Informativne oddaje

VEČ ...|14. 7. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 14. 7.

  • Papež v bolnici obiskal otroke z rakom
  • Frančiškani na kapitlju danes volijo še svetovalce
  • Na planoti Ur v Iraku bodo kristjani dobili romarsko cerkev
  • Trener italijanskih nogometašev redno roma v Medžugorje

Novice iz življenja Cerkve dne 14. 7.

  • Papež v bolnici obiskal otroke z rakom
  • Frančiškani na kapitlju danes volijo še svetovalce
  • Na planoti Ur v Iraku bodo kristjani dobili romarsko cerkev
  • Trener italijanskih nogometašev redno roma v Medžugorje

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 14. 7.
  • Papež v bolnici obiskal otroke z rakom
  • Frančiškani na kapitlju danes volijo še svetovalce
  • Na planoti Ur v Iraku bodo kristjani dobili romarsko cerkev
  • Trener italijanskih nogometašev redno roma v Medžugorje
VEČ ...|14. 7. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 14. 7.
  • Papež v bolnici obiskal otroke z rakom
  • Frančiškani na kapitlju danes volijo še svetovalce
  • Na planoti Ur v Iraku bodo kristjani dobili romarsko cerkev
  • Trener italijanskih nogometašev redno roma v Medžugorje

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Informativne oddaje

VEČ ...|13. 7. 2021
Mozaik dneva dne 13. 7.

  • Italijan P. Massimo Fusarelli, nov vrhovni predstojnik reda manjših bratov.
  • Število okuženih z novim koronavirusom že več dni narašča; med njimi največ mladih.
  • Nova Slovenija bo z Markom Borisom Andrijaničem okrepila ministrsko ekipo v vladi.
  • VREME: Ponoči nas bo prešla hladna fronta z nevihtami. Jutri bo delno jasno in manj vroče.

Mozaik dneva dne 13. 7.

  • Italijan P. Massimo Fusarelli, nov vrhovni predstojnik reda manjših bratov.
  • Število okuženih z novim koronavirusom že več dni narašča; med njimi največ mladih.
  • Nova Slovenija bo z Markom Borisom Andrijaničem okrepila ministrsko ekipo v vladi.
  • VREME: Ponoči nas bo prešla hladna fronta z nevihtami. Jutri bo delno jasno in manj vroče.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 13. 7.
  • Italijan P. Massimo Fusarelli, nov vrhovni predstojnik reda manjših bratov.
  • Število okuženih z novim koronavirusom že več dni narašča; med njimi največ mladih.
  • Nova Slovenija bo z Markom Borisom Andrijaničem okrepila ministrsko ekipo v vladi.
  • VREME: Ponoči nas bo prešla hladna fronta z nevihtami. Jutri bo delno jasno in manj vroče.
VEČ ...|13. 7. 2021
Mozaik dneva dne 13. 7.
  • Italijan P. Massimo Fusarelli, nov vrhovni predstojnik reda manjših bratov.
  • Število okuženih z novim koronavirusom že več dni narašča; med njimi največ mladih.
  • Nova Slovenija bo z Markom Borisom Andrijaničem okrepila ministrsko ekipo v vladi.
  • VREME: Ponoči nas bo prešla hladna fronta z nevihtami. Jutri bo delno jasno in manj vroče.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|8. 7. 2021
Utrip dneva dne 8. 7.

  • Zahvalna maša ob 30. obletnici konca spopadov in zmage v vojni za Slovenijo.
  • Število okuženih spet raste. So krivi maturantski izleti? Najboljša preventiva je cepljenje.
  • Zadnji dan za predčasno glasovanje, kaj o zakonu pravi direktor Direkcije za vode?
  • Evropski ministri za delo na Brdu pri Kranju dva dni o vključujočem trgu dela.
  • Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu, ki otroke brani pred vdorom LGBT ideologije v šole.
  • Francija zaradi različice delta odsvetuje potovanja v Španijo in na Portugalsko.
  • Napovedana vlaganja v javno infrastrukturo; tudi na doslej zapostavljenih področjih.
  • Vrh pobude Treh morij tudi o bolgarski blokadi Severne Makedonije na poti v EU.
  • NOGOMET: V finalu evropskega prvenstva se bosta pomerili Anglija in Italija.
  • Vreme: Oblačnost se bo krepila, na zahodu in severu so popoldne možne plohe in nevihte.

Utrip dneva dne 8. 7.

  • Zahvalna maša ob 30. obletnici konca spopadov in zmage v vojni za Slovenijo.
  • Število okuženih spet raste. So krivi maturantski izleti? Najboljša preventiva je cepljenje.
  • Zadnji dan za predčasno glasovanje, kaj o zakonu pravi direktor Direkcije za vode?
  • Evropski ministri za delo na Brdu pri Kranju dva dni o vključujočem trgu dela.
  • Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu, ki otroke brani pred vdorom LGBT ideologije v šole.
  • Francija zaradi različice delta odsvetuje potovanja v Španijo in na Portugalsko.
  • Napovedana vlaganja v javno infrastrukturo; tudi na doslej zapostavljenih področjih.
  • Vrh pobude Treh morij tudi o bolgarski blokadi Severne Makedonije na poti v EU.
  • NOGOMET: V finalu evropskega prvenstva se bosta pomerili Anglija in Italija.
  • Vreme: Oblačnost se bo krepila, na zahodu in severu so popoldne možne plohe in nevihte.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 8. 7.
  • Zahvalna maša ob 30. obletnici konca spopadov in zmage v vojni za Slovenijo.
  • Število okuženih spet raste. So krivi maturantski izleti? Najboljša preventiva je cepljenje.
  • Zadnji dan za predčasno glasovanje, kaj o zakonu pravi direktor Direkcije za vode?
  • Evropski ministri za delo na Brdu pri Kranju dva dni o vključujočem trgu dela.
  • Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu, ki otroke brani pred vdorom LGBT ideologije v šole.
  • Francija zaradi različice delta odsvetuje potovanja v Španijo in na Portugalsko.
  • Napovedana vlaganja v javno infrastrukturo; tudi na doslej zapostavljenih področjih.
  • Vrh pobude Treh morij tudi o bolgarski blokadi Severne Makedonije na poti v EU.
  • NOGOMET: V finalu evropskega prvenstva se bosta pomerili Anglija in Italija.
  • Vreme: Oblačnost se bo krepila, na zahodu in severu so popoldne možne plohe in nevihte.
VEČ ...|8. 7. 2021
Utrip dneva dne 8. 7.
  • Zahvalna maša ob 30. obletnici konca spopadov in zmage v vojni za Slovenijo.
  • Število okuženih spet raste. So krivi maturantski izleti? Najboljša preventiva je cepljenje.
  • Zadnji dan za predčasno glasovanje, kaj o zakonu pravi direktor Direkcije za vode?
  • Evropski ministri za delo na Brdu pri Kranju dva dni o vključujočem trgu dela.
  • Zavajajoča razprava o madžarskem zakonu, ki otroke brani pred vdorom LGBT ideologije v šole.
  • Francija zaradi različice delta odsvetuje potovanja v Španijo in na Portugalsko.
  • Napovedana vlaganja v javno infrastrukturo; tudi na doslej zapostavljenih področjih.
  • Vrh pobude Treh morij tudi o bolgarski blokadi Severne Makedonije na poti v EU.
  • NOGOMET: V finalu evropskega prvenstva se bosta pomerili Anglija in Italija.
  • Vreme: Oblačnost se bo krepila, na zahodu in severu so popoldne možne plohe in nevihte.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|7. 7. 2021
Utrip dneva dne 7. 7.

  • Direktorja NIJZ Kreka skrbi nova rast števila okuženih – kaj predlaga pri cepljenju otrok?
  • Predstavniki vlade in stroke so z župani na srečanju govorili o ukrepih za pospešitev cepljenja.
  • Okužbe s koronavirusom v mnogih evropskih državah naraščajo, strm porast beležijo v Grčiji, v Aziji je najhuje v Indoneziji.
  • Slovenski evropski poslanci v stališčih o Janševem v govoru Evropskem parlamentu niso presenetili.
  • Romarska središča počasi odpirajo svoja vrata romarjem. Kakšen utrip je moč čutiti v Lurdu in Medžugorju?
  • Evropska komisija občutno izboljšala napoved rasti slovenskega gospodarstva.
  • Strokovnjaki opozarjajo: varno izpostavljanje soncu ne obstaja.
  • Družina ima oblikovno in vsebinsko preoblikovano spletno stran.
  • ŠPORT: Italijani se bodo v finalu evropskega nogometnega prvenstva pomerili z zmagovalci drevišnjega obračuna med Anglijo in Dansko.
  • VREME: Danes in jutri bo sončno in vroče, jutri zvečer je možna kakšna nevihta.

Utrip dneva dne 7. 7.

  • Direktorja NIJZ Kreka skrbi nova rast števila okuženih – kaj predlaga pri cepljenju otrok?
  • Predstavniki vlade in stroke so z župani na srečanju govorili o ukrepih za pospešitev cepljenja.
  • Okužbe s koronavirusom v mnogih evropskih državah naraščajo, strm porast beležijo v Grčiji, v Aziji je najhuje v Indoneziji.
  • Slovenski evropski poslanci v stališčih o Janševem v govoru Evropskem parlamentu niso presenetili.
  • Romarska središča počasi odpirajo svoja vrata romarjem. Kakšen utrip je moč čutiti v Lurdu in Medžugorju?
  • Evropska komisija občutno izboljšala napoved rasti slovenskega gospodarstva.
  • Strokovnjaki opozarjajo: varno izpostavljanje soncu ne obstaja.
  • Družina ima oblikovno in vsebinsko preoblikovano spletno stran.
  • ŠPORT: Italijani se bodo v finalu evropskega nogometnega prvenstva pomerili z zmagovalci drevišnjega obračuna med Anglijo in Dansko.
  • VREME: Danes in jutri bo sončno in vroče, jutri zvečer je možna kakšna nevihta.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 7. 7.
  • Direktorja NIJZ Kreka skrbi nova rast števila okuženih – kaj predlaga pri cepljenju otrok?
  • Predstavniki vlade in stroke so z župani na srečanju govorili o ukrepih za pospešitev cepljenja.
  • Okužbe s koronavirusom v mnogih evropskih državah naraščajo, strm porast beležijo v Grčiji, v Aziji je najhuje v Indoneziji.
  • Slovenski evropski poslanci v stališčih o Janševem v govoru Evropskem parlamentu niso presenetili.
  • Romarska središča počasi odpirajo svoja vrata romarjem. Kakšen utrip je moč čutiti v Lurdu in Medžugorju?
  • Evropska komisija občutno izboljšala napoved rasti slovenskega gospodarstva.
  • Strokovnjaki opozarjajo: varno izpostavljanje soncu ne obstaja.
  • Družina ima oblikovno in vsebinsko preoblikovano spletno stran.
  • ŠPORT: Italijani se bodo v finalu evropskega nogometnega prvenstva pomerili z zmagovalci drevišnjega obračuna med Anglijo in Dansko.
  • VREME: Danes in jutri bo sončno in vroče, jutri zvečer je možna kakšna nevihta.
VEČ ...|7. 7. 2021
Utrip dneva dne 7. 7.
  • Direktorja NIJZ Kreka skrbi nova rast števila okuženih – kaj predlaga pri cepljenju otrok?
  • Predstavniki vlade in stroke so z župani na srečanju govorili o ukrepih za pospešitev cepljenja.
  • Okužbe s koronavirusom v mnogih evropskih državah naraščajo, strm porast beležijo v Grčiji, v Aziji je najhuje v Indoneziji.
  • Slovenski evropski poslanci v stališčih o Janševem v govoru Evropskem parlamentu niso presenetili.
  • Romarska središča počasi odpirajo svoja vrata romarjem. Kakšen utrip je moč čutiti v Lurdu in Medžugorju?
  • Evropska komisija občutno izboljšala napoved rasti slovenskega gospodarstva.
  • Strokovnjaki opozarjajo: varno izpostavljanje soncu ne obstaja.
  • Družina ima oblikovno in vsebinsko preoblikovano spletno stran.
  • ŠPORT: Italijani se bodo v finalu evropskega nogometnega prvenstva pomerili z zmagovalci drevišnjega obračuna med Anglijo in Dansko.
  • VREME: Danes in jutri bo sončno in vroče, jutri zvečer je možna kakšna nevihta.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|26. 6. 2021
Utrip dneva dne 26. 6.

  • Sinočnja proslava ob 30-letnici slovenske države vzbujala ponos in povezanost, celo v skupni molitvi.
  • Slovenijo z voščilom in obiskom slovesnosti počastili premierji Avstrije, Hrvaške in Madžarske ter italijanski zunanji minister, naša država simbolno prevzela predsedovanje uniji.
  • Garnbretova nesporna favoritinja za olimpijsko kolajno.
  • Vreme: pred nami še večinoma sončni in vroči dnevi, v hribovitem svetu možne nevihte.

Utrip dneva dne 26. 6.

  • Sinočnja proslava ob 30-letnici slovenske države vzbujala ponos in povezanost, celo v skupni molitvi.
  • Slovenijo z voščilom in obiskom slovesnosti počastili premierji Avstrije, Hrvaške in Madžarske ter italijanski zunanji minister, naša država simbolno prevzela predsedovanje uniji.
  • Garnbretova nesporna favoritinja za olimpijsko kolajno.
  • Vreme: pred nami še večinoma sončni in vroči dnevi, v hribovitem svetu možne nevihte.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 26. 6.
  • Sinočnja proslava ob 30-letnici slovenske države vzbujala ponos in povezanost, celo v skupni molitvi.
  • Slovenijo z voščilom in obiskom slovesnosti počastili premierji Avstrije, Hrvaške in Madžarske ter italijanski zunanji minister, naša država simbolno prevzela predsedovanje uniji.
  • Garnbretova nesporna favoritinja za olimpijsko kolajno.
  • Vreme: pred nami še večinoma sončni in vroči dnevi, v hribovitem svetu možne nevihte.
VEČ ...|26. 6. 2021
Utrip dneva dne 26. 6.
  • Sinočnja proslava ob 30-letnici slovenske države vzbujala ponos in povezanost, celo v skupni molitvi.
  • Slovenijo z voščilom in obiskom slovesnosti počastili premierji Avstrije, Hrvaške in Madžarske ter italijanski zunanji minister, naša država simbolno prevzela predsedovanje uniji.
  • Garnbretova nesporna favoritinja za olimpijsko kolajno.
  • Vreme: pred nami še večinoma sončni in vroči dnevi, v hribovitem svetu možne nevihte.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|23. 6. 2021
Utrip dneva dne 23. 6.

  • Nadškof Zore pri maši za domovino: Zgolj nasprotovanje vsemu in vsakemu ne gradi države.
  • Janša: Čas pred 30-imi leti je za Slovence, ki imajo Slovenijo radi, sveti čas.
  • Kako močna je Evropska unija in Slovenija znotraj nje natanko pet let po referendumu o Brexitu?
  • Tisti, ki se ne želijo cepiti, imajo do tega vso pravico. Vendar pa morajo razumeti, da bodo potovali pod težjimi pogoji, meni Šter.
  • Kmetje se ogorčeno sprašujejo ali Slovenija še potrebuje svoje klavnice?
  • Vatikan kritičen do italijanskega predloga zakona o homofobiji; bodo zagovorniki družine lahko kaznovani?
  • Današnji vrhunec vročinskega vala absolutnih temperaturnih rekordov ne bo prinesel.
  • Papež o pridigarjih, ki predvsem preko novih medijev razburjajo skupnosti.
  • Šport: Slovenska odbojkarska reprezentanca le še korak oddaljena od polfinala lige narodov
  • Vreme: Danes in jutri bo sončno in vroče.

Utrip dneva dne 23. 6.

