade po vsem svetu.
VEČ ...|8. 3. 2020
Carlo Acutis
Mladi računalniški genij Carlo Acutis bo kmalu razglašen za blaženega. Gre za Italijana, ki je med drugim pripravil svetovno razstavo o evharističnih čudežih, a je zaradi agresivne oblike levkemije umrl pri 15-ih letih starosti. Njegov lik, ki navdihuje mlade po vsem svetu.

Marta JerebičMatjaž Merljak

cerkevsvet

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|23. 2. 2020
Jakob Omahna (1884 - 1942)

Župnika iz Dragatuša v Beli Krajini Jakoba Omahno so partizani ubili junija 1942. Kriv je bil, ker je pri italijanskih oblasteh posredoval za nekaj dragatuških in črnomaljskih faranov, ki so jih Italijani zaprli zaradi partizanskega napada na rudnik Kanižarica. Prav nekateri od teh, ki so jih na njegovo prošnjo izpustili, so ga kasneje prišli aretirat in ga odvedli v smrt. Njegove zemeljske ostanke so prenesli na pokopališče v Dragatušu šele aprila 1999.

Jakob Omahna (1884 - 1942)

Župnika iz Dragatuša v Beli Krajini Jakoba Omahno so partizani ubili junija 1942. Kriv je bil, ker je pri italijanskih oblasteh posredoval za nekaj dragatuških in črnomaljskih faranov, ki so jih Italijani zaprli zaradi partizanskega napada na rudnik Kanižarica. Prav nekateri od teh, ki so jih na njegovo prošnjo izpustili, so ga kasneje prišli aretirat in ga odvedli v smrt. Njegove zemeljske ostanke so prenesli na pokopališče v Dragatušu šele aprila 1999.

spominJakob Omahna

Slovenski mučenci 20. stoletja

Jakob Omahna (1884 - 1942)
Župnika iz Dragatuša v Beli Krajini Jakoba Omahno so partizani ubili junija 1942. Kriv je bil, ker je pri italijanskih oblasteh posredoval za nekaj dragatuških in črnomaljskih faranov, ki so jih Italijani zaprli zaradi partizanskega napada na rudnik Kanižarica. Prav nekateri od teh, ki so jih na njegovo prošnjo izpustili, so ga kasneje prišli aretirat in ga odvedli v smrt. Njegove zemeljske ostanke so prenesli na pokopališče v Dragatušu šele aprila 1999.
VEČ ...|23. 2. 2020
Jakob Omahna (1884 - 1942)
Župnika iz Dragatuša v Beli Krajini Jakoba Omahno so partizani ubili junija 1942. Kriv je bil, ker je pri italijanskih oblasteh posredoval za nekaj dragatuških in črnomaljskih faranov, ki so jih Italijani zaprli zaradi partizanskega napada na rudnik Kanižarica. Prav nekateri od teh, ki so jih na njegovo prošnjo izpustili, so ga kasneje prišli aretirat in ga odvedli v smrt. Njegove zemeljske ostanke so prenesli na pokopališče v Dragatušu šele aprila 1999.

Jože Bartolj

spominJakob Omahna

Vabilo na pot

VEČ ...|21. 2. 2020
Sončen konec tedna vabi ...

Povabili smo vas v Županovo jamo, doživeli ste lahko zimsko pravljico pod Stolom, se odpravili na Šisernikovo spominsko pot ali pa na pohod iz Jamelj v italijanski Tržič.

Sončen konec tedna vabi ...

Povabili smo vas v Županovo jamo, doživeli ste lahko zimsko pravljico pod Stolom, se odpravili na Šisernikovo spominsko pot ali pa na pohod iz Jamelj v italijanski Tržič.

naravašportpohod

Vabilo na pot

Sončen konec tedna vabi ...
Povabili smo vas v Županovo jamo, doživeli ste lahko zimsko pravljico pod Stolom, se odpravili na Šisernikovo spominsko pot ali pa na pohod iz Jamelj v italijanski Tržič.
VEČ ...|21. 2. 2020
Sončen konec tedna vabi ...
Povabili smo vas v Županovo jamo, doživeli ste lahko zimsko pravljico pod Stolom, se odpravili na Šisernikovo spominsko pot ali pa na pohod iz Jamelj v italijanski Tržič.

Blaž Lesnik

naravašportpohod

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 2. 2020
Razstava Zorana Mušiča v Celovcu - Festival Komigo - Obisk muzeja Ptuj Ormož

V Mestni galeriji v Celovcu je do 3. maja na ogled največja razstava slikarja in grafika Zorana Mušiča. V Kulturnem domu v Gorici se bo 27. februarja začel 17. festival komičnega gledališča v italijanščini, slovenščini in furlanščini Komigo. V Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož, so z lanskim obiskom zelo zadovoljni.

Razstava Zorana Mušiča v Celovcu - Festival Komigo - Obisk muzeja Ptuj Ormož

V Mestni galeriji v Celovcu je do 3. maja na ogled največja razstava slikarja in grafika Zorana Mušiča. V Kulturnem domu v Gorici se bo 27. februarja začel 17. festival komičnega gledališča v italijanščini, slovenščini in furlanščini Komigo. V Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož, so z lanskim obiskom zelo zadovoljni.

kultura

Kulturni utrinki

Razstava Zorana Mušiča v Celovcu - Festival Komigo - Obisk muzeja Ptuj Ormož
V Mestni galeriji v Celovcu je do 3. maja na ogled največja razstava slikarja in grafika Zorana Mušiča. V Kulturnem domu v Gorici se bo 27. februarja začel 17. festival komičnega gledališča v italijanščini, slovenščini in furlanščini Komigo. V Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož, so z lanskim obiskom zelo zadovoljni.
VEČ ...|17. 2. 2020
Razstava Zorana Mušiča v Celovcu - Festival Komigo - Obisk muzeja Ptuj Ormož
V Mestni galeriji v Celovcu je do 3. maja na ogled največja razstava slikarja in grafika Zorana Mušiča. V Kulturnem domu v Gorici se bo 27. februarja začel 17. festival komičnega gledališča v italijanščini, slovenščini in furlanščini Komigo. V Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož, so z lanskim obiskom zelo zadovoljni.

Jože Bartolj

kultura

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 2. 2020
Ob nekem tujem dnevu spomina

Komentar ob italijanskem dnevu spominjanja, ko uradno počastijo nasilno odpeljane in pobite v fojbah.

Ob nekem tujem dnevu spomina

Komentar ob italijanskem dnevu spominjanja, ko uradno počastijo nasilno odpeljane in pobite v fojbah.

zgodovinadružbaizobraževanjepolitika

Komentar Časnik.si

Ob nekem tujem dnevu spomina
Komentar ob italijanskem dnevu spominjanja, ko uradno počastijo nasilno odpeljane in pobite v fojbah.
VEČ ...|12. 2. 2020
Ob nekem tujem dnevu spomina
Komentar ob italijanskem dnevu spominjanja, ko uradno počastijo nasilno odpeljane in pobite v fojbah.

Dr. Renato Podbersič

zgodovinadružbaizobraževanjepolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 1. 2020
Razstava Maks Klidič - Razstava Marjance Dakskofler Savinšek - Koncert Novomešeka pomlad

V galeriji Kulturnega doma v italijanski Gorici je še 31. januarja, na ogled razstava »Maks Klodič inženir – ustvarjalec novih poti«. V Muzeju Kosova graščina na Jesenicah bodo 30. januarja na ogled postavili likovno razstavo Marjance Dakskofler Savinšek. V Novem mestu se bodo na predvečer kulturnega praznika spomnili novomeške pomladi.

Razstava Maks Klidič - Razstava Marjance Dakskofler Savinšek - Koncert Novomešeka pomlad

V galeriji Kulturnega doma v italijanski Gorici je še 31. januarja, na ogled razstava »Maks Klodič inženir – ustvarjalec novih poti«. V Muzeju Kosova graščina na Jesenicah bodo 30. januarja na ogled postavili likovno razstavo Marjance Dakskofler Savinšek. V Novem mestu se bodo na predvečer kulturnega praznika spomnili novomeške pomladi.

kulturaMatija Slak

Kulturni utrinki

Razstava Maks Klidič - Razstava Marjance Dakskofler Savinšek - Koncert Novomešeka pomlad
V galeriji Kulturnega doma v italijanski Gorici je še 31. januarja, na ogled razstava »Maks Klodič inženir – ustvarjalec novih poti«. V Muzeju Kosova graščina na Jesenicah bodo 30. januarja na ogled postavili likovno razstavo Marjance Dakskofler Savinšek. V Novem mestu se bodo na predvečer kulturnega praznika spomnili novomeške pomladi.
VEČ ...|28. 1. 2020
Razstava Maks Klidič - Razstava Marjance Dakskofler Savinšek - Koncert Novomešeka pomlad
V galeriji Kulturnega doma v italijanski Gorici je še 31. januarja, na ogled razstava »Maks Klodič inženir – ustvarjalec novih poti«. V Muzeju Kosova graščina na Jesenicah bodo 30. januarja na ogled postavili likovno razstavo Marjance Dakskofler Savinšek. V Novem mestu se bodo na predvečer kulturnega praznika spomnili novomeške pomladi.

Jože Bartolj

kulturaMatija Slak

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 1. 2020
Ni dovolj, da smo povezani v jeziku, ampak se moramo poznati med seboj

V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.