  • Nadškof Zore pri maši za domovino: Zgolj nasprotovanje vsemu in vsakemu ne gradi države.
  • Janša: Čas pred 30-imi leti je za Slovence, ki imajo Slovenijo radi, sveti čas.
  • Kako močna je Evropska unija in Slovenija znotraj nje natanko pet let po referendumu o Brexitu?
  • Tisti, ki se ne želijo cepiti, imajo do tega vso pravico. Vendar pa morajo razumeti, da bodo potovali pod težjimi pogoji, meni Šter.
  • Kmetje se ogorčeno sprašujejo ali Slovenija še potrebuje svoje klavnice?
  • Vatikan kritičen do italijanskega predloga zakona o homofobiji; bodo zagovorniki družine lahko kaznovani?
  • Današnji vrhunec vročinskega vala absolutnih temperaturnih rekordov ne bo prinesel.
  • Papež o pridigarjih, ki predvsem preko novih medijev razburjajo skupnosti.
  • Šport: Slovenska odbojkarska reprezentanca le še korak oddaljena od polfinala lige narodov
  • Vreme: Danes in jutri bo sončno in vroče.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 23. 6.
  • Nadškof Zore pri maši za domovino: Zgolj nasprotovanje vsemu in vsakemu ne gradi države.
  • Janša: Čas pred 30-imi leti je za Slovence, ki imajo Slovenijo radi, sveti čas.
  • Kako močna je Evropska unija in Slovenija znotraj nje natanko pet let po referendumu o Brexitu?
  • Tisti, ki se ne želijo cepiti, imajo do tega vso pravico. Vendar pa morajo razumeti, da bodo potovali pod težjimi pogoji, meni Šter.
  • Kmetje se ogorčeno sprašujejo ali Slovenija še potrebuje svoje klavnice?
  • Vatikan kritičen do italijanskega predloga zakona o homofobiji; bodo zagovorniki družine lahko kaznovani?
  • Današnji vrhunec vročinskega vala absolutnih temperaturnih rekordov ne bo prinesel.
  • Papež o pridigarjih, ki predvsem preko novih medijev razburjajo skupnosti.
  • Šport: Slovenska odbojkarska reprezentanca le še korak oddaljena od polfinala lige narodov
  • Vreme: Danes in jutri bo sončno in vroče.
VEČ ...|23. 6. 2021
Utrip dneva dne 23. 6.
  • Nadškof Zore pri maši za domovino: Zgolj nasprotovanje vsemu in vsakemu ne gradi države.
  • Janša: Čas pred 30-imi leti je za Slovence, ki imajo Slovenijo radi, sveti čas.
  • Kako močna je Evropska unija in Slovenija znotraj nje natanko pet let po referendumu o Brexitu?
  • Tisti, ki se ne želijo cepiti, imajo do tega vso pravico. Vendar pa morajo razumeti, da bodo potovali pod težjimi pogoji, meni Šter.
  • Kmetje se ogorčeno sprašujejo ali Slovenija še potrebuje svoje klavnice?
  • Vatikan kritičen do italijanskega predloga zakona o homofobiji; bodo zagovorniki družine lahko kaznovani?
  • Današnji vrhunec vročinskega vala absolutnih temperaturnih rekordov ne bo prinesel.
  • Papež o pridigarjih, ki predvsem preko novih medijev razburjajo skupnosti.
  • Šport: Slovenska odbojkarska reprezentanca le še korak oddaljena od polfinala lige narodov
  • Vreme: Danes in jutri bo sončno in vroče.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|1. 6. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 1. 6.

Papež sklenil maraton rožnega venca za konec pandemije.

V Avstriji dan za življenje, škofje o zakonodaji, ki bo od 1. januarja 2022 omogočala pomoč pri samomoru.

Sveti oče v nagovoru Italijanski košarkarski zvezi: Ko v življenju nisi zadel koša, še nisi za vedno izgubil.

Novice iz življenja Cerkve dne 1. 6.

Papež sklenil maraton rožnega venca za konec pandemije.

V Avstriji dan za življenje, škofje o zakonodaji, ki bo od 1. januarja 2022 omogočala pomoč pri samomoru.

Sveti oče v nagovoru Italijanski košarkarski zvezi: Ko v življenju nisi zadel koša, še nisi za vedno izgubil.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 1. 6.

Papež sklenil maraton rožnega venca za konec pandemije.

V Avstriji dan za življenje, škofje o zakonodaji, ki bo od 1. januarja 2022 omogočala pomoč pri samomoru.

Sveti oče v nagovoru Italijanski košarkarski zvezi: Ko v življenju nisi zadel koša, še nisi za vedno izgubil.

VEČ ...|1. 6. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 1. 6.

Papež sklenil maraton rožnega venca za konec pandemije.

V Avstriji dan za življenje, škofje o zakonodaji, ki bo od 1. januarja 2022 omogočala pomoč pri samomoru.

Sveti oče v nagovoru Italijanski košarkarski zvezi: Ko v življenju nisi zadel koša, še nisi za vedno izgubil.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

S svetnikom na ti

VEČ ...|26. 5. 2021
Sv. Filip Neri

Če bi kdo tvoje ime, oziroma priimek, takole skozi prste in s povprečnim znanjem italijanščine …

Sv. Filip Neri

Če bi kdo tvoje ime, oziroma priimek, takole skozi prste in s povprečnim znanjem italijanščine …

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Sv. Filip Neri

Če bi kdo tvoje ime, oziroma priimek, takole skozi prste in s povprečnim znanjem italijanščine …

VEČ ...|26. 5. 2021
Sv. Filip Neri

Če bi kdo tvoje ime, oziroma priimek, takole skozi prste in s povprečnim znanjem italijanščine …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Informativne oddaje

VEČ ...|23. 5. 2021
Utrip dneva dne 23. 5.

  • Papež: Sveti Duh iz nas naredi nove stvaritve.
  • Škof Štumpf: Zakaj za Ano Soklič ni bilo mesta v finalu na evrovizijskem spektaklu?
  • Nocoj na Brezjah večer slovenskih krščanskih izročil.
  • Več mrtvih v nesreči žičnice v bližini italijanske jezera Maggiore.
  • Janša ob obletnici pekrskih dogodkov: Maribor se je pred 30 leti junaško uprl JLA.
  • Šport: Nogometaši Mure državni prvaki, Giro po 17 letih spet na slovenskih cestah.
  • Vreme: Brez dežja šele v sredo.

Utrip dneva dne 23. 5.

  • Papež: Sveti Duh iz nas naredi nove stvaritve.
  • Škof Štumpf: Zakaj za Ano Soklič ni bilo mesta v finalu na evrovizijskem spektaklu?
  • Nocoj na Brezjah večer slovenskih krščanskih izročil.
  • Več mrtvih v nesreči žičnice v bližini italijanske jezera Maggiore.
  • Janša ob obletnici pekrskih dogodkov: Maribor se je pred 30 leti junaško uprl JLA.
  • Šport: Nogometaši Mure državni prvaki, Giro po 17 letih spet na slovenskih cestah.
  • Vreme: Brez dežja šele v sredo.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 23. 5.
  • Papež: Sveti Duh iz nas naredi nove stvaritve.
  • Škof Štumpf: Zakaj za Ano Soklič ni bilo mesta v finalu na evrovizijskem spektaklu?
  • Nocoj na Brezjah večer slovenskih krščanskih izročil.
  • Več mrtvih v nesreči žičnice v bližini italijanske jezera Maggiore.
  • Janša ob obletnici pekrskih dogodkov: Maribor se je pred 30 leti junaško uprl JLA.
  • Šport: Nogometaši Mure državni prvaki, Giro po 17 letih spet na slovenskih cestah.
  • Vreme: Brez dežja šele v sredo.
VEČ ...|23. 5. 2021
Utrip dneva dne 23. 5.
  • Papež: Sveti Duh iz nas naredi nove stvaritve.
  • Škof Štumpf: Zakaj za Ano Soklič ni bilo mesta v finalu na evrovizijskem spektaklu?
  • Nocoj na Brezjah večer slovenskih krščanskih izročil.
  • Več mrtvih v nesreči žičnice v bližini italijanske jezera Maggiore.
  • Janša ob obletnici pekrskih dogodkov: Maribor se je pred 30 leti junaško uprl JLA.
  • Šport: Nogometaši Mure državni prvaki, Giro po 17 letih spet na slovenskih cestah.
  • Vreme: Brez dežja šele v sredo.

Radio Ognjišče

infonovice

Zgodbe za otroke - šmarnice

VEČ ...|10. 5. 2021
Spokorniki so tudi trpeli

Spokorniki so posebne vrste svetniki, ki so se v življenju pokorili za grehe vseh ljudi, ne le za svoje. Niso le molili za grešnike, temveč so zanje tudi trpeli tako, da so se postili, bičali, nosili posebne obleke, ki so bile neprijetne, ker so bile tako grobe. Taka je bila tudi sveta Marjeta iz italijanskega mesta Cortona.

Spokorniki so tudi trpeli

Spokorniki so posebne vrste svetniki, ki so se v življenju pokorili za grehe vseh ljudi, ne le za svoje. Niso le molili za grešnike, temveč so zanje tudi trpeli tako, da so se postili, bičali, nosili posebne obleke, ki so bile neprijetne, ker so bile tako grobe. Taka je bila tudi sveta Marjeta iz italijanskega mesta Cortona.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskešmarnice 2021

Zgodbe za otroke - šmarnice

Spokorniki so tudi trpeli

Spokorniki so posebne vrste svetniki, ki so se v življenju pokorili za grehe vseh ljudi, ne le za svoje. Niso le molili za grešnike, temveč so zanje tudi trpeli tako, da so se postili, bičali, nosili posebne obleke, ki so bile neprijetne, ker so bile tako grobe. Taka je bila tudi sveta Marjeta iz italijanskega mesta Cortona.

VEČ ...|10. 5. 2021
Spokorniki so tudi trpeli

Spokorniki so posebne vrste svetniki, ki so se v življenju pokorili za grehe vseh ljudi, ne le za svoje. Niso le molili za grešnike, temveč so zanje tudi trpeli tako, da so se postili, bičali, nosili posebne obleke, ki so bile neprijetne, ker so bile tako grobe. Taka je bila tudi sveta Marjeta iz italijanskega mesta Cortona.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskešmarnice 2021

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 5. 2021
Vzgoja za ljubezen do domovine in države

Kakšna so prizadevanja Slovencev v Porabju, da bi ohranili narečje, ki je povezovalni člen in temelj njihove identitete in tudi kako je s posredovanjem kulturne dediščine mladim ter na drugi strani kako poteka razvijanje nacionalnega čuta ter povezanosti Slovencev v Italiji z matico in tudi Italijo. Objavili smo prispevka Agice Holecz iz Porabja in Iva Jevnikarja iz Trsta s konference, ki jo je pripravilo Društvo katoliških pedagogov Slovenije.

Vzgoja za ljubezen do domovine in države

Kakšna so prizadevanja Slovencev v Porabju, da bi ohranili narečje, ki je povezovalni člen in temelj njihove identitete in tudi kako je s posredovanjem kulturne dediščine mladim ter na drugi strani kako poteka razvijanje nacionalnega čuta ter povezanosti Slovencev v Italiji z matico in tudi Italijo. Objavili smo prispevka Agice Holecz iz Porabja in Iva Jevnikarja iz Trsta s konference, ki jo je pripravilo Društvo katoliških pedagogov Slovenije.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Vzgoja za ljubezen do domovine in države

Kakšna so prizadevanja Slovencev v Porabju, da bi ohranili narečje, ki je povezovalni člen in temelj njihove identitete in tudi kako je s posredovanjem kulturne dediščine mladim ter na drugi strani kako poteka razvijanje nacionalnega čuta ter povezanosti Slovencev v Italiji z matico in tudi Italijo. Objavili smo prispevka Agice Holecz iz Porabja in Iva Jevnikarja iz Trsta s konference, ki jo je pripravilo Društvo katoliških pedagogov Slovenije.

VEČ ...|9. 5. 2021
Vzgoja za ljubezen do domovine in države

Kakšna so prizadevanja Slovencev v Porabju, da bi ohranili narečje, ki je povezovalni člen in temelj njihove identitete in tudi kako je s posredovanjem kulturne dediščine mladim ter na drugi strani kako poteka razvijanje nacionalnega čuta ter povezanosti Slovencev v Italiji z matico in tudi Italijo. Objavili smo prispevka Agice Holecz iz Porabja in Iva Jevnikarja iz Trsta s konference, ki jo je pripravilo Društvo katoliških pedagogov Slovenije.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Informativne oddaje

VEČ ...|18. 3. 2021
Utrip dneva dne 18. 3.

  • Cigler Kralj: interpelacija bo pokazala sistemsko podhranjenost in prezrtost področja oskrbe starejših v preteklem desetletju.
  • Epidemična slika v Sloveniji se slabša, po mnenju Kreka se bližamo tretjemu valu, od nas je odvisno, kako hud bo.
  • Kakšna bo odločitev Evropske agencije za zdravila glede AstraZenece? Aprila v Slovenijo več kot 330 tisoč odmerkov vseh treh cepiv.
  • Ugotovitve računskega sodišča vodilo za ustrezno ukrepanje v prihodnjih izrednih razmerah.
  • Ukrepi za zajezitev koronavirusa: Bomo v prihodnje dali večji poudarek prezračevanju prostorov?
  • V italijanskem Bergamu, mestu, ki je bilo v prvem valu najbolj prizadeto, so se spomnili žrtev covida 19.
  • Slovenjegraški Adient zapira proizvodnjo na Koroškem; brez dela bo ostalo 430 zaposlenih.
  • Migracijski dogovor med Evropsko unijo in Turčijo je po petih letih na prelomnici in potreben prenove.
  • Šport: Zaradi slabega vremena odpovedali ženski in moški superveleslalom v Švici.
  • VREME: Popoldnme in jutri možne kratkotrajne plohe.

Utrip dneva dne 18. 3.

  • Cigler Kralj: interpelacija bo pokazala sistemsko podhranjenost in prezrtost področja oskrbe starejših v preteklem desetletju.
  • Epidemična slika v Sloveniji se slabša, po mnenju Kreka se bližamo tretjemu valu, od nas je odvisno, kako hud bo.
  • Kakšna bo odločitev Evropske agencije za zdravila glede AstraZenece? Aprila v Slovenijo več kot 330 tisoč odmerkov vseh treh cepiv.
  • Ugotovitve računskega sodišča vodilo za ustrezno ukrepanje v prihodnjih izrednih razmerah.
  • Ukrepi za zajezitev koronavirusa: Bomo v prihodnje dali večji poudarek prezračevanju prostorov?
  • V italijanskem Bergamu, mestu, ki je bilo v prvem valu najbolj prizadeto, so se spomnili žrtev covida 19.
  • Slovenjegraški Adient zapira proizvodnjo na Koroškem; brez dela bo ostalo 430 zaposlenih.
  • Migracijski dogovor med Evropsko unijo in Turčijo je po petih letih na prelomnici in potreben prenove.
  • Šport: Zaradi slabega vremena odpovedali ženski in moški superveleslalom v Švici.
  • VREME: Popoldnme in jutri možne kratkotrajne plohe.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 18. 3.
  • Cigler Kralj: interpelacija bo pokazala sistemsko podhranjenost in prezrtost področja oskrbe starejših v preteklem desetletju.
  • Epidemična slika v Sloveniji se slabša, po mnenju Kreka se bližamo tretjemu valu, od nas je odvisno, kako hud bo.
  • Kakšna bo odločitev Evropske agencije za zdravila glede AstraZenece? Aprila v Slovenijo več kot 330 tisoč odmerkov vseh treh cepiv.
  • Ugotovitve računskega sodišča vodilo za ustrezno ukrepanje v prihodnjih izrednih razmerah.
  • Ukrepi za zajezitev koronavirusa: Bomo v prihodnje dali večji poudarek prezračevanju prostorov?
  • V italijanskem Bergamu, mestu, ki je bilo v prvem valu najbolj prizadeto, so se spomnili žrtev covida 19.
  • Slovenjegraški Adient zapira proizvodnjo na Koroškem; brez dela bo ostalo 430 zaposlenih.
  • Migracijski dogovor med Evropsko unijo in Turčijo je po petih letih na prelomnici in potreben prenove.
  • Šport: Zaradi slabega vremena odpovedali ženski in moški superveleslalom v Švici.
  • VREME: Popoldnme in jutri možne kratkotrajne plohe.
VEČ ...|18. 3. 2021
Utrip dneva dne 18. 3.
  • Cigler Kralj: interpelacija bo pokazala sistemsko podhranjenost in prezrtost področja oskrbe starejših v preteklem desetletju.
  • Epidemična slika v Sloveniji se slabša, po mnenju Kreka se bližamo tretjemu valu, od nas je odvisno, kako hud bo.
  • Kakšna bo odločitev Evropske agencije za zdravila glede AstraZenece? Aprila v Slovenijo več kot 330 tisoč odmerkov vseh treh cepiv.
  • Ugotovitve računskega sodišča vodilo za ustrezno ukrepanje v prihodnjih izrednih razmerah.
  • Ukrepi za zajezitev koronavirusa: Bomo v prihodnje dali večji poudarek prezračevanju prostorov?
  • V italijanskem Bergamu, mestu, ki je bilo v prvem valu najbolj prizadeto, so se spomnili žrtev covida 19.
  • Slovenjegraški Adient zapira proizvodnjo na Koroškem; brez dela bo ostalo 430 zaposlenih.
  • Migracijski dogovor med Evropsko unijo in Turčijo je po petih letih na prelomnici in potreben prenove.
  • Šport: Zaradi slabega vremena odpovedali ženski in moški superveleslalom v Švici.
  • VREME: Popoldnme in jutri možne kratkotrajne plohe.