Ni dovolj, da smo povezani v jeziku, ampak se moramo poznati med seboj

V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.

inforojakiitalijaavstrija

Slovencem po svetu in domovini

Ni dovolj, da smo povezani v jeziku, ampak se moramo poznati med seboj
V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.
VEČ ...|19. 1. 2020
Ni dovolj, da smo povezani v jeziku, ampak se moramo poznati med seboj
V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijaavstrija

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|22. 12. 2019
p. Placid Grebenc (1909 - 1943)

Po italijanski kapitulaciji so p. Placida Grebenca zajeli partizani in ga po skoraj dveh mesecih zasliševanj in mučenj skupaj s še 22. ujetniki ubili v gozdu pri Grčaricah konec oktobra 1943.

p. Placid Grebenc (1909 - 1943)

Po italijanski kapitulaciji so p. Placida Grebenca zajeli partizani in ga po skoraj dveh mesecih zasliševanj in mučenj skupaj s še 22. ujetniki ubili v gozdu pri Grčaricah konec oktobra 1943.

spominPlacid Grebenc

Slovenski mučenci 20. stoletja

p. Placid Grebenc (1909 - 1943)
Po italijanski kapitulaciji so p. Placida Grebenca zajeli partizani in ga po skoraj dveh mesecih zasliševanj in mučenj skupaj s še 22. ujetniki ubili v gozdu pri Grčaricah konec oktobra 1943.
VEČ ...|22. 12. 2019
p. Placid Grebenc (1909 - 1943)
Po italijanski kapitulaciji so p. Placida Grebenca zajeli partizani in ga po skoraj dveh mesecih zasliševanj in mučenj skupaj s še 22. ujetniki ubili v gozdu pri Grčaricah konec oktobra 1943.

Jože Bartolj

spominPlacid Grebenc

Komentar tedna

VEČ ...|29. 11. 2019
Laris Gajser: Imamo komisijo!

Evropski parlament je v torek potrdil novo Evropsko komisijo in s tem zaključil teatralno izkazovanje moči, s katerim je politikom in državljanom stare celine želel dokazati lastno neodvisnost in pomembnost. Nova komisija je sicer z dvomesečno zamudo dobila kar 78 glasov več kot njena predsednica Ursula van der Leyen, ki jo je julija podprlo le 383 poslancev. Zeleno luč so tokrat v celoti prižgali predstavniki ljudske stranke in socialistov ter tudi predstavniki liberalcev, sicer z izjemo poslancev italijanskega gibanja petih zvezd, ki so volili po lastni vesti. Zeleni so se vzdržali.

Laris Gajser: Imamo komisijo!

Evropski parlament je v torek potrdil novo Evropsko komisijo in s tem zaključil teatralno izkazovanje moči, s katerim je politikom in državljanom stare celine želel dokazati lastno neodvisnost in pomembnost. Nova komisija je sicer z dvomesečno zamudo dobila kar 78 glasov več kot njena predsednica Ursula van der Leyen, ki jo je julija podprlo le 383 poslancev. Zeleno luč so tokrat v celoti prižgali predstavniki ljudske stranke in socialistov ter tudi predstavniki liberalcev, sicer z izjemo poslancev italijanskega gibanja petih zvezd, ki so volili po lastni vesti. Zeleni so se vzdržali.

komentar

Komentar tedna

Laris Gajser: Imamo komisijo!
Evropski parlament je v torek potrdil novo Evropsko komisijo in s tem zaključil teatralno izkazovanje moči, s katerim je politikom in državljanom stare celine želel dokazati lastno neodvisnost in pomembnost. Nova komisija je sicer z dvomesečno zamudo dobila kar 78 glasov več kot njena predsednica Ursula van der Leyen, ki jo je julija podprlo le 383 poslancev. Zeleno luč so tokrat v celoti prižgali predstavniki ljudske stranke in socialistov ter tudi predstavniki liberalcev, sicer z izjemo poslancev italijanskega gibanja petih zvezd, ki so volili po lastni vesti. Zeleni so se vzdržali.
VEČ ...|29. 11. 2019
Laris Gajser: Imamo komisijo!
Evropski parlament je v torek potrdil novo Evropsko komisijo in s tem zaključil teatralno izkazovanje moči, s katerim je politikom in državljanom stare celine želel dokazati lastno neodvisnost in pomembnost. Nova komisija je sicer z dvomesečno zamudo dobila kar 78 glasov več kot njena predsednica Ursula van der Leyen, ki jo je julija podprlo le 383 poslancev. Zeleno luč so tokrat v celoti prižgali predstavniki ljudske stranke in socialistov ter tudi predstavniki liberalcev, sicer z izjemo poslancev italijanskega gibanja petih zvezd, ki so volili po lastni vesti. Zeleni so se vzdržali.

Laris Gajser

komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 11. 2019
Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca

Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca

Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

25 letinfodružba

Informativni prispevki

Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca
Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.
VEČ ...|26. 11. 2019
Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca
Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

Tadej Sadar

25 letinfodružba

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|24. 9. 2019
Reportaža počitnic Radia Ognjišče - 8. poglavje

V oddaji smo nadaljevali z reportažo letošnjih radijskih počitnic, ki so bile od 15. do 24. junija v italijanski Kalabriji. Odprli smo 8. poglavje, ki smo ga pisali v soboto, 22. junija. Izbrana glasba, ki ste jo slišali med govornimi deli, pa je bila iz zakladnice viž ansambla Lojzeta Slaka.

Reportaža počitnic Radia Ognjišče - 8. poglavje

V oddaji smo nadaljevali z reportažo letošnjih radijskih počitnic, ki so bile od 15. do 24. junija v italijanski Kalabriji. Odprli smo 8. poglavje, ki smo ga pisali v soboto, 22. junija. Izbrana glasba, ki ste jo slišali med govornimi deli, pa je bila iz zakladnice viž ansambla Lojzeta Slaka.

spominpočitnice

Prijatelji Radia Ognjišče

Reportaža počitnic Radia Ognjišče - 8. poglavje
V oddaji smo nadaljevali z reportažo letošnjih radijskih počitnic, ki so bile od 15. do 24. junija v italijanski Kalabriji. Odprli smo 8. poglavje, ki smo ga pisali v soboto, 22. junija. Izbrana glasba, ki ste jo slišali med govornimi deli, pa je bila iz zakladnice viž ansambla Lojzeta Slaka.
VEČ ...|24. 9. 2019
Reportaža počitnic Radia Ognjišče - 8. poglavje
V oddaji smo nadaljevali z reportažo letošnjih radijskih počitnic, ki so bile od 15. do 24. junija v italijanski Kalabriji. Odprli smo 8. poglavje, ki smo ga pisali v soboto, 22. junija. Izbrana glasba, ki ste jo slišali med govornimi deli, pa je bila iz zakladnice viž ansambla Lojzeta Slaka.

Franci Trstenjak

spominpočitnice

Moja zgodba

VEČ ...|22. 9. 2019
Julka Zelnik - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali pričevanje Julke Zelnik, rojene Rožmanec iz Horjula. Opisala nam je usodo svojega očeta Andreja, ki ga ni nikoli poznala, saj so ga nekaj mesecev pred njenim rojstvom v internacijo odpeljali Italijani, od tam pa se ni več vrnil.

Julka Zelnik - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali pričevanje Julke Zelnik, rojene Rožmanec iz Horjula. Opisala nam je usodo svojega očeta Andreja, ki ga ni nikoli poznala, saj so ga nekaj mesecev pred njenim rojstvom v internacijo odpeljali Italijani, od tam pa se ni več vrnil.

Julka ZelnikJulka RožmanecAndrej Rožmanec

Moja zgodba

Julka Zelnik - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali pričevanje Julke Zelnik, rojene Rožmanec iz Horjula. Opisala nam je usodo svojega očeta Andreja, ki ga ni nikoli poznala, saj so ga nekaj mesecev pred njenim rojstvom v internacijo odpeljali Italijani, od tam pa se ni več vrnil.
VEČ ...|22. 9. 2019
Julka Zelnik - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali pričevanje Julke Zelnik, rojene Rožmanec iz Horjula. Opisala nam je usodo svojega očeta Andreja, ki ga ni nikoli poznala, saj so ga nekaj mesecev pred njenim rojstvom v internacijo odpeljali Italijani, od tam pa se ni več vrnil.

Jože Bartolj

Julka ZelnikJulka RožmanecAndrej Rožmanec

Od slike do besede

VEČ ...|27. 8. 2019
Helena Jaklitsch o slovenskih beguncih v italijanskih taboriščih

Predvajali smo del pogovora z letošnje Pod lipami, na kateri je zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch predstavila svojo Slovenski begunci v taboriščih v Italiji : 1945-1949. Prav tako je na hitro orisala usodo Kočevarjev, katerih potomka je tudi sama.

Helena Jaklitsch o slovenskih beguncih v italijanskih taboriščih

Predvajali smo del pogovora z letošnje Pod lipami, na kateri je zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch predstavila svojo Slovenski begunci v taboriščih v Italiji : 1945-1949. Prav tako je na hitro orisala usodo Kočevarjev, katerih potomka je tudi sama.

spominbeguncikočevarjitaboriščaPod lipami

Od slike do besede

Helena Jaklitsch o slovenskih beguncih v italijanskih taboriščih
Predvajali smo del pogovora z letošnje Pod lipami, na kateri je zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch predstavila svojo Slovenski begunci v taboriščih v Italiji : 1945-1949. Prav tako je na hitro orisala usodo Kočevarjev, katerih potomka je tudi sama.
VEČ ...|27. 8. 2019
Helena Jaklitsch o slovenskih beguncih v italijanskih taboriščih
Predvajali smo del pogovora z letošnje Pod lipami, na kateri je zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch predstavila svojo Slovenski begunci v taboriščih v Italiji : 1945-1949. Prav tako je na hitro orisala usodo Kočevarjev, katerih potomka je tudi sama.

Mateja Subotičanec

spominbeguncikočevarjitaboriščaPod lipami

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 8. 2019
Novinar Andrej Černic o politični krizi v Italiji

Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.

Novinar Andrej Černic o politični krizi v Italiji

Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.

italijapolitikainfoizobraževanjepogovor

Informativni prispevki

Novinar Andrej Černic o politični krizi v Italiji
Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.
VEČ ...|21. 8. 2019
Novinar Andrej Černic o politični krizi v Italiji
Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.

Alen Salihović

italijapolitikainfoizobraževanjepogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 8. 2019
Italijanska vladna kriza za zdaj brez epiloga

Usoda italijanske vlade ostaja neznanka. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je za Radio Ognjišče poudaril, da je spor posledica strankarskih interesov, ki da že iščejo podporo med volivci. Morebitna nova vlada bo po njegovih besedah začrta odnos do tujcev, čaka pa jo tudi soočenje z visokim javnim dolgom.

Italijanska vladna kriza za zdaj brez epiloga

Usoda italijanske vlade ostaja neznanka. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je za Radio Ognjišče poudaril, da je spor posledica strankarskih interesov, ki da že iščejo podporo med volivci. Morebitna nova vlada bo po njegovih besedah začrta odnos do tujcev, čaka pa jo tudi soočenje z visokim javnim dolgom.

infokomentar

Informativni prispevki

Italijanska vladna kriza za zdaj brez epiloga
Usoda italijanske vlade ostaja neznanka. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je za Radio Ognjišče poudaril, da je spor posledica strankarskih interesov, ki da že iščejo podporo med volivci. Morebitna nova vlada bo po njegovih besedah začrta odnos do tujcev, čaka pa jo tudi soočenje z visokim javnim dolgom.
VEČ ...|14. 8. 2019
Italijanska vladna kriza za zdaj brez epiloga
Usoda italijanske vlade ostaja neznanka. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je za Radio Ognjišče poudaril, da je spor posledica strankarskih interesov, ki da že iščejo podporo med volivci. Morebitna nova vlada bo po njegovih besedah začrta odnos do tujcev, čaka pa jo tudi soočenje z visokim javnim dolgom.

Andrej Šinko

infokomentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 7. 2019
Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu

Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.

Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu

Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.

kulturafilmfestivalbalet

Kulturni utrinki

Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu
Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.
VEČ ...|17. 7. 2019
Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu
Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.

Marjan Bunič

kulturafilmfestivalbalet

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma

Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma

Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

politika

Komentar Časnik.si

Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.
VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič

politika

Moja zgodba

VEČ ...|2. 6. 2019
Zadnja bitka na Soči - 1917

Oddaja je posvečena zadnji bitki na Soški fronti. O tem govori knjiga Blaža Torkarja in Miha Kuharja z naslovom Zadnja bitka na Soči 1917. Gre za poglobljen prikaz pomena 12. soške ofenzive, ki je bila nedvomno kompleksna in zahtevna vojaška operacija tako z vidika načrtovanja in organizacije kot tudi načina izvedbe. V oddaji lahko slišite tudi natančno analizo vzrokov za nemško-avstro-ogrsko zmago in italijanski poraz, predstavili pa smo tudi izstopajoče osebnosti tega spopada.

Zadnja bitka na Soči - 1917

Oddaja je posvečena zadnji bitki na Soški fronti. O tem govori knjiga Blaža Torkarja in Miha Kuharja z naslovom Zadnja bitka na Soči 1917. Gre za poglobljen prikaz pomena 12. soške ofenzive, ki je bila nedvomno kompleksna in zahtevna vojaška operacija tako z vidika načrtovanja in organizacije kot tudi načina izvedbe. V oddaji lahko slišite tudi natančno analizo vzrokov za nemško-avstro-ogrsko zmago in italijanski poraz, predstavili pa smo tudi izstopajoče osebnosti tega spopada.

Blaž TorkarMiha KuharZadnja bitka na Soči12 soška ofenziva

Moja zgodba

Zadnja bitka na Soči - 1917
Oddaja je posvečena zadnji bitki na Soški fronti. O tem govori knjiga Blaža Torkarja in Miha Kuharja z naslovom Zadnja bitka na Soči 1917. Gre za poglobljen prikaz pomena 12. soške ofenzive, ki je bila nedvomno kompleksna in zahtevna vojaška operacija tako z vidika načrtovanja in organizacije kot tudi načina izvedbe. V oddaji lahko slišite tudi natančno analizo vzrokov za nemško-avstro-ogrsko zmago in italijanski poraz, predstavili pa smo tudi izstopajoče osebnosti tega spopada.
VEČ ...|2. 6. 2019
Zadnja bitka na Soči - 1917
Oddaja je posvečena zadnji bitki na Soški fronti. O tem govori knjiga Blaža Torkarja in Miha Kuharja z naslovom Zadnja bitka na Soči 1917. Gre za poglobljen prikaz pomena 12. soške ofenzive, ki je bila nedvomno kompleksna in zahtevna vojaška operacija tako z vidika načrtovanja in organizacije kot tudi načina izvedbe. V oddaji lahko slišite tudi natančno analizo vzrokov za nemško-avstro-ogrsko zmago in italijanski poraz, predstavili pa smo tudi izstopajoče osebnosti tega spopada.

Jože Bartolj

Blaž TorkarMiha KuharZadnja bitka na Soči12 soška ofenziva

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 5. 2019
Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

časnikkomentarslovenijadomoljubjevolitve

Komentar Časnik.si

Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.
VEČ ...|29. 5. 2019
Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

dr. Stane Granda

časnikkomentarslovenijadomoljubjevolitve

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 5. 2019
15. novomeški likovni dnevi - Druga godba - Glasba z vrtov sv. Frančiška - Fra Angelicovo Oznanjenje

V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.

15. novomeški likovni dnevi - Druga godba - Glasba z vrtov sv. Frančiška - Fra Angelicovo Oznanjenje

V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.

Janko OračVladimir Rikavina

Kulturni utrinki

15. novomeški likovni dnevi - Druga godba - Glasba z vrtov sv. Frančiška - Fra Angelicovo Oznanjenje
V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.
VEČ ...|9. 5. 2019
15. novomeški likovni dnevi - Druga godba - Glasba z vrtov sv. Frančiška - Fra Angelicovo Oznanjenje
V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.

Jože Bartolj

Janko OračVladimir Rikavina

Moja zgodba

VEČ ...|14. 4. 2019
Bogomir Bizjak - pričevanje

Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.

Bogomir Bizjak - pričevanje

Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.

Bogomir Bizjakmobiliziranec v italijansko vojsko

Moja zgodba

Bogomir Bizjak - pričevanje
Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.
VEČ ...|14. 4. 2019
Bogomir Bizjak - pričevanje
Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.

Jože Bartolj

Bogomir Bizjakmobiliziranec v italijansko vojsko

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 4. 2019
Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami

Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.

Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami

Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.

infoeuvolitvepolitika

Informativni prispevki

Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami
Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.
VEČ ...|8. 4. 2019
Profesor Miro Haček o porastu ekstremnih strank pred Evropskimi volitvami
Italijanski notranji minister in predsednik stranke Liga Matteo Salvini je v Milanu predstavil zavezništvo več evropskih desnih populističnih strank za volitve v Evropski parlament. Poimenovali so ga Evropsko zavezništvo ljudstev in narodov, njegov cilj pa je postati najmočnejša politična skupina v Evropskem parlamentu. O ekstremih, ki se pojavljajo pred volitvami se je Alen Salihović pogovarjal z Mirotom Hačkom s Fakultete za družbene vede.

Alen Salihović

infoeuvolitvepolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 3. 2019
Franci Feltrin: Tito na Sabotinu nas vrača v totalitarni čas

Ogromni napis TITO na Sabotinu še vedno zbuja spomin na povojne dogodke, ko je jugoslovanski komunistični režim pod vodstvom Tita pobil na tisoče italijanskih državljanov. To je ovira za dobre medsosedske odnose med Italijo in Slovenijo. Žal italijanski državljani ne vedo dovolj o fašističnem nasilju, ki so ga bili deležni Slovenci. Sovraštvo rodi sovraštvo. Zgradimo raje ogromno katedralo, ki naj postane dom vseh vojnih in povojnih žrtev - v opomin današnjim in prihodnjim rodovom, ter v spodbudo za dobre sosedske odnose.

Franci Feltrin: Tito na Sabotinu nas vrača v totalitarni čas

Ogromni napis TITO na Sabotinu še vedno zbuja spomin na povojne dogodke, ko je jugoslovanski komunistični režim pod vodstvom Tita pobil na tisoče italijanskih državljanov. To je ovira za dobre medsosedske odnose med Italijo in Slovenijo. Žal italijanski državljani ne vedo dovolj o fašističnem nasilju, ki so ga bili deležni Slovenci. Sovraštvo rodi sovraštvo. Zgradimo raje ogromno katedralo, ki naj postane dom vseh vojnih in povojnih žrtev - v opomin današnjim in prihodnjim rodovom, ter v spodbudo za dobre sosedske odnose.