Radio Ognjišče

infonovice

Pogovor o

VEČ ...|17. 3. 2021
Minister Logar o aktivni zunanji politiki Slovenije

Slovenija bo v drugi polovici leta predsedovala Svetu Evropske unije. Gre za zgodovinsko nalogo, ki jo je vlada pod vodstvom Janeza Janše enkrat že odlično izpeljala. O tem, katere so prednostne naloge pa tudi o drugih zunanjepolitičnih temah smo v Pogovoru o spregovorili z zunanjim ministrom dr. Anžetom Logarjem. Zanimalo nas bo tudi sodelovanje naše države s sosedami in tudi z velesilami kot so ZDA, Rusija in Kitajska.

Logar je v oddaji še dejal je bil prvi slovenski zunanji minister, ki je obiskal Hrvaško po letu 2012. Po letu 2007 je Slovenijo znova obiskal italijanski zunanji minister. Po 23. letih je Slovenijo znova obiskal ameriški državni sekretar. Slovenijo pa so so v enem letu obiskali zunanji ministri Nemčije, Francije in vseh sosednjih držav.

Minister Logar o aktivni zunanji politiki Slovenije

Slovenija bo v drugi polovici leta predsedovala Svetu Evropske unije. Gre za zgodovinsko nalogo, ki jo je vlada pod vodstvom Janeza Janše enkrat že odlično izpeljala. O tem, katere so prednostne naloge pa tudi o drugih zunanjepolitičnih temah smo v Pogovoru o spregovorili z zunanjim ministrom dr. Anžetom Logarjem. Zanimalo nas bo tudi sodelovanje naše države s sosedami in tudi z velesilami kot so ZDA, Rusija in Kitajska.

Logar je v oddaji še dejal je bil prvi slovenski zunanji minister, ki je obiskal Hrvaško po letu 2012. Po letu 2007 je Slovenijo znova obiskal italijanski zunanji minister. Po 23. letih je Slovenijo znova obiskal ameriški državni sekretar. Slovenijo pa so so v enem letu obiskali zunanji ministri Nemčije, Francije in vseh sosednjih držav.

politikaslovenijapogovor oanže logarinfozunanja politikavlada

Pogovor o

Minister Logar o aktivni zunanji politiki Slovenije

Slovenija bo v drugi polovici leta predsedovala Svetu Evropske unije. Gre za zgodovinsko nalogo, ki jo je vlada pod vodstvom Janeza Janše enkrat že odlično izpeljala. O tem, katere so prednostne naloge pa tudi o drugih zunanjepolitičnih temah smo v Pogovoru o spregovorili z zunanjim ministrom dr. Anžetom Logarjem. Zanimalo nas bo tudi sodelovanje naše države s sosedami in tudi z velesilami kot so ZDA, Rusija in Kitajska.

Logar je v oddaji še dejal je bil prvi slovenski zunanji minister, ki je obiskal Hrvaško po letu 2012. Po letu 2007 je Slovenijo znova obiskal italijanski zunanji minister. Po 23. letih je Slovenijo znova obiskal ameriški državni sekretar. Slovenijo pa so so v enem letu obiskali zunanji ministri Nemčije, Francije in vseh sosednjih držav.

VEČ ...|17. 3. 2021
Minister Logar o aktivni zunanji politiki Slovenije

Slovenija bo v drugi polovici leta predsedovala Svetu Evropske unije. Gre za zgodovinsko nalogo, ki jo je vlada pod vodstvom Janeza Janše enkrat že odlično izpeljala. O tem, katere so prednostne naloge pa tudi o drugih zunanjepolitičnih temah smo v Pogovoru o spregovorili z zunanjim ministrom dr. Anžetom Logarjem. Zanimalo nas bo tudi sodelovanje naše države s sosedami in tudi z velesilami kot so ZDA, Rusija in Kitajska.

Logar je v oddaji še dejal je bil prvi slovenski zunanji minister, ki je obiskal Hrvaško po letu 2012. Po letu 2007 je Slovenijo znova obiskal italijanski zunanji minister. Po 23. letih je Slovenijo znova obiskal ameriški državni sekretar. Slovenijo pa so so v enem letu obiskali zunanji ministri Nemčije, Francije in vseh sosednjih držav.

Alen Salihović

politikaslovenijapogovor oanže logarinfozunanja politikavlada

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|21. 2. 2021
Zdravko Jelinčič (1921 – 1997)

Pesnik, prevajalec in publicist Zdravko Jelinčič, doma s Črnga vrha nad Idrijo, je pustil svoje sledi v domovini, zamestvu in izseljenstvu. Kot otrok je izkusil izgnanstvo. V Benetkah je končal študij modernih jezikov in književnost. Po vojni je učil v goriškem klasičnem liceju, zatem pa v Šempetru. Zaradi težav s komunistično oblastjo se je umaknil v Kanado in nadaljeval s poučevanjem v Torontu. Pisal je pesmi v slovenščini, italijanščini in ruščini. Najbolj odmeven je njegov prevod latinske zgodovine jezuita Martina Bavčerja, ki je izšel pod naslovom Zgodbe Norika in Furlanije.

Zdravko Jelinčič (1921 – 1997)

Pesnik, prevajalec in publicist Zdravko Jelinčič, doma s Črnga vrha nad Idrijo, je pustil svoje sledi v domovini, zamestvu in izseljenstvu. Kot otrok je izkusil izgnanstvo. V Benetkah je končal študij modernih jezikov in književnost. Po vojni je učil v goriškem klasičnem liceju, zatem pa v Šempetru. Zaradi težav s komunistično oblastjo se je umaknil v Kanado in nadaljeval s poučevanjem v Torontu. Pisal je pesmi v slovenščini, italijanščini in ruščini. Najbolj odmeven je njegov prevod latinske zgodovine jezuita Martina Bavčerja, ki je izšel pod naslovom Zgodbe Norika in Furlanije.

spomin

Graditelji slovenskega doma

Zdravko Jelinčič (1921 – 1997)

Pesnik, prevajalec in publicist Zdravko Jelinčič, doma s Črnga vrha nad Idrijo, je pustil svoje sledi v domovini, zamestvu in izseljenstvu. Kot otrok je izkusil izgnanstvo. V Benetkah je končal študij modernih jezikov in književnost. Po vojni je učil v goriškem klasičnem liceju, zatem pa v Šempetru. Zaradi težav s komunistično oblastjo se je umaknil v Kanado in nadaljeval s poučevanjem v Torontu. Pisal je pesmi v slovenščini, italijanščini in ruščini. Najbolj odmeven je njegov prevod latinske zgodovine jezuita Martina Bavčerja, ki je izšel pod naslovom Zgodbe Norika in Furlanije.

VEČ ...|21. 2. 2021
Zdravko Jelinčič (1921 – 1997)

Pesnik, prevajalec in publicist Zdravko Jelinčič, doma s Črnga vrha nad Idrijo, je pustil svoje sledi v domovini, zamestvu in izseljenstvu. Kot otrok je izkusil izgnanstvo. V Benetkah je končal študij modernih jezikov in književnost. Po vojni je učil v goriškem klasičnem liceju, zatem pa v Šempetru. Zaradi težav s komunistično oblastjo se je umaknil v Kanado in nadaljeval s poučevanjem v Torontu. Pisal je pesmi v slovenščini, italijanščini in ruščini. Najbolj odmeven je njegov prevod latinske zgodovine jezuita Martina Bavčerja, ki je izšel pod naslovom Zgodbe Norika in Furlanije.

Tone Gorjup

spomin

Informativne oddaje

VEČ ...|13. 2. 2021
Utrip dneva dne 13. 2.

  • Pustna sobotna iskrica za misijon v Amazoniji zbrala že več kot 110 tisoč evrov.
  • Število hospitaliziranih bolnikov s covidom se še naprej zmanjšuje. Prestop državne meje znova mogoč na vseh običajnih prehodih.
  • Na cerkev na Rožniku neznanci nalepili podobo ministra Tonina.
  • Vreme: Jutri bo pretežno jasno, veter bo slabel.
  • Koprski dom starejših uspel zajeziti okužbe.
  • Slovenija na področju vladavine prava morda še slabša kot Madžarska in Poljska.
  • Prisegla nova italijanska vlada pod vodstvom Maria Draghija.

Utrip dneva dne 13. 2.

  • Pustna sobotna iskrica za misijon v Amazoniji zbrala že več kot 110 tisoč evrov.
  • Število hospitaliziranih bolnikov s covidom se še naprej zmanjšuje. Prestop državne meje znova mogoč na vseh običajnih prehodih.
  • Na cerkev na Rožniku neznanci nalepili podobo ministra Tonina.
  • Vreme: Jutri bo pretežno jasno, veter bo slabel.
  • Koprski dom starejših uspel zajeziti okužbe.
  • Slovenija na področju vladavine prava morda še slabša kot Madžarska in Poljska.
  • Prisegla nova italijanska vlada pod vodstvom Maria Draghija.

infodružba

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 13. 2.
  • Pustna sobotna iskrica za misijon v Amazoniji zbrala že več kot 110 tisoč evrov.
  • Število hospitaliziranih bolnikov s covidom se še naprej zmanjšuje. Prestop državne meje znova mogoč na vseh običajnih prehodih.
  • Na cerkev na Rožniku neznanci nalepili podobo ministra Tonina.
  • Vreme: Jutri bo pretežno jasno, veter bo slabel.
  • Koprski dom starejših uspel zajeziti okužbe.
  • Slovenija na področju vladavine prava morda še slabša kot Madžarska in Poljska.
  • Prisegla nova italijanska vlada pod vodstvom Maria Draghija.
VEČ ...|13. 2. 2021
Utrip dneva dne 13. 2.
  • Pustna sobotna iskrica za misijon v Amazoniji zbrala že več kot 110 tisoč evrov.
  • Število hospitaliziranih bolnikov s covidom se še naprej zmanjšuje. Prestop državne meje znova mogoč na vseh običajnih prehodih.
  • Na cerkev na Rožniku neznanci nalepili podobo ministra Tonina.
  • Vreme: Jutri bo pretežno jasno, veter bo slabel.
  • Koprski dom starejših uspel zajeziti okužbe.
  • Slovenija na področju vladavine prava morda še slabša kot Madžarska in Poljska.
  • Prisegla nova italijanska vlada pod vodstvom Maria Draghija.

Radio Ognjišče

infodružba

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 2. 2021
Veleposlanik Tomaž Kunstelj o festivalu Slo. dokumentarnega filma v Italiji

Veleposlanik Tomaž Kunstelj o festivalu Slo. dokumentarnega filma v Italiji

kulturaTomaž Kunstelj

Kulturni utrinki

Veleposlanik Tomaž Kunstelj o festivalu Slo. dokumentarnega filma v Italiji
VEČ ...|11. 2. 2021
Veleposlanik Tomaž Kunstelj o festivalu Slo. dokumentarnega filma v Italiji

Jože Bartolj

kulturaTomaž Kunstelj

Informativne oddaje

VEČ ...|1. 2. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 1. 2.

  • Papež Frančišek je v soboto sprejel člane italijanskega Katehetskega urada
  • Kavčič: Nerazumljivo je, da Portugalska sprejema zakon o evtanaziji, medtem ko ima tako veliko smrtnost zaradi covida
  • Odpirajo se vatikanski muzeji
  • K Bogu dšel kapucin br. Roman Motore

Novice iz življenja Cerkve dne 1. 2.

  • Papež Frančišek je v soboto sprejel člane italijanskega Katehetskega urada
  • Kavčič: Nerazumljivo je, da Portugalska sprejema zakon o evtanaziji, medtem ko ima tako veliko smrtnost zaradi covida
  • Odpirajo se vatikanski muzeji
  • K Bogu dšel kapucin br. Roman Motore

infopapeždružba

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 1. 2.
  • Papež Frančišek je v soboto sprejel člane italijanskega Katehetskega urada
  • Kavčič: Nerazumljivo je, da Portugalska sprejema zakon o evtanaziji, medtem ko ima tako veliko smrtnost zaradi covida
  • Odpirajo se vatikanski muzeji
  • K Bogu dšel kapucin br. Roman Motore
VEČ ...|1. 2. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 1. 2.
  • Papež Frančišek je v soboto sprejel člane italijanskega Katehetskega urada
  • Kavčič: Nerazumljivo je, da Portugalska sprejema zakon o evtanaziji, medtem ko ima tako veliko smrtnost zaradi covida
  • Odpirajo se vatikanski muzeji
  • K Bogu dšel kapucin br. Roman Motore

Radio Ognjišče

infopapeždružba

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 1. 2021
Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

družbapogovorpolitikapodeželjepametne vasi

Informativni prispevki

Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

VEČ ...|29. 1. 2021
Jesen življenja na podeželju - Franc Bogovič

Covidna kriza je pokazala, da so domovi za starejše zelo ranjljivi. Zato so zelo pomembni projekti, ki starostnikom omogočajo, da lahko čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Evropski poslanec in podpresednik SLS Franc Bogovič je ob tem opozoril na staranje prebivalstva v Sloveniji in Evropi.

Demografske spremembe
Wilfried Martens Center za evropske študije je think tank Evropske ljudske stranke, v katerem so združeni različni inštituti iz celotne Evrope, med njimi tudi Inštitut dr. Antona Korošca. Ta je v sodelovanju z omenjenim centrom lani v Ankaranu pripravil okroglo mizo o demografskih spremembah v Sloveniji in Evropi. 
Zbornik
Prispevki udeležencev bodo kmalu izšli v tiskani obliki. Zbornik bodo javnosti predstavili 22. februarja 2021. Pri njegovem nastajanju so sodelovali Franc Bogovič, Boštjan Furlan, M.Sc. Monika Kirbiš Rojs, Anja Fortuna, Primož Jelševar, Sandra Pasarić, Marko Vidrih, Marjan Podobnik in prof. Dr Andrej Umek.

Franc Bogovič se je v prispevku lotil problema upadanja števila rojstev in staranja prebivalstva. V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da je rodnost v Evropi 1,6 otroka na žensko, kar je bistveno manj kot je potrebno za naravno obnovo generacij. Francija, Irska, Danska, Švedska imajo sicer nekoliko višjo rodnost, ostale mediteranske države - Grčija, Ciper, Italija, Španija in Malta – pa so države z najnižjo rodnostjo. Slovenija je nekje v evropskem povrečju. Bogovič je ob tem opozoril, da je Evropa že danes najstarejša celina, posledično se pojavlja pomanjkanje delovne sile, prihaja do migracij znotraj EU, zlasti iz manj razvitih območij v bolj razvite. Zaznati je tudi trend selitev iz podeželja v mesta. Tako nastaja vrsta težav na socialnem, zdravstvenem in pokojninskem področju, pojavlja se vprašanje urbanizma in podeželja.

Projekt Pametnih vasi
Franc Bogovič na te težave že več let opozarja v sklopu projekta Pametnih vasi, prek katerega iščejo rešitve, da bo podeželje ostalo poseljeno. Gre za gradnjo osnovne infrastrukture, pokritost s širokopasovnimi povezavami, kar se je pokazalo ključno v času koronakrize, kratke verige v kmetijstvu, nove tehnologije in digitalizacija v kmetijstvu, energetski izzivi, vse s ciljem, kako ustvariti nova delovna mesta.

Projekt Pametnih srebrnih vasi
Na drugi strani gre za dvig kakovosti življenja na podeželju. V ta sklop sodi vprašanje dolgotrajne oskrbe. Projekt se imenuje Pametne srebrne vasi. Franc Bogovič ga spodbuja v Krškem, kjer je bil 13 let župan, sicer pa projekt izvaja še nekaj drugih občin v Sloveniji. »Koncept dolgotrajne oskrbe izhaja iz zelo kakovostne pomoči na domu, ki dopolnjuje oskrbo v domovih za ostarele. Cilj vseh ostalih ukrepov pa je, da bi bila pot v dom za ostarele čim bolj odložena, torej, da bi ljudje lahko čim dlje časa ostajali doma,« pravi Bogovič.

Pomoč na domu je ukrep, ki se izvaja že dobro desetletje. »Nadgradili smo ga s projektom Most. To je evropski projekt, kjer je bilo zadnji dve leti starostnikom omogočeno, da so jih na domu obiskovali tudi zdravstveni tehniki, fizioterapevti, kineziologi, delovni terapevt, ki so ljudi po poškodbah dobesedno postavljali na noge ali ko so oslabeli in jim omogočili življenje v domačem kraju,« je še pojasnil Bogovič in dodal, da v Krškem s projektom Mosta nadaljujejo kljub temu, da se je financiranje iz evropskih sredstev izteklo. V načrtu je pametna srebrna vas na Senovem, kjer bi  omogočili kakovostno bivanje za starostnike, ki bi imeli na enem mestu vse, kar rabijo v jeseni življenja. Hkrati bi vzpostavili center za usposabljanje svojcev za oskrbo na domu. Računajo, da bo del teh storitev pokrit iz evropskih sredstev in prek zakona o dolgotrajni oskrbi.