Italijavojna

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Tito na Sabotinu nas vrača v totalitarni čas
Ogromni napis TITO na Sabotinu še vedno zbuja spomin na povojne dogodke, ko je jugoslovanski komunistični režim pod vodstvom Tita pobil na tisoče italijanskih državljanov. To je ovira za dobre medsosedske odnose med Italijo in Slovenijo. Žal italijanski državljani ne vedo dovolj o fašističnem nasilju, ki so ga bili deležni Slovenci. Sovraštvo rodi sovraštvo. Zgradimo raje ogromno katedralo, ki naj postane dom vseh vojnih in povojnih žrtev - v opomin današnjim in prihodnjim rodovom, ter v spodbudo za dobre sosedske odnose.
VEČ ...|13. 3. 2019
Franci Feltrin: Tito na Sabotinu nas vrača v totalitarni čas
Ogromni napis TITO na Sabotinu še vedno zbuja spomin na povojne dogodke, ko je jugoslovanski komunistični režim pod vodstvom Tita pobil na tisoče italijanskih državljanov. To je ovira za dobre medsosedske odnose med Italijo in Slovenijo. Žal italijanski državljani ne vedo dovolj o fašističnem nasilju, ki so ga bili deležni Slovenci. Sovraštvo rodi sovraštvo. Zgradimo raje ogromno katedralo, ki naj postane dom vseh vojnih in povojnih žrtev - v opomin današnjim in prihodnjim rodovom, ter v spodbudo za dobre sosedske odnose.

Franci Feltrin

Italijavojna

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|28. 2. 2019
193. oddaja

Zadnjo februarsko oddajo s popevkami in zimzelenimi melodijami smo predvajali: Moje orglice – Janko Ropret, Wenn unser Vater glücklich ist – Lolita, Sailor - Petula Clark, Španski harlem - Irena Kohont; Poupee de cire, poupee de son – France Gall, Bodulska balada - Vice Vukov, Prodajalka cvetja - Beti Jurkovič, Knock Three Times - Tony Orlando s skupino Dawn, Čibu-Čiba - Ljupka Dimitrovska; Kiss me, honey honey, kiss me – Shirley Bassey, O sole mio - Enrico Caruso, A little bit of soap – Showaddaywaddy, Blueberry hill - Fats Domino, pustni mix: Račke v italijanščini, francoščini in slovenščini (Romina Power, Ketamine in 12. nadstropje).

193. oddaja

Zadnjo februarsko oddajo s popevkami in zimzelenimi melodijami smo predvajali: Moje orglice – Janko Ropret, Wenn unser Vater glücklich ist – Lolita, Sailor - Petula Clark, Španski harlem - Irena Kohont; Poupee de cire, poupee de son – France Gall, Bodulska balada - Vice Vukov, Prodajalka cvetja - Beti Jurkovič, Knock Three Times - Tony Orlando s skupino Dawn, Čibu-Čiba - Ljupka Dimitrovska; Kiss me, honey honey, kiss me – Shirley Bassey, O sole mio - Enrico Caruso, A little bit of soap – Showaddaywaddy, Blueberry hill - Fats Domino, pustni mix: Račke v italijanščini, francoščini in slovenščini (Romina Power, Ketamine in 12. nadstropje).

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

193. oddaja
Zadnjo februarsko oddajo s popevkami in zimzelenimi melodijami smo predvajali: Moje orglice – Janko Ropret, Wenn unser Vater glücklich ist – Lolita, Sailor - Petula Clark, Španski harlem - Irena Kohont; Poupee de cire, poupee de son – France Gall, Bodulska balada - Vice Vukov, Prodajalka cvetja - Beti Jurkovič, Knock Three Times - Tony Orlando s skupino Dawn, Čibu-Čiba - Ljupka Dimitrovska; Kiss me, honey honey, kiss me – Shirley Bassey, O sole mio - Enrico Caruso, A little bit of soap – Showaddaywaddy, Blueberry hill - Fats Domino, pustni mix: Račke v italijanščini, francoščini in slovenščini (Romina Power, Ketamine in 12. nadstropje).
VEČ ...|28. 2. 2019
193. oddaja
Zadnjo februarsko oddajo s popevkami in zimzelenimi melodijami smo predvajali: Moje orglice – Janko Ropret, Wenn unser Vater glücklich ist – Lolita, Sailor - Petula Clark, Španski harlem - Irena Kohont; Poupee de cire, poupee de son – France Gall, Bodulska balada - Vice Vukov, Prodajalka cvetja - Beti Jurkovič, Knock Three Times - Tony Orlando s skupino Dawn, Čibu-Čiba - Ljupka Dimitrovska; Kiss me, honey honey, kiss me – Shirley Bassey, O sole mio - Enrico Caruso, A little bit of soap – Showaddaywaddy, Blueberry hill - Fats Domino, pustni mix: Račke v italijanščini, francoščini in slovenščini (Romina Power, Ketamine in 12. nadstropje).

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|21. 2. 2019
192. oddaja

Večer popevk in zimzelenih melodij je prinese: Na vrhu nebotičnika – Bele vrane (21. februarja 1933 so v Ljubljani odprli nebotičnik), venček italijanskih – Rocco Granata, When I Need You - Leo Sayer, Pesem za dinar - Marjana i Nino, Dans le blue de ciel blue – Dalida, It hurts to be in love - Gene Pitney, Hopelessly devoted to you – Olivia Newton John, Ljubav - Olivera Katarina, The best is yet to come - Nancy Wilson, v oddaji smo se spomnili pokojne pevke Šerbi (pesmi Ljubi me, divja zve, Paradni tango in Dober hrance si želim) in slišali slovensko in hrvaško evrovizijsko predstavnico (Sebi in The Dream).

192. oddaja

Večer popevk in zimzelenih melodij je prinese: Na vrhu nebotičnika – Bele vrane (21. februarja 1933 so v Ljubljani odprli nebotičnik), venček italijanskih – Rocco Granata, When I Need You - Leo Sayer, Pesem za dinar - Marjana i Nino, Dans le blue de ciel blue – Dalida, It hurts to be in love - Gene Pitney, Hopelessly devoted to you – Olivia Newton John, Ljubav - Olivera Katarina, The best is yet to come - Nancy Wilson, v oddaji smo se spomnili pokojne pevke Šerbi (pesmi Ljubi me, divja zve, Paradni tango in Dober hrance si želim) in slišali slovensko in hrvaško evrovizijsko predstavnico (Sebi in The Dream).

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

192. oddaja
Večer popevk in zimzelenih melodij je prinese: Na vrhu nebotičnika – Bele vrane (21. februarja 1933 so v Ljubljani odprli nebotičnik), venček italijanskih – Rocco Granata, When I Need You - Leo Sayer, Pesem za dinar - Marjana i Nino, Dans le blue de ciel blue – Dalida, It hurts to be in love - Gene Pitney, Hopelessly devoted to you – Olivia Newton John, Ljubav - Olivera Katarina, The best is yet to come - Nancy Wilson, v oddaji smo se spomnili pokojne pevke Šerbi (pesmi Ljubi me, divja zve, Paradni tango in Dober hrance si želim) in slišali slovensko in hrvaško evrovizijsko predstavnico (Sebi in The Dream).
VEČ ...|21. 2. 2019
192. oddaja
Večer popevk in zimzelenih melodij je prinese: Na vrhu nebotičnika – Bele vrane (21. februarja 1933 so v Ljubljani odprli nebotičnik), venček italijanskih – Rocco Granata, When I Need You - Leo Sayer, Pesem za dinar - Marjana i Nino, Dans le blue de ciel blue – Dalida, It hurts to be in love - Gene Pitney, Hopelessly devoted to you – Olivia Newton John, Ljubav - Olivera Katarina, The best is yet to come - Nancy Wilson, v oddaji smo se spomnili pokojne pevke Šerbi (pesmi Ljubi me, divja zve, Paradni tango in Dober hrance si želim) in slišali slovensko in hrvaško evrovizijsko predstavnico (Sebi in The Dream).

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Pogovor o

VEČ ...|20. 2. 2019
Ali lahko, tako kot Italija, v recesijo zdrsne tudi Slovenija?

Gostje: ekonomist, izr. prof. dr. Anže Burger, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković in novinar na RAI v Trstu Andrej Černic.

Ali lahko, tako kot Italija, v recesijo zdrsne tudi Slovenija?

Gostje: ekonomist, izr. prof. dr. Anže Burger, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković in novinar na RAI v Trstu Andrej Černic.

pogovor opolitikaekonomijainfoizobraževanjerecesija

Pogovor o

Ali lahko, tako kot Italija, v recesijo zdrsne tudi Slovenija?
Gostje: ekonomist, izr. prof. dr. Anže Burger, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković in novinar na RAI v Trstu Andrej Černic.
VEČ ...|20. 2. 2019
Ali lahko, tako kot Italija, v recesijo zdrsne tudi Slovenija?
Gostje: ekonomist, izr. prof. dr. Anže Burger, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković in novinar na RAI v Trstu Andrej Černic.

Alen Salihović

pogovor opolitikaekonomijainfoizobraževanjerecesija

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenija razmišlja o tožbah proti Italiji zaradi radijskih frekvenc

Še naprej odmevajo težave slovenskih radijskih postaj, ki oddajajo ob meji z Italijo. Ta za zdaj ni pokazala pripravljenosti za rešitev vprašanja motenja frekvenc. Za več pojasnil smo se obrnili na ministrstvo za javno upravo. Na naša vprašanja je odgovarjal generalni direktor direktorata za informacijsko družbo, dr. Uroš Svete.