Marta Jerebič

družbapogovorpolitikapodeželjepametne vasi

Informativne oddaje

VEČ ...|27. 1. 2021
Utrip dneva dne 27. 1.

  • Okuženih spet nekaj več, a v bolnišnicah stanje bolj optimistično. Kaj pa angleški sev?
  • Odprtja šol so se razveselili tudi mnogi starši, kakšni pa so pomisleki?
  • Minister Cigler Kralj o cepljenju v domovih: najranljivejši bodo zaščiteni v treh tednih.
  • Človek med tehnologijo in številnimi možnostmi kibernetskih zlorab in napadov.
  • Države se borijo za cepivo proti covidu 19; kanclerka Merklova poziva k pravični delitvi.
  • Italija išče izhod iz vladne krize; predsednik države na posvet poklical poslanske skupine
  • Papež pri avdienci: Božje besede ne beremo kot romana, ampak ob njej molimo.
  • Ob dnevu spomina na holokavst: svet ne sme nikoli pozabiti teh grozot!
  • Cestnik o interpelaciji Kralja: Če svojo čredo hraniš z rušenjem vlade in tega ne dosežeš, potrebuješ slepilni manever.
  • VREME: Preostali del dneva in jutri bo delno jasno, občasno ponekod pretežno oblačno.

Utrip dneva dne 27. 1.

  • Okuženih spet nekaj več, a v bolnišnicah stanje bolj optimistično. Kaj pa angleški sev?
  • Odprtja šol so se razveselili tudi mnogi starši, kakšni pa so pomisleki?
  • Minister Cigler Kralj o cepljenju v domovih: najranljivejši bodo zaščiteni v treh tednih.
  • Človek med tehnologijo in številnimi možnostmi kibernetskih zlorab in napadov.
  • Države se borijo za cepivo proti covidu 19; kanclerka Merklova poziva k pravični delitvi.
  • Italija išče izhod iz vladne krize; predsednik države na posvet poklical poslanske skupine
  • Papež pri avdienci: Božje besede ne beremo kot romana, ampak ob njej molimo.
  • Ob dnevu spomina na holokavst: svet ne sme nikoli pozabiti teh grozot!
  • Cestnik o interpelaciji Kralja: Če svojo čredo hraniš z rušenjem vlade in tega ne dosežeš, potrebuješ slepilni manever.
  • VREME: Preostali del dneva in jutri bo delno jasno, občasno ponekod pretežno oblačno.

koronavirusCigler KraljkibernetikacepivoItalijapapežholokavstBranko Cestnik

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 27. 1.
  • Okuženih spet nekaj več, a v bolnišnicah stanje bolj optimistično. Kaj pa angleški sev?
  • Odprtja šol so se razveselili tudi mnogi starši, kakšni pa so pomisleki?
  • Minister Cigler Kralj o cepljenju v domovih: najranljivejši bodo zaščiteni v treh tednih.
  • Človek med tehnologijo in številnimi možnostmi kibernetskih zlorab in napadov.
  • Države se borijo za cepivo proti covidu 19; kanclerka Merklova poziva k pravični delitvi.
  • Italija išče izhod iz vladne krize; predsednik države na posvet poklical poslanske skupine
  • Papež pri avdienci: Božje besede ne beremo kot romana, ampak ob njej molimo.
  • Ob dnevu spomina na holokavst: svet ne sme nikoli pozabiti teh grozot!
  • Cestnik o interpelaciji Kralja: Če svojo čredo hraniš z rušenjem vlade in tega ne dosežeš, potrebuješ slepilni manever.
  • VREME: Preostali del dneva in jutri bo delno jasno, občasno ponekod pretežno oblačno.
VEČ ...|27. 1. 2021
Utrip dneva dne 27. 1.
  • Okuženih spet nekaj več, a v bolnišnicah stanje bolj optimistično. Kaj pa angleški sev?
  • Odprtja šol so se razveselili tudi mnogi starši, kakšni pa so pomisleki?
  • Minister Cigler Kralj o cepljenju v domovih: najranljivejši bodo zaščiteni v treh tednih.
  • Človek med tehnologijo in številnimi možnostmi kibernetskih zlorab in napadov.
  • Države se borijo za cepivo proti covidu 19; kanclerka Merklova poziva k pravični delitvi.
  • Italija išče izhod iz vladne krize; predsednik države na posvet poklical poslanske skupine
  • Papež pri avdienci: Božje besede ne beremo kot romana, ampak ob njej molimo.
  • Ob dnevu spomina na holokavst: svet ne sme nikoli pozabiti teh grozot!
  • Cestnik o interpelaciji Kralja: Če svojo čredo hraniš z rušenjem vlade in tega ne dosežeš, potrebuješ slepilni manever.
  • VREME: Preostali del dneva in jutri bo delno jasno, občasno ponekod pretežno oblačno.

Radio Ognjišče

koronavirusCigler KraljkibernetikacepivoItalijapapežholokavstBranko Cestnik

Informativne oddaje

VEČ ...|26. 1. 2021
Utrip dneva dne 26. 1.

  • Odziv zaposlenih v vzgoji in izobraževanju na testiranje je bil zelo visok, pozitivnih dober odstotek testiranih.
  • Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa, s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi.
  • Pred poslanci zakon, ki bo preprečil zlorabe pri prebivanju tujcev v Sloveniji, levica ostro proti.
  • Evropska komisija napovedala zaostritev nadzora nad izvozom cepiv.
  • Vreme: Jutri bo delno jasno z zmerno oblačnostjo.
  • VMESNIK
  • Vandali v fresko ljubljanske stolnice vrgli balon z barvo.
  • Italijanski premier Giuseppe Conte odstopil.
  • Kitajska svet opozarja, da se težišče globalnega razvoja seli v Azijo.
  • Šport: Japonska vlada namerava za potrebe olimpijskih iger zaposliti 10.000 zdravstvenih delavcev.

Utrip dneva dne 26. 1.

  • Odziv zaposlenih v vzgoji in izobraževanju na testiranje je bil zelo visok, pozitivnih dober odstotek testiranih.
  • Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa, s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi.
  • Pred poslanci zakon, ki bo preprečil zlorabe pri prebivanju tujcev v Sloveniji, levica ostro proti.
  • Evropska komisija napovedala zaostritev nadzora nad izvozom cepiv.
  • Vreme: Jutri bo delno jasno z zmerno oblačnostjo.
  • VMESNIK
  • Vandali v fresko ljubljanske stolnice vrgli balon z barvo.
  • Italijanski premier Giuseppe Conte odstopil.
  • Kitajska svet opozarja, da se težišče globalnega razvoja seli v Azijo.
  • Šport: Japonska vlada namerava za potrebe olimpijskih iger zaposliti 10.000 zdravstvenih delavcev.

info

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 26. 1.
  • Odziv zaposlenih v vzgoji in izobraževanju na testiranje je bil zelo visok, pozitivnih dober odstotek testiranih.
  • Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa, s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi.
  • Pred poslanci zakon, ki bo preprečil zlorabe pri prebivanju tujcev v Sloveniji, levica ostro proti.
  • Evropska komisija napovedala zaostritev nadzora nad izvozom cepiv.
  • Vreme: Jutri bo delno jasno z zmerno oblačnostjo.
  • VMESNIK
  • Vandali v fresko ljubljanske stolnice vrgli balon z barvo.
  • Italijanski premier Giuseppe Conte odstopil.
  • Kitajska svet opozarja, da se težišče globalnega razvoja seli v Azijo.
  • Šport: Japonska vlada namerava za potrebe olimpijskih iger zaposliti 10.000 zdravstvenih delavcev.
VEČ ...|26. 1. 2021
Utrip dneva dne 26. 1.
  • Odziv zaposlenih v vzgoji in izobraževanju na testiranje je bil zelo visok, pozitivnih dober odstotek testiranih.
  • Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa, s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi.
  • Pred poslanci zakon, ki bo preprečil zlorabe pri prebivanju tujcev v Sloveniji, levica ostro proti.
  • Evropska komisija napovedala zaostritev nadzora nad izvozom cepiv.
  • Vreme: Jutri bo delno jasno z zmerno oblačnostjo.
  • VMESNIK
  • Vandali v fresko ljubljanske stolnice vrgli balon z barvo.
  • Italijanski premier Giuseppe Conte odstopil.
  • Kitajska svet opozarja, da se težišče globalnega razvoja seli v Azijo.
  • Šport: Japonska vlada namerava za potrebe olimpijskih iger zaposliti 10.000 zdravstvenih delavcev.

Radio Ognjišče

info

Informativne oddaje

VEČ ...|26. 1. 2021
Mozaik dneva dne 26. 1.

  • Vrnitev v šolske klopi prineslo veliko olajšanje za učence in njihove starše.
  • Novi sev covida-19, ki ga imamo tudi v Sloveniji, prinaša naprijetne posledice.
  • Italijanski premier Conte odstopil s položaja; ob tem pa upa na nov mandat.
  • Vreme: Jutri bo delno jasno. Ponekod po nižinah bo zjutraj megleno.

Mozaik dneva dne 26. 1.

  • Vrnitev v šolske klopi prineslo veliko olajšanje za učence in njihove starše.
  • Novi sev covida-19, ki ga imamo tudi v Sloveniji, prinaša naprijetne posledice.
  • Italijanski premier Conte odstopil s položaja; ob tem pa upa na nov mandat.
  • Vreme: Jutri bo delno jasno. Ponekod po nižinah bo zjutraj megleno.

info

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 26. 1.
  • Vrnitev v šolske klopi prineslo veliko olajšanje za učence in njihove starše.
  • Novi sev covida-19, ki ga imamo tudi v Sloveniji, prinaša naprijetne posledice.
  • Italijanski premier Conte odstopil s položaja; ob tem pa upa na nov mandat.
  • Vreme: Jutri bo delno jasno. Ponekod po nižinah bo zjutraj megleno.
VEČ ...|26. 1. 2021
Mozaik dneva dne 26. 1.
  • Vrnitev v šolske klopi prineslo veliko olajšanje za učence in njihove starše.
  • Novi sev covida-19, ki ga imamo tudi v Sloveniji, prinaša naprijetne posledice.
  • Italijanski premier Conte odstopil s položaja; ob tem pa upa na nov mandat.
  • Vreme: Jutri bo delno jasno. Ponekod po nižinah bo zjutraj megleno.

Radio Ognjišče

info

Moja zgodba

VEČ ...|17. 1. 2021
Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Vidovska planota

V oddaji Moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina. Ob njegovi knjigi Slovenski razkol smo tokrat predstavili začetke revolucije in upor proti njej na Vidovski planoti. Tam so se prebivalci najprej uprli revolucionarnemu nasilju. Žal pa njihov upor ni bil uspešen, bilo pa je precej nedolžnih žrtev, ki so jih povzročili tako partizani, kot v represalijah tudi italijanski okupartorji.

Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Vidovska planota

V oddaji Moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina. Ob njegovi knjigi Slovenski razkol smo tokrat predstavili začetke revolucije in upor proti njej na Vidovski planoti. Tam so se prebivalci najprej uprli revolucionarnemu nasilju. Žal pa njihov upor ni bil uspešen, bilo pa je precej nedolžnih žrtev, ki so jih povzročili tako partizani, kot v represalijah tudi italijanski okupartorji.

Jože MožinaSlovenski razkolVidovska planota

Moja zgodba

Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Vidovska planota

V oddaji Moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina. Ob njegovi knjigi Slovenski razkol smo tokrat predstavili začetke revolucije in upor proti njej na Vidovski planoti. Tam so se prebivalci najprej uprli revolucionarnemu nasilju. Žal pa njihov upor ni bil uspešen, bilo pa je precej nedolžnih žrtev, ki so jih povzročili tako partizani, kot v represalijah tudi italijanski okupartorji.

VEČ ...|17. 1. 2021
Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Vidovska planota

V oddaji Moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina. Ob njegovi knjigi Slovenski razkol smo tokrat predstavili začetke revolucije in upor proti njej na Vidovski planoti. Tam so se prebivalci najprej uprli revolucionarnemu nasilju. Žal pa njihov upor ni bil uspešen, bilo pa je precej nedolžnih žrtev, ki so jih povzročili tako partizani, kot v represalijah tudi italijanski okupartorji.

Jože Bartolj

Jože MožinaSlovenski razkolVidovska planota

Informativne oddaje

VEČ ...|14. 1. 2021
Utrip dneva dne 14. 1.

  • Janša v primeru večjega poslabšanja epidemiološke slike ne izključuje možnosti popolnega lockdowna.
  • Bolnišnice še vedno močno obremenjene s covidnimi bolniki, bojijo se poslabšanja situacije in novega seva koronavirusa.
  • Inšpektorji kršitve ukrepov v cerkvah ne zaznavajo; verniki in župniki upoštevajo vsa priporočila.
  • V svetu renesansa jedrskega sektorja. Tudi za skupino Gen ključna razvojna prioriteta ostaja projekt drugega bloka jedrske elektrarne Krško.
  • Petrič: Ustavna obtožba Trumpa ne bo povezala, ampak še bolj razdelila ZDA.
  • Vreme: Popoldne bo večinoma sončno in vetrovno. Jutri bo pretežno jasno.
  • VMESNIK:
  • Na Švedskem umrlo približno 6200 več ljudi, kot je znašalo povprečje v zadnjih petih letih.
  • Italija stroge protikoronske ukrepe podaljšuje do marca.
  • Šport: Slovenija na rokometnem svetovnem prvenstvu uvodoma z Južno Korejo.

Utrip dneva dne 14. 1.

  • Janša v primeru večjega poslabšanja epidemiološke slike ne izključuje možnosti popolnega lockdowna.
  • Bolnišnice še vedno močno obremenjene s covidnimi bolniki, bojijo se poslabšanja situacije in novega seva koronavirusa.
  • Inšpektorji kršitve ukrepov v cerkvah ne zaznavajo; verniki in župniki upoštevajo vsa priporočila.
  • V svetu renesansa jedrskega sektorja. Tudi za skupino Gen ključna razvojna prioriteta ostaja projekt drugega bloka jedrske elektrarne Krško.
  • Petrič: Ustavna obtožba Trumpa ne bo povezala, ampak še bolj razdelila ZDA.
  • Vreme: Popoldne bo večinoma sončno in vetrovno. Jutri bo pretežno jasno.
  • VMESNIK:
  • Na Švedskem umrlo približno 6200 več ljudi, kot je znašalo povprečje v zadnjih petih letih.
  • Italija stroge protikoronske ukrepe podaljšuje do marca.
  • Šport: Slovenija na rokometnem svetovnem prvenstvu uvodoma z Južno Korejo.

info

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 14. 1.
  • Janša v primeru večjega poslabšanja epidemiološke slike ne izključuje možnosti popolnega lockdowna.
  • Bolnišnice še vedno močno obremenjene s covidnimi bolniki, bojijo se poslabšanja situacije in novega seva koronavirusa.
  • Inšpektorji kršitve ukrepov v cerkvah ne zaznavajo; verniki in župniki upoštevajo vsa priporočila.
  • V svetu renesansa jedrskega sektorja. Tudi za skupino Gen ključna razvojna prioriteta ostaja projekt drugega bloka jedrske elektrarne Krško.
  • Petrič: Ustavna obtožba Trumpa ne bo povezala, ampak še bolj razdelila ZDA.
  • Vreme: Popoldne bo večinoma sončno in vetrovno. Jutri bo pretežno jasno.
  • VMESNIK:
  • Na Švedskem umrlo približno 6200 več ljudi, kot je znašalo povprečje v zadnjih petih letih.
  • Italija stroge protikoronske ukrepe podaljšuje do marca.
  • Šport: Slovenija na rokometnem svetovnem prvenstvu uvodoma z Južno Korejo.
VEČ ...|14. 1. 2021
Utrip dneva dne 14. 1.
  • Janša v primeru večjega poslabšanja epidemiološke slike ne izključuje možnosti popolnega lockdowna.
  • Bolnišnice še vedno močno obremenjene s covidnimi bolniki, bojijo se poslabšanja situacije in novega seva koronavirusa.
  • Inšpektorji kršitve ukrepov v cerkvah ne zaznavajo; verniki in župniki upoštevajo vsa priporočila.
  • V svetu renesansa jedrskega sektorja. Tudi za skupino Gen ključna razvojna prioriteta ostaja projekt drugega bloka jedrske elektrarne Krško.
  • Petrič: Ustavna obtožba Trumpa ne bo povezala, ampak še bolj razdelila ZDA.
  • Vreme: Popoldne bo večinoma sončno in vetrovno. Jutri bo pretežno jasno.
  • VMESNIK:
  • Na Švedskem umrlo približno 6200 več ljudi, kot je znašalo povprečje v zadnjih petih letih.
  • Italija stroge protikoronske ukrepe podaljšuje do marca.
  • Šport: Slovenija na rokometnem svetovnem prvenstvu uvodoma z Južno Korejo.