Slovenija razmišlja o tožbah proti Italiji zaradi radijskih frekvenc

Še naprej odmevajo težave slovenskih radijskih postaj, ki oddajajo ob meji z Italijo. Ta za zdaj ni pokazala pripravljenosti za rešitev vprašanja motenja frekvenc. Za več pojasnil smo se obrnili na ministrstvo za javno upravo. Na naša vprašanja je odgovarjal generalni direktor direktorata za informacijsko družbo, dr. Uroš Svete.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

Slovenija razmišlja o tožbah proti Italiji zaradi radijskih frekvenc
Še naprej odmevajo težave slovenskih radijskih postaj, ki oddajajo ob meji z Italijo. Ta za zdaj ni pokazala pripravljenosti za rešitev vprašanja motenja frekvenc. Za več pojasnil smo se obrnili na ministrstvo za javno upravo. Na naša vprašanja je odgovarjal generalni direktor direktorata za informacijsko družbo, dr. Uroš Svete.
VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenija razmišlja o tožbah proti Italiji zaradi radijskih frekvenc
Še naprej odmevajo težave slovenskih radijskih postaj, ki oddajajo ob meji z Italijo. Ta za zdaj ni pokazala pripravljenosti za rešitev vprašanja motenja frekvenc. Za več pojasnil smo se obrnili na ministrstvo za javno upravo. Na naša vprašanja je odgovarjal generalni direktor direktorata za informacijsko družbo, dr. Uroš Svete.

Helena Škrlec

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 2. 2019
Bolčina predlaga Tajaniju, kako se lahko opraviči

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani razburil z besedami, ki jih je izrekel v Bazovici pri Trstu ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Številni so jih razumeli kot neke vrste ozemeljske zahteve. Tajani je zagotovil, da to ni bil njegov namen, obžaloval jih je in se opravičil vsem, ki jih je s tem prizadel. Za komentar smo poklicali župnika v Štandrežu pri Gorici in škofovega vikarja za Slovence v Italiji Karla Bolčino.

Bolčina predlaga Tajaniju, kako se lahko opraviči

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani razburil z besedami, ki jih je izrekel v Bazovici pri Trstu ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Številni so jih razumeli kot neke vrste ozemeljske zahteve. Tajani je zagotovil, da to ni bil njegov namen, obžaloval jih je in se opravičil vsem, ki jih je s tem prizadel. Za komentar smo poklicali župnika v Štandrežu pri Gorici in škofovega vikarja za Slovence v Italiji Karla Bolčino.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

Bolčina predlaga Tajaniju, kako se lahko opraviči
Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani razburil z besedami, ki jih je izrekel v Bazovici pri Trstu ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Številni so jih razumeli kot neke vrste ozemeljske zahteve. Tajani je zagotovil, da to ni bil njegov namen, obžaloval jih je in se opravičil vsem, ki jih je s tem prizadel. Za komentar smo poklicali župnika v Štandrežu pri Gorici in škofovega vikarja za Slovence v Italiji Karla Bolčino.
VEČ ...|14. 2. 2019
Bolčina predlaga Tajaniju, kako se lahko opraviči
Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani razburil z besedami, ki jih je izrekel v Bazovici pri Trstu ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Številni so jih razumeli kot neke vrste ozemeljske zahteve. Tajani je zagotovil, da to ni bil njegov namen, obžaloval jih je in se opravičil vsem, ki jih je s tem prizadel. Za komentar smo poklicali župnika v Štandrežu pri Gorici in škofovega vikarja za Slovence v Italiji Karla Bolčino.

Helena Škrlec

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 2. 2019
Besede predsednika Evropskega parlamenta v Bazovici so mnoge razočarale

Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci. To so besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija na slovesnosti v Bazovíci ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa. Globoko so užalile tako slovenske kot tudi hrvaške državljane. Poklicali smo tajnika Slovenske skupnosti v Gorici Julijana Čavdka.

Besede predsednika Evropskega parlamenta v Bazovici so mnoge razočarale

Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci. To so besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija na slovesnosti v Bazovíci ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa. Globoko so užalile tako slovenske kot tudi hrvaške državljane. Poklicali smo tajnika Slovenske skupnosti v Gorici Julijana Čavdka.

pogovorpolitikainfo

Informativni prispevki

Besede predsednika Evropskega parlamenta v Bazovici so mnoge razočarale
Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci. To so besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija na slovesnosti v Bazovíci ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa. Globoko so užalile tako slovenske kot tudi hrvaške državljane. Poklicali smo tajnika Slovenske skupnosti v Gorici Julijana Čavdka.
VEČ ...|13. 2. 2019
Besede predsednika Evropskega parlamenta v Bazovici so mnoge razočarale
Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci. To so besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija na slovesnosti v Bazovíci ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa. Globoko so užalile tako slovenske kot tudi hrvaške državljane. Poklicali smo tajnika Slovenske skupnosti v Gorici Julijana Čavdka.

Helena Škrlec

pogovorpolitikainfo

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|31. 1. 2019
189. oddaja

V oddaji z zimzeleno glasbo smo se spomnili afroameriške gospel pevke Mahalie Jackson, kraljice gospela (v nedeljo je bila 47. obletnica smrti), ameriškega pevca in igralca italijanskega rodu Maria Lanze (včeraj je bila 98. obletnica njegovega rojstva) in Iva Robića (v torek je bila 93. obletnica njegovega rojstva). Ploščo Morgen je prodal v več kot milijon primerkih, zato ga kličejo Mister Morgen.Jutri bo tretje obletnica smrti Dušana Velkarvrha in v oddaji smo predvajali pesmi: Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, Mini maxi - Belevrane, Mlade oči - Ditka Haberl, Ljubljančanke -Janko Ropret, Ti si rekla sonce - Ivo Mojzer, Vsak je sam - Hazard, Dnevi sreče, dnevi žalosti - Elda Viler, Dekle iz Zlate ladjice - Pepel in kri ...

189. oddaja

V oddaji z zimzeleno glasbo smo se spomnili afroameriške gospel pevke Mahalie Jackson, kraljice gospela (v nedeljo je bila 47. obletnica smrti), ameriškega pevca in igralca italijanskega rodu Maria Lanze (včeraj je bila 98. obletnica njegovega rojstva) in Iva Robića (v torek je bila 93. obletnica njegovega rojstva). Ploščo Morgen je prodal v več kot milijon primerkih, zato ga kličejo Mister Morgen.Jutri bo tretje obletnica smrti Dušana Velkarvrha in v oddaji smo predvajali pesmi: Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, Mini maxi - Belevrane, Mlade oči - Ditka Haberl, Ljubljančanke -Janko Ropret, Ti si rekla sonce - Ivo Mojzer, Vsak je sam - Hazard, Dnevi sreče, dnevi žalosti - Elda Viler, Dekle iz Zlate ladjice - Pepel in kri ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

189. oddaja
V oddaji z zimzeleno glasbo smo se spomnili afroameriške gospel pevke Mahalie Jackson, kraljice gospela (v nedeljo je bila 47. obletnica smrti), ameriškega pevca in igralca italijanskega rodu Maria Lanze (včeraj je bila 98. obletnica njegovega rojstva) in Iva Robića (v torek je bila 93. obletnica njegovega rojstva). Ploščo Morgen je prodal v več kot milijon primerkih, zato ga kličejo Mister Morgen.Jutri bo tretje obletnica smrti Dušana Velkarvrha in v oddaji smo predvajali pesmi: Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, Mini maxi - Belevrane, Mlade oči - Ditka Haberl, Ljubljančanke -Janko Ropret, Ti si rekla sonce - Ivo Mojzer, Vsak je sam - Hazard, Dnevi sreče, dnevi žalosti - Elda Viler, Dekle iz Zlate ladjice - Pepel in kri ...
VEČ ...|31. 1. 2019
189. oddaja
V oddaji z zimzeleno glasbo smo se spomnili afroameriške gospel pevke Mahalie Jackson, kraljice gospela (v nedeljo je bila 47. obletnica smrti), ameriškega pevca in igralca italijanskega rodu Maria Lanze (včeraj je bila 98. obletnica njegovega rojstva) in Iva Robića (v torek je bila 93. obletnica njegovega rojstva). Ploščo Morgen je prodal v več kot milijon primerkih, zato ga kličejo Mister Morgen.Jutri bo tretje obletnica smrti Dušana Velkarvrha in v oddaji smo predvajali pesmi: Ljubi, ljubi, ljubi - Eva Sršen, Mini maxi - Belevrane, Mlade oči - Ditka Haberl, Ljubljančanke -Janko Ropret, Ti si rekla sonce - Ivo Mojzer, Vsak je sam - Hazard, Dnevi sreče, dnevi žalosti - Elda Viler, Dekle iz Zlate ladjice - Pepel in kri ...

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 1. 2019
Renato Podbersič predava o Judih ob Soči - V Ljubljani nastop MeMPZ iz Italije - Obnova mozaika v Kostanjevici na Krki

Pokrajinski arhiv Maribor pripravlja v četrtek, 24. januarja, ob 16.h, v razstavišče Archivum, predstavitev knjige dr. Renata Podbersiča JERUZALEM OB SOČI - Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes.V soboto, 26. januarja, ob 20.00, bo Ljubljano obiskal Italijanski državni mešani mladinski zbor, ki se bo predstavil na enkratnem koncertu v Šentjakobski cerkvi v Ljubljani.Kostanjeviški občinski svetniki so potrdili sanacijo leta 1982 na pročelje tamkajšnje Osnovne šole Jožeta Gorjupa vzidanega največjega slovenskega sodobnega stenskega mozaika. Gre za mozaik s prizorom bitke na Krškem polju med kmečkim uporom leta 1573. Več o njem pa je povedala ravnateljica Melita Skušek.

Renato Podbersič predava o Judih ob Soči - V Ljubljani nastop MeMPZ iz Italije - Obnova mozaika v Kostanjevici na Krki

Pokrajinski arhiv Maribor pripravlja v četrtek, 24. januarja, ob 16.h, v razstavišče Archivum, predstavitev knjige dr. Renata Podbersiča JERUZALEM OB SOČI - Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes.V soboto, 26. januarja, ob 20.00, bo Ljubljano obiskal Italijanski državni mešani mladinski zbor, ki se bo predstavil na enkratnem koncertu v Šentjakobski cerkvi v Ljubljani.Kostanjeviški občinski svetniki so potrdili sanacijo leta 1982 na pročelje tamkajšnje Osnovne šole Jožeta Gorjupa vzidanega največjega slovenskega sodobnega stenskega mozaika. Gre za mozaik s prizorom bitke na Krškem polju med kmečkim uporom leta 1573. Več o njem pa je povedala ravnateljica Melita Skušek.

Renato PodbersičMelita Skušekkultura

Kulturni utrinki

Renato Podbersič predava o Judih ob Soči - V Ljubljani nastop MeMPZ iz Italije - Obnova mozaika v Kostanjevici na Krki
Pokrajinski arhiv Maribor pripravlja v četrtek, 24. januarja, ob 16.h, v razstavišče Archivum, predstavitev knjige dr. Renata Podbersiča JERUZALEM OB SOČI - Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes.V soboto, 26. januarja, ob 20.00, bo Ljubljano obiskal Italijanski državni mešani mladinski zbor, ki se bo predstavil na enkratnem koncertu v Šentjakobski cerkvi v Ljubljani.Kostanjeviški občinski svetniki so potrdili sanacijo leta 1982 na pročelje tamkajšnje Osnovne šole Jožeta Gorjupa vzidanega največjega slovenskega sodobnega stenskega mozaika. Gre za mozaik s prizorom bitke na Krškem polju med kmečkim uporom leta 1573. Več o njem pa je povedala ravnateljica Melita Skušek.
VEČ ...|22. 1. 2019
Renato Podbersič predava o Judih ob Soči - V Ljubljani nastop MeMPZ iz Italije - Obnova mozaika v Kostanjevici na Krki
Pokrajinski arhiv Maribor pripravlja v četrtek, 24. januarja, ob 16.h, v razstavišče Archivum, predstavitev knjige dr. Renata Podbersiča JERUZALEM OB SOČI - Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes.V soboto, 26. januarja, ob 20.00, bo Ljubljano obiskal Italijanski državni mešani mladinski zbor, ki se bo predstavil na enkratnem koncertu v Šentjakobski cerkvi v Ljubljani.Kostanjeviški občinski svetniki so potrdili sanacijo leta 1982 na pročelje tamkajšnje Osnovne šole Jožeta Gorjupa vzidanega največjega slovenskega sodobnega stenskega mozaika. Gre za mozaik s prizorom bitke na Krškem polju med kmečkim uporom leta 1573. Več o njem pa je povedala ravnateljica Melita Skušek.

Jože Bartolj

Renato PodbersičMelita Skušekkultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 1. 2019
Koncert v Filharmoniji - Začetek 30. tržaškefa filmskega festivala - Pripovedovanje v Etnogrrafskem muzeju - BumFest Žalec

Na koncertu Štiri invencije pod vodstvom dirigenta Philippa von Steinaeckerja bodo danes ob 19.30 v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, na sporedu štiri skladbe, v katerih se bodo predstavili njihovi solisti Aleš Kacjan flavta, Massimiliano Miani klarinet in Paolo Calligaris fagot.V Trstu se danes začenja 30. tržaški filmski festival. Na festivalu, ki velja za najpomembnejši italijanski festival filmov iz Srednje in Vzhodne Evrope.Tudi v tem letu bodo v Slovenskem etnografskem muzeju nadaljevali s ciklom pripovedovalskih in glasbenih večerov vSEM se poje, vSEM pripoveduje. V Žalcu bo od 25. do 27. januarja potekal 13. mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest. Na odru tamkajšnjega Doma II. slovenskega tabora bodo nastopile skupine iz ZDA, Avstrije in Slovenije.

Koncert v Filharmoniji - Začetek 30. tržaškefa filmskega festivala - Pripovedovanje v Etnogrrafskem muzeju - BumFest Žalec

Na koncertu Štiri invencije pod vodstvom dirigenta Philippa von Steinaeckerja bodo danes ob 19.30 v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, na sporedu štiri skladbe, v katerih se bodo predstavili njihovi solisti Aleš Kacjan flavta, Massimiliano Miani klarinet in Paolo Calligaris fagot.V Trstu se danes začenja 30. tržaški filmski festival. Na festivalu, ki velja za najpomembnejši italijanski festival filmov iz Srednje in Vzhodne Evrope.Tudi v tem letu bodo v Slovenskem etnografskem muzeju nadaljevali s ciklom pripovedovalskih in glasbenih večerov vSEM se poje, vSEM pripoveduje. V Žalcu bo od 25. do 27. januarja potekal 13. mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest. Na odru tamkajšnjega Doma II. slovenskega tabora bodo nastopile skupine iz ZDA, Avstrije in Slovenije.

kulturaV novo leto z novo glasbo30 tržaški filmski festivalSEM pripovedujeBumfest

Kulturni utrinki

Koncert v Filharmoniji - Začetek 30. tržaškefa filmskega festivala - Pripovedovanje v Etnogrrafskem muzeju - BumFest Žalec
Na koncertu Štiri invencije pod vodstvom dirigenta Philippa von Steinaeckerja bodo danes ob 19.30 v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, na sporedu štiri skladbe, v katerih se bodo predstavili njihovi solisti Aleš Kacjan flavta, Massimiliano Miani klarinet in Paolo Calligaris fagot.V Trstu se danes začenja 30. tržaški filmski festival. Na festivalu, ki velja za najpomembnejši italijanski festival filmov iz Srednje in Vzhodne Evrope.Tudi v tem letu bodo v Slovenskem etnografskem muzeju nadaljevali s ciklom pripovedovalskih in glasbenih večerov vSEM se poje, vSEM pripoveduje. V Žalcu bo od 25. do 27. januarja potekal 13. mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest. Na odru tamkajšnjega Doma II. slovenskega tabora bodo nastopile skupine iz ZDA, Avstrije in Slovenije.
VEČ ...|18. 1. 2019
Koncert v Filharmoniji - Začetek 30. tržaškefa filmskega festivala - Pripovedovanje v Etnogrrafskem muzeju - BumFest Žalec
Na koncertu Štiri invencije pod vodstvom dirigenta Philippa von Steinaeckerja bodo danes ob 19.30 v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, na sporedu štiri skladbe, v katerih se bodo predstavili njihovi solisti Aleš Kacjan flavta, Massimiliano Miani klarinet in Paolo Calligaris fagot.V Trstu se danes začenja 30. tržaški filmski festival. Na festivalu, ki velja za najpomembnejši italijanski festival filmov iz Srednje in Vzhodne Evrope.Tudi v tem letu bodo v Slovenskem etnografskem muzeju nadaljevali s ciklom pripovedovalskih in glasbenih večerov vSEM se poje, vSEM pripoveduje. V Žalcu bo od 25. do 27. januarja potekal 13. mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest. Na odru tamkajšnjega Doma II. slovenskega tabora bodo nastopile skupine iz ZDA, Avstrije in Slovenije.

Jože Bartolj

kulturaV novo leto z novo glasbo30 tržaški filmski festivalSEM pripovedujeBumfest

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|10. 1. 2019
186. oddaja

Večerna oddaja z zimzeleno glasbo in popevkami se je začela s spominom na Urbana Kodra. Zavrteli smo njegovo Vse rože sveta, ki jo je Lado Leskovar pel na Evroviziji leta 1967, nato pa še glasbo iz filma Cvetje v jeseni in to original vinilko iz leta 1973. V nadaljevanju še Tu si ti, ki jo zapela Elda Viler. Ota Pestnerja, ki je 4. januarja praznoval rojstni dan, smo slišali v Lepše ni nikjer na svetu (iz leta 1968) in Ča su pisma (Split 1972). Seveda ni šlo brez Elvisa (8. januarja je bila obletnica rojstva), In the ghetto smo zavrteli z Albertove vinilne plošče … Zavrteli smo tudi italijanskega Elvisa, Adriana Celentana (rodil se je 6. januarja 1938). Peli so še: Ronny (Kenn ein Land), Long John Baldry (Let the Heartaches Begin), Herve Vilard (Reviens), Ricky Nelson – A teenager’s romance, Helen Shapiro ‎– Queen For Tonight ...