Radio Ognjišče

info

Moja zgodba

VEČ ...|10. 1. 2021
Stanislav Novačan - pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali drugi del pričevanja Stanislava Novačana, ki so ga med vojno Italijani odpeljali v internacijo v Gonars. Po italijanski kapitulaciji se je vrnil domov, od tam pa je odšel na Jesenice, kjer je delal v nemškem taborišču. Prisluhnite pričevanju, v katerem je Stanislav spregovoril o svoji službeni poti po vojni, ki ga je vodila iz Borovnice v Knežak in leta 1948 v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče.

Stanislav Novačan - pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali drugi del pričevanja Stanislava Novačana, ki so ga med vojno Italijani odpeljali v internacijo v Gonars. Po italijanski kapitulaciji se je vrnil domov, od tam pa je odšel na Jesenice, kjer je delal v nemškem taborišču. Prisluhnite pričevanju, v katerem je Stanislav spregovoril o svoji službeni poti po vojni, ki ga je vodila iz Borovnice v Knežak in leta 1948 v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče.

spominpogovorStanislav Novačan

Moja zgodba

Stanislav Novačan - pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali drugi del pričevanja Stanislava Novačana, ki so ga med vojno Italijani odpeljali v internacijo v Gonars. Po italijanski kapitulaciji se je vrnil domov, od tam pa je odšel na Jesenice, kjer je delal v nemškem taborišču. Prisluhnite pričevanju, v katerem je Stanislav spregovoril o svoji službeni poti po vojni, ki ga je vodila iz Borovnice v Knežak in leta 1948 v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče.

VEČ ...|10. 1. 2021
Stanislav Novačan - pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali drugi del pričevanja Stanislava Novačana, ki so ga med vojno Italijani odpeljali v internacijo v Gonars. Po italijanski kapitulaciji se je vrnil domov, od tam pa je odšel na Jesenice, kjer je delal v nemškem taborišču. Prisluhnite pričevanju, v katerem je Stanislav spregovoril o svoji službeni poti po vojni, ki ga je vodila iz Borovnice v Knežak in leta 1948 v najbolj zahodno slovensko vas Robidišče.

Jože Bartolj

spominpogovorStanislav Novačan

Informativne oddaje

VEČ ...|9. 1. 2021
Utrip dneva dne 9. 1.

Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.

Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.

Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.

Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.

Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.

Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.

Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.

Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.

ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.

Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.

Utrip dneva dne 9. 1.

Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.

Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.

Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.

Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.

Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.

Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.

Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.

Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.

ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.

Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.

infodružbaduhovnostizobraževanjekoronaviruspolitikazdravstvošport

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 9. 1.

Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.

Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.

Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.

Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.

Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.

Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.

Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.

Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.

ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.

Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.

VEČ ...|9. 1. 2021
Utrip dneva dne 9. 1.

Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.

Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.

Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.

Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.

Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.

Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.

Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.

Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.

ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.

Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.

Radio Ognjišče

infodružbaduhovnostizobraževanjekoronaviruspolitikazdravstvošport

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 12. 2020
Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - minister za zunanje zadeve Anže Logar

Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!

Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - minister za zunanje zadeve Anže Logar

Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!

koronavirusvatikansmrekanadškof alojzij cviklanže logar

Informativni prispevki

Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - minister za zunanje zadeve Anže Logar

Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!

VEČ ...|11. 12. 2020
Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - minister za zunanje zadeve Anže Logar

Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!

Alen Salihović

koronavirusvatikansmrekanadškof alojzij cviklanže logar

Via positiva

VEČ ...|5. 11. 2020
Laris Gaiser: Zaupanje si pridobimo le s svojim delom

Mož, ki ga je težko ujeti. Je človek, ki se pogosto sprehaja po svetu, pravi sam. Prihaja iz Ptuja, je geopolitični ekonomist, svetovalec, manager, predavatelj in kolumnist. Prisoten doma in na tujem. Dr. Laris Gaiser. Kalil se je kot svetovalec v italijanski vladi in tam začel svojo kariero v mednarodnih vodah. Vrednote v politiki, diplomatski jezik in načini uveljavljanja interesov, so zelo okvirna izhodišča pogovora z njim, med vrsticami pa boste lahko razbrali še marsikaj o geopolitiki.

Laris Gaiser: Zaupanje si pridobimo le s svojim delom

Mož, ki ga je težko ujeti. Je človek, ki se pogosto sprehaja po svetu, pravi sam. Prihaja iz Ptuja, je geopolitični ekonomist, svetovalec, manager, predavatelj in kolumnist. Prisoten doma in na tujem. Dr. Laris Gaiser. Kalil se je kot svetovalec v italijanski vladi in tam začel svojo kariero v mednarodnih vodah. Vrednote v politiki, diplomatski jezik in načini uveljavljanja interesov, so zelo okvirna izhodišča pogovora z njim, med vrsticami pa boste lahko razbrali še marsikaj o geopolitiki.

družbapogovorpolitikaodnosiizobraževanje

Via positiva

Laris Gaiser: Zaupanje si pridobimo le s svojim delom
Mož, ki ga je težko ujeti. Je človek, ki se pogosto sprehaja po svetu, pravi sam. Prihaja iz Ptuja, je geopolitični ekonomist, svetovalec, manager, predavatelj in kolumnist. Prisoten doma in na tujem. Dr. Laris Gaiser. Kalil se je kot svetovalec v italijanski vladi in tam začel svojo kariero v mednarodnih vodah. Vrednote v politiki, diplomatski jezik in načini uveljavljanja interesov, so zelo okvirna izhodišča pogovora z njim, med vrsticami pa boste lahko razbrali še marsikaj o geopolitiki.
VEČ ...|5. 11. 2020
Laris Gaiser: Zaupanje si pridobimo le s svojim delom
Mož, ki ga je težko ujeti. Je človek, ki se pogosto sprehaja po svetu, pravi sam. Prihaja iz Ptuja, je geopolitični ekonomist, svetovalec, manager, predavatelj in kolumnist. Prisoten doma in na tujem. Dr. Laris Gaiser. Kalil se je kot svetovalec v italijanski vladi in tam začel svojo kariero v mednarodnih vodah. Vrednote v politiki, diplomatski jezik in načini uveljavljanja interesov, so zelo okvirna izhodišča pogovora z njim, med vrsticami pa boste lahko razbrali še marsikaj o geopolitiki.

Nataša Ličen

družbapogovorpolitikaodnosiizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 10. 2020
80 let mons. Marina Qualizza

Mons. Marino Qualizza je največja moralna avtoriteta v Benečijiformata Ivana Trinka. Pred dnevi je praznoval 80. rojstni dan inzadruga Most je zbrala uvodnike, ki jih je kot odgovorni urednikpisal za petnajstdnevnik Dom. Mons.Qualizza sodi med vodilne teologe v italijanskem svetu. Napisal jeveč kot 40 knjig s teološko vsebino, ki jih uporabljajo nateoloških fakultetah in v šolah verouka. Leta 1986 je ustanovil in25 let tudi vodil višjo šolo za verske znanosti v Vidmu, kjer seusposabljajo učitelji verouka v Furlaniji-Julijski krajini. Ob vsemakademskem delu je ostal vedno povezan z rojstno Benečijo, sslovenskim jezikom in kulturo. Tako nam je avtorja uvodnikovpredstavil urednik Doma Ezio Gosgnach.  Knjiga Benečija,naš dom je nadaljevanje prejšnjih knjig mons. Qualizza. Uvodnike,ki so nastali po letu 2003, so razdelili v pet sklopov oz. poglavij:politika, kultura, vera, človekove pravice in prazniki. V knjigi soobjavljeni tako, kot so bili napisani v Domu, se pravi bodisi vnarečni slovenščini ali v italijanščini, vsak ima povzetek vdrugem jeziku. Skupni imenovalec je, da je vera povezana s kulturo injezikom, vsemi potrebami ljudi v Benečiji. Knjiga se ne bere kotroman, ampak je priročnik, v katerem lahko v vsakem trenutku najdemokoristen nasvet, dobro idejo ali pravo besedo.

80 let mons. Marina Qualizza

Mons. Marino Qualizza je največja moralna avtoriteta v Benečijiformata Ivana Trinka. Pred dnevi je praznoval 80. rojstni dan inzadruga Most je zbrala uvodnike, ki jih je kot odgovorni urednikpisal za petnajstdnevnik Dom. Mons.Qualizza sodi med vodilne teologe v italijanskem svetu. Napisal jeveč kot 40 knjig s teološko vsebino, ki jih uporabljajo nateoloških fakultetah in v šolah verouka. Leta 1986 je ustanovil in25 let tudi vodil višjo šolo za verske znanosti v Vidmu, kjer seusposabljajo učitelji verouka v Furlaniji-Julijski krajini. Ob vsemakademskem delu je ostal vedno povezan z rojstno Benečijo, sslovenskim jezikom in kulturo. Tako nam je avtorja uvodnikovpredstavil urednik Doma Ezio Gosgnach.  Knjiga Benečija,naš dom je nadaljevanje prejšnjih knjig mons. Qualizza. Uvodnike,ki so nastali po letu 2003, so razdelili v pet sklopov oz. poglavij:politika, kultura, vera, človekove pravice in prazniki. V knjigi soobjavljeni tako, kot so bili napisani v Domu, se pravi bodisi vnarečni slovenščini ali v italijanščini, vsak ima povzetek vdrugem jeziku. Skupni imenovalec je, da je vera povezana s kulturo injezikom, vsemi potrebami ljudi v Benečiji. Knjiga se ne bere kotroman, ampak je priročnik, v katerem lahko v vsakem trenutku najdemokoristen nasvet, dobro idejo ali pravo besedo.

info

Informativni prispevki

80 let mons. Marina Qualizza

Mons. Marino Qualizza je največja moralna avtoriteta v Benečijiformata Ivana Trinka. Pred dnevi je praznoval 80. rojstni dan inzadruga Most je zbrala uvodnike, ki jih je kot odgovorni urednikpisal za petnajstdnevnik Dom. Mons.Qualizza sodi med vodilne teologe v italijanskem svetu. Napisal jeveč kot 40 knjig s teološko vsebino, ki jih uporabljajo nateoloških fakultetah in v šolah verouka. Leta 1986 je ustanovil in25 let tudi vodil višjo šolo za verske znanosti v Vidmu, kjer seusposabljajo učitelji verouka v Furlaniji-Julijski krajini. Ob vsemakademskem delu je ostal vedno povezan z rojstno Benečijo, sslovenskim jezikom in kulturo. Tako nam je avtorja uvodnikovpredstavil urednik Doma Ezio Gosgnach.  Knjiga Benečija,naš dom je nadaljevanje prejšnjih knjig mons. Qualizza. Uvodnike,ki so nastali po letu 2003, so razdelili v pet sklopov oz. poglavij:politika, kultura, vera, človekove pravice in prazniki. V knjigi soobjavljeni tako, kot so bili napisani v Domu, se pravi bodisi vnarečni slovenščini ali v italijanščini, vsak ima povzetek vdrugem jeziku. Skupni imenovalec je, da je vera povezana s kulturo injezikom, vsemi potrebami ljudi v Benečiji. Knjiga se ne bere kotroman, ampak je priročnik, v katerem lahko v vsakem trenutku najdemokoristen nasvet, dobro idejo ali pravo besedo.

VEČ ...|18. 10. 2020
80 let mons. Marina Qualizza

Mons. Marino Qualizza je največja moralna avtoriteta v Benečijiformata Ivana Trinka. Pred dnevi je praznoval 80. rojstni dan inzadruga Most je zbrala uvodnike, ki jih je kot odgovorni urednikpisal za petnajstdnevnik Dom. Mons.Qualizza sodi med vodilne teologe v italijanskem svetu. Napisal jeveč kot 40 knjig s teološko vsebino, ki jih uporabljajo nateoloških fakultetah in v šolah verouka. Leta 1986 je ustanovil in25 let tudi vodil višjo šolo za verske znanosti v Vidmu, kjer seusposabljajo učitelji verouka v Furlaniji-Julijski krajini. Ob vsemakademskem delu je ostal vedno povezan z rojstno Benečijo, sslovenskim jezikom in kulturo. Tako nam je avtorja uvodnikovpredstavil urednik Doma Ezio Gosgnach.  Knjiga Benečija,naš dom je nadaljevanje prejšnjih knjig mons. Qualizza. Uvodnike,ki so nastali po letu 2003, so razdelili v pet sklopov oz. poglavij:politika, kultura, vera, človekove pravice in prazniki. V knjigi soobjavljeni tako, kot so bili napisani v Domu, se pravi bodisi vnarečni slovenščini ali v italijanščini, vsak ima povzetek vdrugem jeziku. Skupni imenovalec je, da je vera povezana s kulturo injezikom, vsemi potrebami ljudi v Benečiji. Knjiga se ne bere kotroman, ampak je priročnik, v katerem lahko v vsakem trenutku najdemokoristen nasvet, dobro idejo ali pravo besedo.

Matjaž Merljak

info

Komentar Časnik.si

VEČ ...|14. 10. 2020
Aleš Maver: Damijanov “ustavni lok” namenjen izključevanju SDS iz demokratičnega procesa

Ena od bizarnejših, čeprav ne tudi čisto nepomembnih potez zadnjega opozicijskega predloga za zamenjavo vlade je lastno poimenovanje “Damijanovih štirih” za ustavni lok. Pojem “ustavni lok” sam je eden od snovalcev domnevne nove koalicije očitno uvozil iz Italije. Tam je senca te besedne zveze visela nad političnim prostorom skoraj petdeset let, od uvedbe republike leta 1946 do Berlusconijevega prihoda za vladno krmilo leta 1994. V “ustavnem loku” so bile vse stranke, ki so glasovale za republikansko ustavo. Tiste, ki niso, so bile po tej teoriji same po sebi izločene iz sodelovanja pri oblasti. V času, ko je bila ustava sprejeta, se je to nanašalo predvsem na monarhistične skupine. Čeprav je za ohranitev savojske dinastije na referendumu leta 1946 glasovalo (vsaj) 46 odstotkov Italijanov, politični predstavniki zamisli o italijanski kraljevini nikoli niso prelezli desetodstotne letvice na volitvah. Njihova moč je kar naprej pešala in do začetka sedemdesetih let so s političnega prizorišča povsem izginili.

Aleš Maver: Damijanov “ustavni lok” namenjen izključevanju SDS iz demokratičnega procesa

Ena od bizarnejših, čeprav ne tudi čisto nepomembnih potez zadnjega opozicijskega predloga za zamenjavo vlade je lastno poimenovanje “Damijanovih štirih” za ustavni lok. Pojem “ustavni lok” sam je eden od snovalcev domnevne nove koalicije očitno uvozil iz Italije. Tam je senca te besedne zveze visela nad političnim prostorom skoraj petdeset let, od uvedbe republike leta 1946 do Berlusconijevega prihoda za vladno krmilo leta 1994. V “ustavnem loku” so bile vse stranke, ki so glasovale za republikansko ustavo. Tiste, ki niso, so bile po tej teoriji same po sebi izločene iz sodelovanja pri oblasti. V času, ko je bila ustava sprejeta, se je to nanašalo predvsem na monarhistične skupine. Čeprav je za ohranitev savojske dinastije na referendumu leta 1946 glasovalo (vsaj) 46 odstotkov Italijanov, politični predstavniki zamisli o italijanski kraljevini nikoli niso prelezli desetodstotne letvice na volitvah. Njihova moč je kar naprej pešala in do začetka sedemdesetih let so s političnega prizorišča povsem izginili.

komentar

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Damijanov “ustavni lok” namenjen izključevanju SDS iz demokratičnega procesa

Ena od bizarnejših, čeprav ne tudi čisto nepomembnih potez zadnjega opozicijskega predloga za zamenjavo vlade je lastno poimenovanje “Damijanovih štirih” za ustavni lok. Pojem “ustavni lok” sam je eden od snovalcev domnevne nove koalicije očitno uvozil iz Italije. Tam je senca te besedne zveze visela nad političnim prostorom skoraj petdeset let, od uvedbe republike leta 1946 do Berlusconijevega prihoda za vladno krmilo leta 1994. V “ustavnem loku” so bile vse stranke, ki so glasovale za republikansko ustavo. Tiste, ki niso, so bile po tej teoriji same po sebi izločene iz sodelovanja pri oblasti. V času, ko je bila ustava sprejeta, se je to nanašalo predvsem na monarhistične skupine. Čeprav je za ohranitev savojske dinastije na referendumu leta 1946 glasovalo (vsaj) 46 odstotkov Italijanov, politični predstavniki zamisli o italijanski kraljevini nikoli niso prelezli desetodstotne letvice na volitvah. Njihova moč je kar naprej pešala in do začetka sedemdesetih let so s političnega prizorišča povsem izginili.