186. oddaja

Večerna oddaja z zimzeleno glasbo in popevkami se je začela s spominom na Urbana Kodra. Zavrteli smo njegovo Vse rože sveta, ki jo je Lado Leskovar pel na Evroviziji leta 1967, nato pa še glasbo iz filma Cvetje v jeseni in to original vinilko iz leta 1973. V nadaljevanju še Tu si ti, ki jo zapela Elda Viler. Ota Pestnerja, ki je 4. januarja praznoval rojstni dan, smo slišali v Lepše ni nikjer na svetu (iz leta 1968) in Ča su pisma (Split 1972). Seveda ni šlo brez Elvisa (8. januarja je bila obletnica rojstva), In the ghetto smo zavrteli z Albertove vinilne plošče … Zavrteli smo tudi italijanskega Elvisa, Adriana Celentana (rodil se je 6. januarja 1938). Peli so še: Ronny (Kenn ein Land), Long John Baldry (Let the Heartaches Begin), Herve Vilard (Reviens), Ricky Nelson – A teenager’s romance, Helen Shapiro ‎– Queen For Tonight ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

186. oddaja
Večerna oddaja z zimzeleno glasbo in popevkami se je začela s spominom na Urbana Kodra. Zavrteli smo njegovo Vse rože sveta, ki jo je Lado Leskovar pel na Evroviziji leta 1967, nato pa še glasbo iz filma Cvetje v jeseni in to original vinilko iz leta 1973. V nadaljevanju še Tu si ti, ki jo zapela Elda Viler. Ota Pestnerja, ki je 4. januarja praznoval rojstni dan, smo slišali v Lepše ni nikjer na svetu (iz leta 1968) in Ča su pisma (Split 1972). Seveda ni šlo brez Elvisa (8. januarja je bila obletnica rojstva), In the ghetto smo zavrteli z Albertove vinilne plošče … Zavrteli smo tudi italijanskega Elvisa, Adriana Celentana (rodil se je 6. januarja 1938). Peli so še: Ronny (Kenn ein Land), Long John Baldry (Let the Heartaches Begin), Herve Vilard (Reviens), Ricky Nelson – A teenager’s romance, Helen Shapiro ‎– Queen For Tonight ...
VEČ ...|10. 1. 2019
186. oddaja
Večerna oddaja z zimzeleno glasbo in popevkami se je začela s spominom na Urbana Kodra. Zavrteli smo njegovo Vse rože sveta, ki jo je Lado Leskovar pel na Evroviziji leta 1967, nato pa še glasbo iz filma Cvetje v jeseni in to original vinilko iz leta 1973. V nadaljevanju še Tu si ti, ki jo zapela Elda Viler. Ota Pestnerja, ki je 4. januarja praznoval rojstni dan, smo slišali v Lepše ni nikjer na svetu (iz leta 1968) in Ča su pisma (Split 1972). Seveda ni šlo brez Elvisa (8. januarja je bila obletnica rojstva), In the ghetto smo zavrteli z Albertove vinilne plošče … Zavrteli smo tudi italijanskega Elvisa, Adriana Celentana (rodil se je 6. januarja 1938). Peli so še: Ronny (Kenn ein Land), Long John Baldry (Let the Heartaches Begin), Herve Vilard (Reviens), Ricky Nelson – A teenager’s romance, Helen Shapiro ‎– Queen For Tonight ...

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 12. 2018
O bonbončkih vlade v Rimu, hipokriziji Bruslja in temu, kdaj je država polnoletna

V več državah Evropske unije se te dni vrstijo protesti. Marsikje, na primer v Franciji, niso zadovoljni z nekaterimi vladnimi ukrepi. V Italiji medtem nasprotujejo zahtevam Bruslja. Na ulice naj bi povabil kar sam notranji minister Matteo Salvini. Pred nami je tudi meddržavna konferenca v Maroku, kjer bo v ospredju potrjevanje globalnega dogovora Združenih narodov o upravljanju migracij. O vsem tem smo govorili z raziskovalcem na Univerzi George Washington v ZDA Igorjem Kovačem. Z njim smo se pogovarjali ob robu okrogle mize o odnosih med Evropsko unijo in ZDA, ki jo je pripravilo Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, financira ga program Evropa za državljane.

O bonbončkih vlade v Rimu, hipokriziji Bruslja in temu, kdaj je država polnoletna

V več državah Evropske unije se te dni vrstijo protesti. Marsikje, na primer v Franciji, niso zadovoljni z nekaterimi vladnimi ukrepi. V Italiji medtem nasprotujejo zahtevam Bruslja. Na ulice naj bi povabil kar sam notranji minister Matteo Salvini. Pred nami je tudi meddržavna konferenca v Maroku, kjer bo v ospredju potrjevanje globalnega dogovora Združenih narodov o upravljanju migracij. O vsem tem smo govorili z raziskovalcem na Univerzi George Washington v ZDA Igorjem Kovačem. Z njim smo se pogovarjali ob robu okrogle mize o odnosih med Evropsko unijo in ZDA, ki jo je pripravilo Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, financira ga program Evropa za državljane.

politikainfopogovor

Informativni prispevki

O bonbončkih vlade v Rimu, hipokriziji Bruslja in temu, kdaj je država polnoletna
V več državah Evropske unije se te dni vrstijo protesti. Marsikje, na primer v Franciji, niso zadovoljni z nekaterimi vladnimi ukrepi. V Italiji medtem nasprotujejo zahtevam Bruslja. Na ulice naj bi povabil kar sam notranji minister Matteo Salvini. Pred nami je tudi meddržavna konferenca v Maroku, kjer bo v ospredju potrjevanje globalnega dogovora Združenih narodov o upravljanju migracij. O vsem tem smo govorili z raziskovalcem na Univerzi George Washington v ZDA Igorjem Kovačem. Z njim smo se pogovarjali ob robu okrogle mize o odnosih med Evropsko unijo in ZDA, ki jo je pripravilo Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, financira ga program Evropa za državljane.
VEČ ...|7. 12. 2018
O bonbončkih vlade v Rimu, hipokriziji Bruslja in temu, kdaj je država polnoletna
V več državah Evropske unije se te dni vrstijo protesti. Marsikje, na primer v Franciji, niso zadovoljni z nekaterimi vladnimi ukrepi. V Italiji medtem nasprotujejo zahtevam Bruslja. Na ulice naj bi povabil kar sam notranji minister Matteo Salvini. Pred nami je tudi meddržavna konferenca v Maroku, kjer bo v ospredju potrjevanje globalnega dogovora Združenih narodov o upravljanju migracij. O vsem tem smo govorili z raziskovalcem na Univerzi George Washington v ZDA Igorjem Kovačem. Z njim smo se pogovarjali ob robu okrogle mize o odnosih med Evropsko unijo in ZDA, ki jo je pripravilo Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, financira ga program Evropa za državljane.

Helena Škrlec

politikainfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 11. 2018
Kaj lahko prinese mednarodna konferenca o Libiji, ki jo gosti Italija?

Italija gosti mednarodno konferenco o Libiji. Namen je obuditi zastale politične procese v nemirni severnoafriški državi ter doreči pripravo parlamentarnih in predsedniških volitev. Čeprav je napovedal bojkot srečanja, je v Palermo na Sicilijo prišel tudi general Halifa Haftar, ki ima pod nadzorom vzhodno Libijo. To utegne dati določen zagon prizadevanjem za razrešitev zapletenih razmer, čeprav geopolitični analitik dr. Laris Gaiser opozarja, da je treba ostati na realnih tleh.

Kaj lahko prinese mednarodna konferenca o Libiji, ki jo gosti Italija?

Italija gosti mednarodno konferenco o Libiji. Namen je obuditi zastale politične procese v nemirni severnoafriški državi ter doreči pripravo parlamentarnih in predsedniških volitev. Čeprav je napovedal bojkot srečanja, je v Palermo na Sicilijo prišel tudi general Halifa Haftar, ki ima pod nadzorom vzhodno Libijo. To utegne dati določen zagon prizadevanjem za razrešitev zapletenih razmer, čeprav geopolitični analitik dr. Laris Gaiser opozarja, da je treba ostati na realnih tleh.

pogovorinfopolitikakomentar

Informativni prispevki

Kaj lahko prinese mednarodna konferenca o Libiji, ki jo gosti Italija?
Italija gosti mednarodno konferenco o Libiji. Namen je obuditi zastale politične procese v nemirni severnoafriški državi ter doreči pripravo parlamentarnih in predsedniških volitev. Čeprav je napovedal bojkot srečanja, je v Palermo na Sicilijo prišel tudi general Halifa Haftar, ki ima pod nadzorom vzhodno Libijo. To utegne dati določen zagon prizadevanjem za razrešitev zapletenih razmer, čeprav geopolitični analitik dr. Laris Gaiser opozarja, da je treba ostati na realnih tleh.
VEČ ...|13. 11. 2018
Kaj lahko prinese mednarodna konferenca o Libiji, ki jo gosti Italija?
Italija gosti mednarodno konferenco o Libiji. Namen je obuditi zastale politične procese v nemirni severnoafriški državi ter doreči pripravo parlamentarnih in predsedniških volitev. Čeprav je napovedal bojkot srečanja, je v Palermo na Sicilijo prišel tudi general Halifa Haftar, ki ima pod nadzorom vzhodno Libijo. To utegne dati določen zagon prizadevanjem za razrešitev zapletenih razmer, čeprav geopolitični analitik dr. Laris Gaiser opozarja, da je treba ostati na realnih tleh.