VEČ ...|14. 10. 2020
Aleš Maver: Damijanov “ustavni lok” namenjen izključevanju SDS iz demokratičnega procesa

Ena od bizarnejših, čeprav ne tudi čisto nepomembnih potez zadnjega opozicijskega predloga za zamenjavo vlade je lastno poimenovanje “Damijanovih štirih” za ustavni lok. Pojem “ustavni lok” sam je eden od snovalcev domnevne nove koalicije očitno uvozil iz Italije. Tam je senca te besedne zveze visela nad političnim prostorom skoraj petdeset let, od uvedbe republike leta 1946 do Berlusconijevega prihoda za vladno krmilo leta 1994. V “ustavnem loku” so bile vse stranke, ki so glasovale za republikansko ustavo. Tiste, ki niso, so bile po tej teoriji same po sebi izločene iz sodelovanja pri oblasti. V času, ko je bila ustava sprejeta, se je to nanašalo predvsem na monarhistične skupine. Čeprav je za ohranitev savojske dinastije na referendumu leta 1946 glasovalo (vsaj) 46 odstotkov Italijanov, politični predstavniki zamisli o italijanski kraljevini nikoli niso prelezli desetodstotne letvice na volitvah. Njihova moč je kar naprej pešala in do začetka sedemdesetih let so s političnega prizorišča povsem izginili.

Aleš Maver

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 9. 2020
Ni je pandemije, ki bi ustavila aktivnosti Slomškovega doma v Buenos Airesu

O čem so oz. bodo 20. in 21. septembra 2020 odločali na referendumu v Italiji in zakaj je pomemben za slovensko skupnost. Poklicali smo tudi v Slomškov dom v Buenos Airesu v Argentini. Predsednik Marko Selan in članica Mariana Poznič sta predstavila dejavnosti in zagotovila, da je ni pandemije, ki bi ustavila aktivnosti. Res pa je, da te potekajo na drugačen, prilagojen način. Slišali ste še, kaj je na sredinem branju v Celovcu naglasil pisatelj Drago Jančar.

Ni je pandemije, ki bi ustavila aktivnosti Slomškovega doma v Buenos Airesu

O čem so oz. bodo 20. in 21. septembra 2020 odločali na referendumu v Italiji in zakaj je pomemben za slovensko skupnost. Poklicali smo tudi v Slomškov dom v Buenos Airesu v Argentini. Predsednik Marko Selan in članica Mariana Poznič sta predstavila dejavnosti in zagotovila, da je ni pandemije, ki bi ustavila aktivnosti. Res pa je, da te potekajo na drugačen, prilagojen način. Slišali ste še, kaj je na sredinem branju v Celovcu naglasil pisatelj Drago Jančar.

inforojakiargentinaitalijacelovec

Slovencem po svetu in domovini

Ni je pandemije, ki bi ustavila aktivnosti Slomškovega doma v Buenos Airesu
O čem so oz. bodo 20. in 21. septembra 2020 odločali na referendumu v Italiji in zakaj je pomemben za slovensko skupnost. Poklicali smo tudi v Slomškov dom v Buenos Airesu v Argentini. Predsednik Marko Selan in članica Mariana Poznič sta predstavila dejavnosti in zagotovila, da je ni pandemije, ki bi ustavila aktivnosti. Res pa je, da te potekajo na drugačen, prilagojen način. Slišali ste še, kaj je na sredinem branju v Celovcu naglasil pisatelj Drago Jančar.
VEČ ...|20. 9. 2020
Ni je pandemije, ki bi ustavila aktivnosti Slomškovega doma v Buenos Airesu
O čem so oz. bodo 20. in 21. septembra 2020 odločali na referendumu v Italiji in zakaj je pomemben za slovensko skupnost. Poklicali smo tudi v Slomškov dom v Buenos Airesu v Argentini. Predsednik Marko Selan in članica Mariana Poznič sta predstavila dejavnosti in zagotovila, da je ni pandemije, ki bi ustavila aktivnosti. Res pa je, da te potekajo na drugačen, prilagojen način. Slišali ste še, kaj je na sredinem branju v Celovcu naglasil pisatelj Drago Jančar.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinaitalijacelovec

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 9. 2020
Igor Gabrovec o volilnem referendumu v Italiji

V nedeljo in ponedeljek bo v Italiji potekal referendum o zmanjšanju števila parlamentarcev v Rimu, zaradi česar bi lahko slovenska manjšina ostala brez svojih predstavnikov v Rimu. Število poslancev v spodnjem domu naj bi se zmanjšalo s 630 na 400, število senatorjev pa s 315 na 200. Spremembe neposredno zadevajo slovensko manjšino v Italiji, ki bi zaradi krčenja števila parlamentarcev lahko ostala brez svojih predstavnikov v Rimu. Furlaniji - Julijski krajini, kjer živi večina Slovencev v Italiji, namreč po novem zakonu pripadajo štirje senatorji namesto sedmih in osem poslancev namesto 13. Krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), morebitno znižanje števila poslancev zelo skrbi. Pripadnike slovenske narodne skupnosti v Italiji pozivata, naj resno razmislijo o posledicah ter na referendumu glasujejo proti zmanjšanju števila parlamentarcev. Več nam je povedal Igor Gabrovec, deželni svetnik in tajnik stranke Slovenska skupnost.

Igor Gabrovec o volilnem referendumu v Italiji

V nedeljo in ponedeljek bo v Italiji potekal referendum o zmanjšanju števila parlamentarcev v Rimu, zaradi česar bi lahko slovenska manjšina ostala brez svojih predstavnikov v Rimu. Število poslancev v spodnjem domu naj bi se zmanjšalo s 630 na 400, število senatorjev pa s 315 na 200. Spremembe neposredno zadevajo slovensko manjšino v Italiji, ki bi zaradi krčenja števila parlamentarcev lahko ostala brez svojih predstavnikov v Rimu. Furlaniji - Julijski krajini, kjer živi večina Slovencev v Italiji, namreč po novem zakonu pripadajo štirje senatorji namesto sedmih in osem poslancev namesto 13. Krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), morebitno znižanje števila poslancev zelo skrbi. Pripadnike slovenske narodne skupnosti v Italiji pozivata, naj resno razmislijo o posledicah ter na referendumu glasujejo proti zmanjšanju števila parlamentarcev. Več nam je povedal Igor Gabrovec, deželni svetnik in tajnik stranke Slovenska skupnost.

info

Informativni prispevki

Igor Gabrovec o volilnem referendumu v Italiji
V nedeljo in ponedeljek bo v Italiji potekal referendum o zmanjšanju števila parlamentarcev v Rimu, zaradi česar bi lahko slovenska manjšina ostala brez svojih predstavnikov v Rimu. Število poslancev v spodnjem domu naj bi se zmanjšalo s 630 na 400, število senatorjev pa s 315 na 200. Spremembe neposredno zadevajo slovensko manjšino v Italiji, ki bi zaradi krčenja števila parlamentarcev lahko ostala brez svojih predstavnikov v Rimu. Furlaniji - Julijski krajini, kjer živi večina Slovencev v Italiji, namreč po novem zakonu pripadajo štirje senatorji namesto sedmih in osem poslancev namesto 13. Krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), morebitno znižanje števila poslancev zelo skrbi. Pripadnike slovenske narodne skupnosti v Italiji pozivata, naj resno razmislijo o posledicah ter na referendumu glasujejo proti zmanjšanju števila parlamentarcev. Več nam je povedal Igor Gabrovec, deželni svetnik in tajnik stranke Slovenska skupnost.
VEČ ...|18. 9. 2020
Igor Gabrovec o volilnem referendumu v Italiji
V nedeljo in ponedeljek bo v Italiji potekal referendum o zmanjšanju števila parlamentarcev v Rimu, zaradi česar bi lahko slovenska manjšina ostala brez svojih predstavnikov v Rimu. Število poslancev v spodnjem domu naj bi se zmanjšalo s 630 na 400, število senatorjev pa s 315 na 200. Spremembe neposredno zadevajo slovensko manjšino v Italiji, ki bi zaradi krčenja števila parlamentarcev lahko ostala brez svojih predstavnikov v Rimu. Furlaniji - Julijski krajini, kjer živi večina Slovencev v Italiji, namreč po novem zakonu pripadajo štirje senatorji namesto sedmih in osem poslancev namesto 13. Krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), morebitno znižanje števila poslancev zelo skrbi. Pripadnike slovenske narodne skupnosti v Italiji pozivata, naj resno razmislijo o posledicah ter na referendumu glasujejo proti zmanjšanju števila parlamentarcev. Več nam je povedal Igor Gabrovec, deželni svetnik in tajnik stranke Slovenska skupnost.

Matjaž Merljak

info

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 8. 2020
Andrej Tomelj: Baragovo semenišče in cerkev v Križankah nista tržaški Narodni dom

Demokratična Italija je po stotih letih storila zavezujoč korak in ne samo z besedami, temveč z dejanjem simbolično poravnala zgodovinski dolg do zdesetkane in še vedno bolj ali manj razdeljene slovenske manjšine. Po navdušenju ob vračanju Narodnega doma tržaškim Slovencem ob stoletnici njegovega požiga so se začela pojavljati razmišljanja kritičnih opazovalcev in poznavalcev razmer v Trstu. Odpira se vrsta vprašanj, na katera še ni odgovorov.

Andrej Tomelj: Baragovo semenišče in cerkev v Križankah nista tržaški Narodni dom

Demokratična Italija je po stotih letih storila zavezujoč korak in ne samo z besedami, temveč z dejanjem simbolično poravnala zgodovinski dolg do zdesetkane in še vedno bolj ali manj razdeljene slovenske manjšine. Po navdušenju ob vračanju Narodnega doma tržaškim Slovencem ob stoletnici njegovega požiga so se začela pojavljati razmišljanja kritičnih opazovalcev in poznavalcev razmer v Trstu. Odpira se vrsta vprašanj, na katera še ni odgovorov.

komentardružba

Komentar Časnik.si

Andrej Tomelj: Baragovo semenišče in cerkev v Križankah nista tržaški Narodni dom
Demokratična Italija je po stotih letih storila zavezujoč korak in ne samo z besedami, temveč z dejanjem simbolično poravnala zgodovinski dolg do zdesetkane in še vedno bolj ali manj razdeljene slovenske manjšine. Po navdušenju ob vračanju Narodnega doma tržaškim Slovencem ob stoletnici njegovega požiga so se začela pojavljati razmišljanja kritičnih opazovalcev in poznavalcev razmer v Trstu. Odpira se vrsta vprašanj, na katera še ni odgovorov.
VEČ ...|12. 8. 2020
Andrej Tomelj: Baragovo semenišče in cerkev v Križankah nista tržaški Narodni dom
Demokratična Italija je po stotih letih storila zavezujoč korak in ne samo z besedami, temveč z dejanjem simbolično poravnala zgodovinski dolg do zdesetkane in še vedno bolj ali manj razdeljene slovenske manjšine. Po navdušenju ob vračanju Narodnega doma tržaškim Slovencem ob stoletnici njegovega požiga so se začela pojavljati razmišljanja kritičnih opazovalcev in poznavalcev razmer v Trstu. Odpira se vrsta vprašanj, na katera še ni odgovorov.

Andrej Tomelj

komentardružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 7. 2020
Tino Mamić: Dan za zgodovino: 13. julij 2020

Poklon italijanskega predsednika na Bazovski gmajni štirim tigrovcem, ki so uradno gledano iz Rima še vedno teroristi, je velik dogodek. Še večji pa je, da bo najvišji predstavnik Italije Slovencem vrnil ključe Narodnega doma, palače, ki je kot slovenski simbol sredi Trsta manifestativno pogorela, kar je označilo začetek fašističnega nasilja.

Tino Mamić: Dan za zgodovino: 13. julij 2020

Poklon italijanskega predsednika na Bazovski gmajni štirim tigrovcem, ki so uradno gledano iz Rima še vedno teroristi, je velik dogodek. Še večji pa je, da bo najvišji predstavnik Italije Slovencem vrnil ključe Narodnega doma, palače, ki je kot slovenski simbol sredi Trsta manifestativno pogorela, kar je označilo začetek fašističnega nasilja.

politikadružbazgodovinakomentar

Komentar Domovina.je

Tino Mamić: Dan za zgodovino: 13. julij 2020
Poklon italijanskega predsednika na Bazovski gmajni štirim tigrovcem, ki so uradno gledano iz Rima še vedno teroristi, je velik dogodek. Še večji pa je, da bo najvišji predstavnik Italije Slovencem vrnil ključe Narodnega doma, palače, ki je kot slovenski simbol sredi Trsta manifestativno pogorela, kar je označilo začetek fašističnega nasilja.
VEČ ...|13. 7. 2020
Tino Mamić: Dan za zgodovino: 13. julij 2020
Poklon italijanskega predsednika na Bazovski gmajni štirim tigrovcem, ki so uradno gledano iz Rima še vedno teroristi, je velik dogodek. Še večji pa je, da bo najvišji predstavnik Italije Slovencem vrnil ključe Narodnega doma, palače, ki je kot slovenski simbol sredi Trsta manifestativno pogorela, kar je označilo začetek fašističnega nasilja.

Tino Mamić

politikadružbazgodovinakomentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 7. 2020
Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala

Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

inforojakiitalijatrst

Slovencem po svetu in domovini

Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala
Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.
VEČ ...|12. 7. 2020
Kljub epidemiji je povezanost z rojaki ostala
Čeprav so julijska srečanja za rojake v domovini letos odpadla, pa so Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres in Slovenija v svetu pripravili različne programe. Predstavili so jih voditelj Lenart Rihar, generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa in generalni tajnik Boštjan Kocmur. V začetku smo slišali, kako so na Brezjah obeležili nedeljo Slovencev po svetu (maševal je škof Anton Jamnik). Na koncu je bilo nekaj novic in tudi napoved slovesnosti v Trstu ob vrnitivi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijatrst

Petkov večer

VEČ ...|10. 7. 2020
Ennio Morricone, zgodbe življenja

Italijanski skladatelj Ennio Morricone, ki je umrl na začetku tedna, je za seboj pustil ogromno glasbeno zapuščino, v kateri je največ filmske glasbe. Grdi, umazani, zli, Za prgišče dolarjev, Misijon je le nekaj filmov, ki jih je opremil z nepozabnimi glasbenimi temami. V oddaji pa smo prebrali tudi pismo, ki ga je Abraham Lincoln leta 1860 napisal učitelju svojega sina.

Ennio Morricone, zgodbe življenja

Italijanski skladatelj Ennio Morricone, ki je umrl na začetku tedna, je za seboj pustil ogromno glasbeno zapuščino, v kateri je največ filmske glasbe. Grdi, umazani, zli, Za prgišče dolarjev, Misijon je le nekaj filmov, ki jih je opremil z nepozabnimi glasbenimi temami. V oddaji pa smo prebrali tudi pismo, ki ga je Abraham Lincoln leta 1860 napisal učitelju svojega sina.

glasbaspominodnosiživljenje

Petkov večer

Ennio Morricone, zgodbe življenja
Italijanski skladatelj Ennio Morricone, ki je umrl na začetku tedna, je za seboj pustil ogromno glasbeno zapuščino, v kateri je največ filmske glasbe. Grdi, umazani, zli, Za prgišče dolarjev, Misijon je le nekaj filmov, ki jih je opremil z nepozabnimi glasbenimi temami. V oddaji pa smo prebrali tudi pismo, ki ga je Abraham Lincoln leta 1860 napisal učitelju svojega sina.
VEČ ...|10. 7. 2020
Ennio Morricone, zgodbe življenja
Italijanski skladatelj Ennio Morricone, ki je umrl na začetku tedna, je za seboj pustil ogromno glasbeno zapuščino, v kateri je največ filmske glasbe. Grdi, umazani, zli, Za prgišče dolarjev, Misijon je le nekaj filmov, ki jih je opremil z nepozabnimi glasbenimi temami. V oddaji pa smo prebrali tudi pismo, ki ga je Abraham Lincoln leta 1860 napisal učitelju svojega sina.

Marjan Bunič

glasbaspominodnosiživljenje

Moja zgodba

VEČ ...|28. 6. 2020
Prof. dr. Anton Perdih - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, po izobrazbi kemik, avtor knjige Vojni in povojni utrinki. Njegovega očeta so Italijani leta 1943 odpeljali v taborišče, po kapitulaciji pa so ga zajeli nacisti in odpeljali v delovno taborišče v Nemčijo. Domov se je vrnil junija 1945. Beseda je tekla o Italijanih, Nemcih, partizanih in domobrancih ...