Helena Škrlec

pogovorinfopolitikakomentar

Moja zgodba

VEČ ...|11. 11. 2018
Danilo Oražem pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko spoznali življenjsko zgodbo Danila Oražma, rojenega 1925, ki je vse svoje življenje posvetil delu s konji v Kobilarni Lipica. Med drugo svetovno vojno je bil odpeljan v posebne bataljone italijanske vojske, po kapitulaciji se je pridružil zaveznikom in 1. prekomorski brigadi. Nato so ga zajeli Nemci in kot ujetnika odpeljali v Nemčijo. Od tam, se je v domovino vrnil šele avgusta 1945.

Danilo Oražem pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko spoznali življenjsko zgodbo Danila Oražma, rojenega 1925, ki je vse svoje življenje posvetil delu s konji v Kobilarni Lipica. Med drugo svetovno vojno je bil odpeljan v posebne bataljone italijanske vojske, po kapitulaciji se je pridružil zaveznikom in 1. prekomorski brigadi. Nato so ga zajeli Nemci in kot ujetnika odpeljali v Nemčijo. Od tam, se je v domovino vrnil šele avgusta 1945.

danilo oražem

Moja zgodba

Danilo Oražem pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste lahko spoznali življenjsko zgodbo Danila Oražma, rojenega 1925, ki je vse svoje življenje posvetil delu s konji v Kobilarni Lipica. Med drugo svetovno vojno je bil odpeljan v posebne bataljone italijanske vojske, po kapitulaciji se je pridružil zaveznikom in 1. prekomorski brigadi. Nato so ga zajeli Nemci in kot ujetnika odpeljali v Nemčijo. Od tam, se je v domovino vrnil šele avgusta 1945.
VEČ ...|11. 11. 2018
Danilo Oražem pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste lahko spoznali življenjsko zgodbo Danila Oražma, rojenega 1925, ki je vse svoje življenje posvetil delu s konji v Kobilarni Lipica. Med drugo svetovno vojno je bil odpeljan v posebne bataljone italijanske vojske, po kapitulaciji se je pridružil zaveznikom in 1. prekomorski brigadi. Nato so ga zajeli Nemci in kot ujetnika odpeljali v Nemčijo. Od tam, se je v domovino vrnil šele avgusta 1945.

Jože Bartolj

danilo oražem

Komentar tedna

VEČ ...|26. 10. 2018
Cerkev pred zahtevami časa

Tudi slovenski škofje so se očitno odločili, da bodo začeli ukinjati župnije in jih združevati v večje. Razlog: pomanjkanje duhovnikov in premajhna zavzetost vernih. Tako sledijo zgledom škofov v tujini, ki že uveljavljajo ta postopek. V koprski škofiji so ga izpeljali, odmevi so različni. Nedavno je odmevalo preoblikovanje župnij v sosednji Italiji, saj naj bi videmski nadškof po mnenju poznavalcev to izvedel tako, da ni upošteval samostojnosti slovenskih župnij, pač pa jih je kar priključil italijanskim.

Cerkev pred zahtevami časa

Tudi slovenski škofje so se očitno odločili, da bodo začeli ukinjati župnije in jih združevati v večje. Razlog: pomanjkanje duhovnikov in premajhna zavzetost vernih. Tako sledijo zgledom škofov v tujini, ki že uveljavljajo ta postopek. V koprski škofiji so ga izpeljali, odmevi so različni. Nedavno je odmevalo preoblikovanje župnij v sosednji Italiji, saj naj bi videmski nadškof po mnenju poznavalcev to izvedel tako, da ni upošteval samostojnosti slovenskih župnij, pač pa jih je kar priključil italijanskim.

komentarpapežjanez juhantcerkevžupnijemladi

Komentar tedna

Cerkev pred zahtevami časa
Tudi slovenski škofje so se očitno odločili, da bodo začeli ukinjati župnije in jih združevati v večje. Razlog: pomanjkanje duhovnikov in premajhna zavzetost vernih. Tako sledijo zgledom škofov v tujini, ki že uveljavljajo ta postopek. V koprski škofiji so ga izpeljali, odmevi so različni. Nedavno je odmevalo preoblikovanje župnij v sosednji Italiji, saj naj bi videmski nadškof po mnenju poznavalcev to izvedel tako, da ni upošteval samostojnosti slovenskih župnij, pač pa jih je kar priključil italijanskim.
VEČ ...|26. 10. 2018
Cerkev pred zahtevami časa
Tudi slovenski škofje so se očitno odločili, da bodo začeli ukinjati župnije in jih združevati v večje. Razlog: pomanjkanje duhovnikov in premajhna zavzetost vernih. Tako sledijo zgledom škofov v tujini, ki že uveljavljajo ta postopek. V koprski škofiji so ga izpeljali, odmevi so različni. Nedavno je odmevalo preoblikovanje župnij v sosednji Italiji, saj naj bi videmski nadškof po mnenju poznavalcev to izvedel tako, da ni upošteval samostojnosti slovenskih župnij, pač pa jih je kar priključil italijanskim.

dr. Janez Juhant

komentarpapežjanez juhantcerkevžupnijemladi

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|11. 7. 2020
Marko Juhant v odgovorih na vprašanja poslušalcev o vzgoji

Specialni pedagog Marko Juhant, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Predstavili smo tudi njegovo zadnjo knjigo Varuh dolžnosti staršev. Otrok se v šoli izobražuje za čas, ki šele prihaja. Kaj pa vzgoja? Za kateri čas pa ga vzgajamo? Tudi o tem v oddaji. ► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Kmetijska oddaja

VEČ ...|12. 7. 2020
Turistični boni

Osrednja vsebina Kmetijske oddaje so bili turistični boni. Kakšen je postopek pri koriščenju bonov, kako je s prenosljivostjo ... O aktualnih vprašanjih je spregovorila Andrejka Krt, ki je povabila, da si za oddih izberemo turistične kmetije. Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana pa je spregovoril o strniščnih posevkih.

Turistični boni

Osrednja vsebina Kmetijske oddaje so bili turistični boni. Kakšen je postopek pri koriščenju bonov, kako je s prenosljivostjo ... O aktualnih vprašanjih je spregovorila Andrejka Krt, ki je povabila, da si za oddih izberemo turistične kmetije. Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana pa je spregovoril o strniščnih posevkih.

Slavi Košir, Robert Božič

kmetijstvoslovenijaturizem

Globine

VEČ ...|7. 7. 2020
O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

družbaduhovnostkoronavirusCerkev

Komentar tedna

VEČ ...|10. 7. 2020
Andrej Jerman: Politična korektnost ali osebna konkretnost?

Komentar tedna je pripravil Andrej Jerman, prebral pa Jure Sešek.

Andrej Jerman: Politična korektnost ali osebna konkretnost?

Komentar tedna je pripravil Andrej Jerman, prebral pa Jure Sešek.

Andrej Jerman

družbakomentar

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 7. 2020
Stritarjeva nagrajenka, Film pod zvezdami

Stritarjevo nagrado, ki jo mladim literarnim kritičarkam oziroma kritikom podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, je prejela Veronika Šoster. Ljubljanski Kinodvor je v sodelovanju z Ljubljanskim gradom deseto leto zapored pripravil Film pod zvezdami, ki bo med 16. julijem in 8. avgustom postregel z najbolj odmevnimi filmi pretekle kinematografske sezone.

Stritarjeva nagrajenka, Film pod zvezdami

Stritarjevo nagrado, ki jo mladim literarnim kritičarkam oziroma kritikom podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, je prejela Veronika Šoster. Ljubljanski Kinodvor je v sodelovanju z Ljubljanskim gradom deseto leto zapored pripravil Film pod zvezdami, ki bo med 16. julijem in 8. avgustom postregel z najbolj odmevnimi filmi pretekle kinematografske sezone.

Marjan Bunič

kulturaknjigakritikafilmLjubljanski grad

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 7. 2020
Tino Mamić: Dan za zgodovino: 13. julij 2020

Poklon italijanskega predsednika na Bazovski gmajni štirim tigrovcem, ki so uradno gledano iz Rima še vedno teroristi, je velik dogodek. Še večji pa je, da bo najvišji predstavnik Italije Slovencem vrnil ključe Narodnega doma, palače, ki je kot slovenski simbol sredi Trsta manifestativno pogorela, kar je označilo začetek fašističnega nasilja.

Tino Mamić: Dan za zgodovino: 13. julij 2020

Poklon italijanskega predsednika na Bazovski gmajni štirim tigrovcem, ki so uradno gledano iz Rima še vedno teroristi, je velik dogodek. Še večji pa je, da bo najvišji predstavnik Italije Slovencem vrnil ključe Narodnega doma, palače, ki je kot slovenski simbol sredi Trsta manifestativno pogorela, kar je označilo začetek fašističnega nasilja.

Tino Mamić

politikadružbazgodovinakomentar

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|13. 7. 2020
Kaj še sejemo v juliju

Svetovala je Fanči Perdih iz semenarske hiše Amarant.

Kaj še sejemo v juliju

Svetovala je Fanči Perdih iz semenarske hiše Amarant.

Slavi Košir

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|13. 7. 2020
Javni potniški promet

Nedavno je vlada uredila brezplačne vozovnice v javnem potniškem prometu. Kdo je upravičen, kako urediti prevoz in kaj vse je potrebno upoštevati ob trenutnih omejitvenih ukrepih je razložil današnji gost, sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok.

Javni potniški promet

Nedavno je vlada uredila brezplačne vozovnice v javnem potniškem prometu. Kdo je upravičen, kako urediti prevoz in kaj vse je potrebno upoštevati ob trenutnih omejitvenih ukrepih je razložil današnji gost, sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok.

Blaž Lesnik

svetovanjepogovorpotnikpromet