Prof. dr. Anton Perdih - Pričevanje

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, po izobrazbi kemik, avtor knjige Vojni in povojni utrinki. Njegovega očeta so Italijani leta 1943 odpeljali v taborišče, po kapitulaciji pa so ga zajeli nacisti in odpeljali v delovno taborišče v Nemčijo. Domov se je vrnil junija 1945. Beseda je tekla o Italijanih, Nemcih, partizanih in domobrancih ...

spominanton perdihvojni in povojni spomini

Moja zgodba

Prof. dr. Anton Perdih - Pričevanje
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, po izobrazbi kemik, avtor knjige Vojni in povojni utrinki. Njegovega očeta so Italijani leta 1943 odpeljali v taborišče, po kapitulaciji pa so ga zajeli nacisti in odpeljali v delovno taborišče v Nemčijo. Domov se je vrnil junija 1945. Beseda je tekla o Italijanih, Nemcih, partizanih in domobrancih ...
VEČ ...|28. 6. 2020
Prof. dr. Anton Perdih - Pričevanje
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost prof. dr. Anton Perdih, 80 letnik, po izobrazbi kemik, avtor knjige Vojni in povojni utrinki. Njegovega očeta so Italijani leta 1943 odpeljali v taborišče, po kapitulaciji pa so ga zajeli nacisti in odpeljali v delovno taborišče v Nemčijo. Domov se je vrnil junija 1945. Beseda je tekla o Italijanih, Nemcih, partizanih in domobrancih ...

Jože Bartolj

spominanton perdihvojni in povojni spomini

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 6. 2020
Ivo Jevnikar o Slovencih v Italiji

Na Primorskem so se meje najbolj spreminjale, rane se še vidijo - to je bil naslov odmevnega predavanja tržaškega novinarja in publicista Iva Jevnikarja, ki ga je imel na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah. Posnetek smo predvajali v tokratni oddaji, dodali še novice mdr. o petkovem obisku predstavnikov naše manjšine iz Italije v Ljubljani pri predsedniku države, ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu ter zunanjem ministru.

Ivo Jevnikar o Slovencih v Italiji

Na Primorskem so se meje najbolj spreminjale, rane se še vidijo - to je bil naslov odmevnega predavanja tržaškega novinarja in publicista Iva Jevnikarja, ki ga je imel na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah. Posnetek smo predvajali v tokratni oddaji, dodali še novice mdr. o petkovem obisku predstavnikov naše manjšine iz Italije v Ljubljani pri predsedniku države, ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu ter zunanjem ministru.

inforojakiitalija

Slovencem po svetu in domovini

Ivo Jevnikar o Slovencih v Italiji
Na Primorskem so se meje najbolj spreminjale, rane se še vidijo - to je bil naslov odmevnega predavanja tržaškega novinarja in publicista Iva Jevnikarja, ki ga je imel na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah. Posnetek smo predvajali v tokratni oddaji, dodali še novice mdr. o petkovem obisku predstavnikov naše manjšine iz Italije v Ljubljani pri predsedniku države, ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu ter zunanjem ministru.
VEČ ...|7. 6. 2020
Ivo Jevnikar o Slovencih v Italiji
Na Primorskem so se meje najbolj spreminjale, rane se še vidijo - to je bil naslov odmevnega predavanja tržaškega novinarja in publicista Iva Jevnikarja, ki ga je imel na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah. Posnetek smo predvajali v tokratni oddaji, dodali še novice mdr. o petkovem obisku predstavnikov naše manjšine iz Italije v Ljubljani pri predsedniku države, ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu ter zunanjem ministru.

Matjaž Merljak

inforojakiitalija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|31. 5. 2020
45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli

Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli

Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

inforojakiitalijavenezuela

Slovencem po svetu in domovini

45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli
Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.
VEČ ...|31. 5. 2020
45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli
Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijavenezuela

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 5. 2020
100 let od smrti Soškega viteza

23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

100 let od smrti Soškega viteza

23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

družbaizobraževanjepogovorzgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

100 let od smrti Soškega viteza
23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.
VEČ ...|26. 5. 2020
100 let od smrti Soškega viteza
23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorzgodovinadediščina

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 5. 2020
Neuresničen 7. člen ADP

O Avstrijski državni pogodbi in še ne do konca uresničenem sedmem členu, ki predstavlja vrsto pravic tudi za našo manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Predvajali smo tudi razmišljanje Sonje Wakounig iz iniciatiev Slovenski konsenz za ustavne pravice SKUP z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah. Novice iz Italije, Argentine in iz USZS ter vabilo na Večer slovenskih krščanskih izročil (23. maja).

Neuresničen 7. člen ADP

O Avstrijski državni pogodbi in še ne do konca uresničenem sedmem členu, ki predstavlja vrsto pravic tudi za našo manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Predvajali smo tudi razmišljanje Sonje Wakounig iz iniciatiev Slovenski konsenz za ustavne pravice SKUP z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah. Novice iz Italije, Argentine in iz USZS ter vabilo na Večer slovenskih krščanskih izročil (23. maja).

inforojakiavstrijaargentinaitalija

Slovencem po svetu in domovini

Neuresničen 7. člen ADP
O Avstrijski državni pogodbi in še ne do konca uresničenem sedmem členu, ki predstavlja vrsto pravic tudi za našo manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Predvajali smo tudi razmišljanje Sonje Wakounig iz iniciatiev Slovenski konsenz za ustavne pravice SKUP z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah. Novice iz Italije, Argentine in iz USZS ter vabilo na Večer slovenskih krščanskih izročil (23. maja).
VEČ ...|17. 5. 2020
Neuresničen 7. člen ADP
O Avstrijski državni pogodbi in še ne do konca uresničenem sedmem členu, ki predstavlja vrsto pravic tudi za našo manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Predvajali smo tudi razmišljanje Sonje Wakounig iz iniciatiev Slovenski konsenz za ustavne pravice SKUP z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah. Novice iz Italije, Argentine in iz USZS ter vabilo na Večer slovenskih krščanskih izročil (23. maja).

Matjaž Merljak

inforojakiavstrijaargentinaitalija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|25. 3. 2020
Tomaž Simčič: Italija v primežu koronavirusa

Ko se je decembra 2019 v italijanskih časopisih pojavila novica o izbruhu epidemije koronavirusa v Wuhanu na Kitajskem, si razen redkih virologov in epidemiologov nihče najbrž ni predstavljal, da bo slaba dva meseca za tem žarišče epidemije Italija in za njo postopoma ves svet.

Tomaž Simčič: Italija v primežu koronavirusa

Ko se je decembra 2019 v italijanskih časopisih pojavila novica o izbruhu epidemije koronavirusa v Wuhanu na Kitajskem, si razen redkih virologov in epidemiologov nihče najbrž ni predstavljal, da bo slaba dva meseca za tem žarišče epidemije Italija in za njo postopoma ves svet.

družbakomentarkoronaviruspolitika

Komentar Časnik.si

Tomaž Simčič: Italija v primežu koronavirusa
Ko se je decembra 2019 v italijanskih časopisih pojavila novica o izbruhu epidemije koronavirusa v Wuhanu na Kitajskem, si razen redkih virologov in epidemiologov nihče najbrž ni predstavljal, da bo slaba dva meseca za tem žarišče epidemije Italija in za njo postopoma ves svet.
VEČ ...|25. 3. 2020
Tomaž Simčič: Italija v primežu koronavirusa
Ko se je decembra 2019 v italijanskih časopisih pojavila novica o izbruhu epidemije koronavirusa v Wuhanu na Kitajskem, si razen redkih virologov in epidemiologov nihče najbrž ni predstavljal, da bo slaba dva meseca za tem žarišče epidemije Italija in za njo postopoma ves svet.

Tomaž Simčič

družbakomentarkoronaviruspolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 3. 2020
Mag. Branko Cestnik o razmerah povezanih s koronavirusom

Sinoči sem imel videoklepet z župnikom Pietrom iz Bergama. Bil sem vesel, ker sem ga videl in slišal, žalosten, ker je tema najinega pogovora šla o bolezni in smrti, o koronavirusu, ki je v zadnjih tednih prav v severnoitalijanskem Bergamu razvil svojo uničevalno moč. Podobe kolone vojaških tovornjakov, ki iz Bergama odvažajo krste z umrlimi za koronavirusom, so presunile cel svet. Tako je zapisal p. Branko Cestnik na svoji blog strani in o tem je tudi tekla beseda v oddaji Spoznanje več predsodek manj.

Mag. Branko Cestnik o razmerah povezanih s koronavirusom

Sinoči sem imel videoklepet z župnikom Pietrom iz Bergama. Bil sem vesel, ker sem ga videl in slišal, žalosten, ker je tema najinega pogovora šla o bolezni in smrti, o koronavirusu, ki je v zadnjih tednih prav v severnoitalijanskem Bergamu razvil svojo uničevalno moč. Podobe kolone vojaških tovornjakov, ki iz Bergama odvažajo krste z umrlimi za koronavirusom, so presunile cel svet. Tako je zapisal p. Branko Cestnik na svoji blog strani in o tem je tudi tekla beseda v oddaji Spoznanje več predsodek manj.

izobraževanjepogovorodnosiBranko CestnikKoornavirusBergamo

Spoznanje več, predsodek manj

Mag. Branko Cestnik o razmerah povezanih s koronavirusom
Sinoči sem imel videoklepet z župnikom Pietrom iz Bergama. Bil sem vesel, ker sem ga videl in slišal, žalosten, ker je tema najinega pogovora šla o bolezni in smrti, o koronavirusu, ki je v zadnjih tednih prav v severnoitalijanskem Bergamu razvil svojo uničevalno moč. Podobe kolone vojaških tovornjakov, ki iz Bergama odvažajo krste z umrlimi za koronavirusom, so presunile cel svet. Tako je zapisal p. Branko Cestnik na svoji blog strani in o tem je tudi tekla beseda v oddaji Spoznanje več predsodek manj.
VEČ ...|23. 3. 2020
Mag. Branko Cestnik o razmerah povezanih s koronavirusom
Sinoči sem imel videoklepet z župnikom Pietrom iz Bergama. Bil sem vesel, ker sem ga videl in slišal, žalosten, ker je tema najinega pogovora šla o bolezni in smrti, o koronavirusu, ki je v zadnjih tednih prav v severnoitalijanskem Bergamu razvil svojo uničevalno moč. Podobe kolone vojaških tovornjakov, ki iz Bergama odvažajo krste z umrlimi za koronavirusom, so presunile cel svet. Tako je zapisal p. Branko Cestnik na svoji blog strani in o tem je tudi tekla beseda v oddaji Spoznanje več predsodek manj.

Jože Bartolj

izobraževanjepogovorodnosiBranko CestnikKoornavirusBergamo

Komentar Družina

VEČ ...|19. 3. 2020
Karel Bolčina: Dvignjen palec

Covid 19 - Italija - Vse varnostne ukrepe je treba jemati resno in hkrati iskati v nastali situaciji nove priložnosti za dobro in lepo.

Karel Bolčina: Dvignjen palec

Covid 19 - Italija - Vse varnostne ukrepe je treba jemati resno in hkrati iskati v nastali situaciji nove priložnosti za dobro in lepo.

komentar

Komentar Družina

Karel Bolčina: Dvignjen palec
Covid 19 - Italija - Vse varnostne ukrepe je treba jemati resno in hkrati iskati v nastali situaciji nove priložnosti za dobro in lepo.
VEČ ...|19. 3. 2020
Karel Bolčina: Dvignjen palec
Covid 19 - Italija - Vse varnostne ukrepe je treba jemati resno in hkrati iskati v nastali situaciji nove priložnosti za dobro in lepo.

Karel Bolčina

komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 3. 2020
Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok spodbuja: #ostaniDoma

Ostani doma, je poziv, ki so ga zaradi širjenja novega koronavirusa na slovensko javnost naslovili mladi zdravniki. Na facebook profilu so opozorili, da Italijani karantene niso vzeli dovolj resno. »Ne ponavljajmo njihovih napak,« so jasni mladi zdravniki. Za naš radio je o tem spregovorila mlada zdravnica Nina Sojar Košorok.

Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok spodbuja: #ostaniDoma

Ostani doma, je poziv, ki so ga zaradi širjenja novega koronavirusa na slovensko javnost naslovili mladi zdravniki. Na facebook profilu so opozorili, da Italijani karantene niso vzeli dovolj resno. »Ne ponavljajmo njihovih napak,« so jasni mladi zdravniki. Za naš radio je o tem spregovorila mlada zdravnica Nina Sojar Košorok.

infokoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok spodbuja: #ostaniDoma
Ostani doma, je poziv, ki so ga zaradi širjenja novega koronavirusa na slovensko javnost naslovili mladi zdravniki. Na facebook profilu so opozorili, da Italijani karantene niso vzeli dovolj resno. »Ne ponavljajmo njihovih napak,« so jasni mladi zdravniki. Za naš radio je o tem spregovorila mlada zdravnica Nina Sojar Košorok.
VEČ ...|14. 3. 2020
Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok spodbuja: #ostaniDoma
Ostani doma, je poziv, ki so ga zaradi širjenja novega koronavirusa na slovensko javnost naslovili mladi zdravniki. Na facebook profilu so opozorili, da Italijani karantene niso vzeli dovolj resno. »Ne ponavljajmo njihovih napak,« so jasni mladi zdravniki. Za naš radio je o tem spregovorila mlada zdravnica Nina Sojar Košorok.

Alen Salihović

infokoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 3. 2020
Dr. Laris Gaiser o koronavirusu: Italija pogrnila, tudi do Slovenije kritičen

S strokovnjakom za geopolitiko in krizno upravljanje smo se pogovarjali o odzivih Italije na pojav koronavirusa, o vplivu na svetovno gospodarstvo in o slovenskih ukrepih

Dr. Laris Gaiser o koronavirusu: Italija pogrnila, tudi do Slovenije kritičen

S strokovnjakom za geopolitiko in krizno upravljanje smo se pogovarjali o odzivih Italije na pojav koronavirusa, o vplivu na svetovno gospodarstvo in o slovenskih ukrepih

družbaizobraževanjeodnosipolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Dr. Laris Gaiser o koronavirusu: Italija pogrnila, tudi do Slovenije kritičen
S strokovnjakom za geopolitiko in krizno upravljanje smo se pogovarjali o odzivih Italije na pojav koronavirusa, o vplivu na svetovno gospodarstvo in o slovenskih ukrepih
VEČ ...|11. 3. 2020
Dr. Laris Gaiser o koronavirusu: Italija pogrnila, tudi do Slovenije kritičen
S strokovnjakom za geopolitiko in krizno upravljanje smo se pogovarjali o odzivih Italije na pojav koronavirusa, o vplivu na svetovno gospodarstvo in o slovenskih ukrepih

Tanja Dominko

družbaizobraževanjeodnosipolitikazdravstvo

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|8. 3. 2020
Carlo Acutis

Mladi računalniški genij Carlo Acutis bo kmalu razglašen za blaženega. Gre za Italijana, ki je med drugim pripravil svetovno razstavo o evharističnih čudežih, a je zaradi agresivne oblike levkemije umrl pri 15-ih letih starosti. Njegov lik, ki navdihuje mlade po vsem svetu.

Carlo Acutis

Mladi računalniški genij Carlo Acutis bo kmalu razglašen za blaženega. Gre za Italijana, ki je med drugim pripravil svetovno razstavo o evharističnih čudežih, a je zaradi agresivne oblike levkemije umrl pri 15-ih letih starosti. Njegov lik, ki navdihuje mlade po vsem svetu.

cerkevsvet

Iz življenja vesoljne Cerkve

Carlo Acutis
Mladi računalniški genij Carlo Acutis bo kmalu razglašen za blaženega. Gre za Italijana, ki je med drugim pripravil svetovno razstavo o evharističnih čudežih, a je zaradi agresivne oblike levkemije umrl pri 15-ih letih starosti. Njegov lik, ki navdihuje mlade po vsem svetu.
VEČ ...|8. 3. 2020
Carlo Acutis
Mladi računalniški genij Carlo Acutis bo kmalu razglašen za blaženega. Gre za Italijana, ki je med drugim pripravil svetovno razstavo o evharističnih čudežih, a je zaradi agresivne oblike levkemije umrl pri 15-ih letih starosti. Njegov lik, ki navdihuje mlade po vsem svetu.

Marta JerebičMatjaž Merljak

cerkevsvet

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|23. 2. 2020
Jakob Omahna (1884 - 1942)

Župnika iz Dragatuša v Beli Krajini Jakoba Omahno so partizani ubili junija 1942. Kriv je bil, ker je pri italijanskih oblasteh posredoval za nekaj dragatuških in črnomaljskih faranov, ki so jih Italijani zaprli zaradi partizanskega napada na rudnik Kanižarica. Prav nekateri od teh, ki so jih na njegovo prošnjo izpustili, so ga kasneje prišli aretirat in ga odvedli v smrt. Njegove zemeljske ostanke so prenesli na pokopališče v Dragatušu šele aprila 1999.

Jakob Omahna (1884 - 1942)

Župnika iz Dragatuša v Beli Krajini Jakoba Omahno so partizani ubili junija 1942. Kriv je bil, ker je pri italijanskih oblasteh posredoval za nekaj dragatuških in črnomaljskih faranov, ki so jih Italijani zaprli zaradi partizanskega napada na rudnik Kanižarica. Prav nekateri od teh, ki so jih na njegovo prošnjo izpustili, so ga kasneje prišli aretirat in ga odvedli v smrt. Njegove zemeljske ostanke so prenesli na pokopališče v Dragatušu šele aprila 1999.

spominJakob Omahna

Slovenski mučenci 20. stoletja

Jakob Omahna (1884 - 1942)
Župnika iz Dragatuša v Beli Krajini Jakoba Omahno so partizani ubili junija 1942. Kriv je bil, ker je pri italijanskih oblasteh posredoval za nekaj dragatuških in črnomaljskih faranov, ki so jih Italijani zaprli zaradi partizanskega napada na rudnik Kanižarica. Prav nekateri od teh, ki so jih na njegovo prošnjo izpustili, so ga kasneje prišli aretirat in ga odvedli v smrt. Njegove zemeljske ostanke so prenesli na pokopališče v Dragatušu šele aprila 1999.
VEČ ...|23. 2. 2020
Jakob Omahna (1884 - 1942)
Župnika iz Dragatuša v Beli Krajini Jakoba Omahno so partizani ubili junija 1942. Kriv je bil, ker je pri italijanskih oblasteh posredoval za nekaj dragatuških in črnomaljskih faranov, ki so jih Italijani zaprli zaradi partizanskega napada na rudnik Kanižarica. Prav nekateri od teh, ki so jih na njegovo prošnjo izpustili, so ga kasneje prišli aretirat in ga odvedli v smrt. Njegove zemeljske ostanke so prenesli na pokopališče v Dragatušu šele aprila 1999.

Jože Bartolj

spominJakob Omahna

Vabilo na pot

VEČ ...|21. 2. 2020
Sončen konec tedna vabi ...

Povabili smo vas v Županovo jamo, doživeli ste lahko zimsko pravljico pod Stolom, se odpravili na Šisernikovo spominsko pot ali pa na pohod iz Jamelj v italijanski Tržič.

Sončen konec tedna vabi ...

Povabili smo vas v Županovo jamo, doživeli ste lahko zimsko pravljico pod Stolom, se odpravili na Šisernikovo spominsko pot ali pa na pohod iz Jamelj v italijanski Tržič.

naravašportpohod

Vabilo na pot

Sončen konec tedna vabi ...
Povabili smo vas v Županovo jamo, doživeli ste lahko zimsko pravljico pod Stolom, se odpravili na Šisernikovo spominsko pot ali pa na pohod iz Jamelj v italijanski Tržič.
VEČ ...|21. 2. 2020
Sončen konec tedna vabi ...
Povabili smo vas v Županovo jamo, doživeli ste lahko zimsko pravljico pod Stolom, se odpravili na Šisernikovo spominsko pot ali pa na pohod iz Jamelj v italijanski Tržič.

Blaž Lesnik

naravašportpohod

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 2. 2020
Razstava Zorana Mušiča v Celovcu - Festival Komigo - Obisk muzeja Ptuj Ormož

V Mestni galeriji v Celovcu je do 3. maja na ogled največja razstava slikarja in grafika Zorana Mušiča. V Kulturnem domu v Gorici se bo 27. februarja začel 17. festival komičnega gledališča v italijanščini, slovenščini in furlanščini Komigo. V Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož, so z lanskim obiskom zelo zadovoljni.

Razstava Zorana Mušiča v Celovcu - Festival Komigo - Obisk muzeja Ptuj Ormož

V Mestni galeriji v Celovcu je do 3. maja na ogled največja razstava slikarja in grafika Zorana Mušiča. V Kulturnem domu v Gorici se bo 27. februarja začel 17. festival komičnega gledališča v italijanščini, slovenščini in furlanščini Komigo. V Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož, so z lanskim obiskom zelo zadovoljni.

kultura

Kulturni utrinki

Razstava Zorana Mušiča v Celovcu - Festival Komigo - Obisk muzeja Ptuj Ormož
V Mestni galeriji v Celovcu je do 3. maja na ogled največja razstava slikarja in grafika Zorana Mušiča. V Kulturnem domu v Gorici se bo 27. februarja začel 17. festival komičnega gledališča v italijanščini, slovenščini in furlanščini Komigo. V Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož, so z lanskim obiskom zelo zadovoljni.
VEČ ...|17. 2. 2020
Razstava Zorana Mušiča v Celovcu - Festival Komigo - Obisk muzeja Ptuj Ormož
V Mestni galeriji v Celovcu je do 3. maja na ogled največja razstava slikarja in grafika Zorana Mušiča. V Kulturnem domu v Gorici se bo 27. februarja začel 17. festival komičnega gledališča v italijanščini, slovenščini in furlanščini Komigo. V Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož, so z lanskim obiskom zelo zadovoljni.

Jože Bartolj

kultura

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 2. 2020
Ob nekem tujem dnevu spomina

Komentar ob italijanskem dnevu spominjanja, ko uradno počastijo nasilno odpeljane in pobite v fojbah.

Ob nekem tujem dnevu spomina

Komentar ob italijanskem dnevu spominjanja, ko uradno počastijo nasilno odpeljane in pobite v fojbah.

zgodovinadružbaizobraževanjepolitika

Komentar Časnik.si

Ob nekem tujem dnevu spomina
Komentar ob italijanskem dnevu spominjanja, ko uradno počastijo nasilno odpeljane in pobite v fojbah.
VEČ ...|12. 2. 2020
Ob nekem tujem dnevu spomina
Komentar ob italijanskem dnevu spominjanja, ko uradno počastijo nasilno odpeljane in pobite v fojbah.

Dr. Renato Podbersič

zgodovinadružbaizobraževanjepolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 1. 2020
Razstava Maks Klidič - Razstava Marjance Dakskofler Savinšek - Koncert Novomešeka pomlad

V galeriji Kulturnega doma v italijanski Gorici je še 31. januarja, na ogled razstava »Maks Klodič inženir – ustvarjalec novih poti«. V Muzeju Kosova graščina na Jesenicah bodo 30. januarja na ogled postavili likovno razstavo Marjance Dakskofler Savinšek. V Novem mestu se bodo na predvečer kulturnega praznika spomnili novomeške pomladi.

Razstava Maks Klidič - Razstava Marjance Dakskofler Savinšek - Koncert Novomešeka pomlad

V galeriji Kulturnega doma v italijanski Gorici je še 31. januarja, na ogled razstava »Maks Klodič inženir – ustvarjalec novih poti«. V Muzeju Kosova graščina na Jesenicah bodo 30. januarja na ogled postavili likovno razstavo Marjance Dakskofler Savinšek. V Novem mestu se bodo na predvečer kulturnega praznika spomnili novomeške pomladi.

kulturaMatija Slak

Kulturni utrinki

Razstava Maks Klidič - Razstava Marjance Dakskofler Savinšek - Koncert Novomešeka pomlad
V galeriji Kulturnega doma v italijanski Gorici je še 31. januarja, na ogled razstava »Maks Klodič inženir – ustvarjalec novih poti«. V Muzeju Kosova graščina na Jesenicah bodo 30. januarja na ogled postavili likovno razstavo Marjance Dakskofler Savinšek. V Novem mestu se bodo na predvečer kulturnega praznika spomnili novomeške pomladi.
VEČ ...|28. 1. 2020
Razstava Maks Klidič - Razstava Marjance Dakskofler Savinšek - Koncert Novomešeka pomlad
V galeriji Kulturnega doma v italijanski Gorici je še 31. januarja, na ogled razstava »Maks Klodič inženir – ustvarjalec novih poti«. V Muzeju Kosova graščina na Jesenicah bodo 30. januarja na ogled postavili likovno razstavo Marjance Dakskofler Savinšek. V Novem mestu se bodo na predvečer kulturnega praznika spomnili novomeške pomladi.

Jože Bartolj

kulturaMatija Slak

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 1. 2020
Ni dovolj, da smo povezani v jeziku, ampak se moramo poznati med seboj

V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.

Ni dovolj, da smo povezani v jeziku, ampak se moramo poznati med seboj

V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.

inforojakiitalijaavstrija

Slovencem po svetu in domovini

Ni dovolj, da smo povezani v jeziku, ampak se moramo poznati med seboj
V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.
VEČ ...|19. 1. 2020
Ni dovolj, da smo povezani v jeziku, ampak se moramo poznati med seboj
V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijaavstrija

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|22. 12. 2019
p. Placid Grebenc (1909 - 1943)

Po italijanski kapitulaciji so p. Placida Grebenca zajeli partizani in ga po skoraj dveh mesecih zasliševanj in mučenj skupaj s še 22. ujetniki ubili v gozdu pri Grčaricah konec oktobra 1943.

p. Placid Grebenc (1909 - 1943)

Po italijanski kapitulaciji so p. Placida Grebenca zajeli partizani in ga po skoraj dveh mesecih zasliševanj in mučenj skupaj s še 22. ujetniki ubili v gozdu pri Grčaricah konec oktobra 1943.

spominPlacid Grebenc

Slovenski mučenci 20. stoletja

p. Placid Grebenc (1909 - 1943)
Po italijanski kapitulaciji so p. Placida Grebenca zajeli partizani in ga po skoraj dveh mesecih zasliševanj in mučenj skupaj s še 22. ujetniki ubili v gozdu pri Grčaricah konec oktobra 1943.
VEČ ...|22. 12. 2019
p. Placid Grebenc (1909 - 1943)
Po italijanski kapitulaciji so p. Placida Grebenca zajeli partizani in ga po skoraj dveh mesecih zasliševanj in mučenj skupaj s še 22. ujetniki ubili v gozdu pri Grčaricah konec oktobra 1943.

Jože Bartolj

spominPlacid Grebenc

Komentar tedna

VEČ ...|29. 11. 2019
Laris Gajser: Imamo komisijo!

Evropski parlament je v torek potrdil novo Evropsko komisijo in s tem zaključil teatralno izkazovanje moči, s katerim je politikom in državljanom stare celine želel dokazati lastno neodvisnost in pomembnost. Nova komisija je sicer z dvomesečno zamudo dobila kar 78 glasov več kot njena predsednica Ursula van der Leyen, ki jo je julija podprlo le 383 poslancev. Zeleno luč so tokrat v celoti prižgali predstavniki ljudske stranke in socialistov ter tudi predstavniki liberalcev, sicer z izjemo poslancev italijanskega gibanja petih zvezd, ki so volili po lastni vesti. Zeleni so se vzdržali.

Laris Gajser: Imamo komisijo!

Evropski parlament je v torek potrdil novo Evropsko komisijo in s tem zaključil teatralno izkazovanje moči, s katerim je politikom in državljanom stare celine želel dokazati lastno neodvisnost in pomembnost. Nova komisija je sicer z dvomesečno zamudo dobila kar 78 glasov več kot njena predsednica Ursula van der Leyen, ki jo je julija podprlo le 383 poslancev. Zeleno luč so tokrat v celoti prižgali predstavniki ljudske stranke in socialistov ter tudi predstavniki liberalcev, sicer z izjemo poslancev italijanskega gibanja petih zvezd, ki so volili po lastni vesti. Zeleni so se vzdržali.

komentar

Komentar tedna

Laris Gajser: Imamo komisijo!
Evropski parlament je v torek potrdil novo Evropsko komisijo in s tem zaključil teatralno izkazovanje moči, s katerim je politikom in državljanom stare celine želel dokazati lastno neodvisnost in pomembnost. Nova komisija je sicer z dvomesečno zamudo dobila kar 78 glasov več kot njena predsednica Ursula van der Leyen, ki jo je julija podprlo le 383 poslancev. Zeleno luč so tokrat v celoti prižgali predstavniki ljudske stranke in socialistov ter tudi predstavniki liberalcev, sicer z izjemo poslancev italijanskega gibanja petih zvezd, ki so volili po lastni vesti. Zeleni so se vzdržali.
VEČ ...|29. 11. 2019
Laris Gajser: Imamo komisijo!
Evropski parlament je v torek potrdil novo Evropsko komisijo in s tem zaključil teatralno izkazovanje moči, s katerim je politikom in državljanom stare celine želel dokazati lastno neodvisnost in pomembnost. Nova komisija je sicer z dvomesečno zamudo dobila kar 78 glasov več kot njena predsednica Ursula van der Leyen, ki jo je julija podprlo le 383 poslancev. Zeleno luč so tokrat v celoti prižgali predstavniki ljudske stranke in socialistov ter tudi predstavniki liberalcev, sicer z izjemo poslancev italijanskega gibanja petih zvezd, ki so volili po lastni vesti. Zeleni so se vzdržali.

Laris Gajser

komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 11. 2019
Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca

Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca

Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

25 letinfodružba

Informativni prispevki

Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca
Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.
VEČ ...|26. 11. 2019
Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca
Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

Tadej Sadar

25 letinfodružba

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|24. 9. 2019
Reportaža počitnic Radia Ognjišče - 8. poglavje

V oddaji smo nadaljevali z reportažo letošnjih radijskih počitnic, ki so bile od 15. do 24. junija v italijanski Kalabriji. Odprli smo 8. poglavje, ki smo ga pisali v soboto, 22. junija. Izbrana glasba, ki ste jo slišali med govornimi deli, pa je bila iz zakladnice viž ansambla Lojzeta Slaka.

Reportaža počitnic Radia Ognjišče - 8. poglavje

V oddaji smo nadaljevali z reportažo letošnjih radijskih počitnic, ki so bile od 15. do 24. junija v italijanski Kalabriji. Odprli smo 8. poglavje, ki smo ga pisali v soboto, 22. junija. Izbrana glasba, ki ste jo slišali med govornimi deli, pa je bila iz zakladnice viž ansambla Lojzeta Slaka.

spominpočitnice

Prijatelji Radia Ognjišče

Reportaža počitnic Radia Ognjišče - 8. poglavje
V oddaji smo nadaljevali z reportažo letošnjih radijskih počitnic, ki so bile od 15. do 24. junija v italijanski Kalabriji. Odprli smo 8. poglavje, ki smo ga pisali v soboto, 22. junija. Izbrana glasba, ki ste jo slišali med govornimi deli, pa je bila iz zakladnice viž ansambla Lojzeta Slaka.
VEČ ...|24. 9. 2019
Reportaža počitnic Radia Ognjišče - 8. poglavje
V oddaji smo nadaljevali z reportažo letošnjih radijskih počitnic, ki so bile od 15. do 24. junija v italijanski Kalabriji. Odprli smo 8. poglavje, ki smo ga pisali v soboto, 22. junija. Izbrana glasba, ki ste jo slišali med govornimi deli, pa je bila iz zakladnice viž ansambla Lojzeta Slaka.

Franci Trstenjak

spominpočitnice

Moja zgodba

VEČ ...|22. 9. 2019
Julka Zelnik - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali pričevanje Julke Zelnik, rojene Rožmanec iz Horjula. Opisala nam je usodo svojega očeta Andreja, ki ga ni nikoli poznala, saj so ga nekaj mesecev pred njenim rojstvom v internacijo odpeljali Italijani, od tam pa se ni več vrnil.

Julka Zelnik - pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali pričevanje Julke Zelnik, rojene Rožmanec iz Horjula. Opisala nam je usodo svojega očeta Andreja, ki ga ni nikoli poznala, saj so ga nekaj mesecev pred njenim rojstvom v internacijo odpeljali Italijani, od tam pa se ni več vrnil.

Julka ZelnikJulka RožmanecAndrej Rožmanec

Moja zgodba

Julka Zelnik - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali pričevanje Julke Zelnik, rojene Rožmanec iz Horjula. Opisala nam je usodo svojega očeta Andreja, ki ga ni nikoli poznala, saj so ga nekaj mesecev pred njenim rojstvom v internacijo odpeljali Italijani, od tam pa se ni več vrnil.
VEČ ...|22. 9. 2019
Julka Zelnik - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko poslušali pričevanje Julke Zelnik, rojene Rožmanec iz Horjula. Opisala nam je usodo svojega očeta Andreja, ki ga ni nikoli poznala, saj so ga nekaj mesecev pred njenim rojstvom v internacijo odpeljali Italijani, od tam pa se ni več vrnil.

Jože Bartolj

Julka ZelnikJulka RožmanecAndrej Rožmanec

Od slike do besede

VEČ ...|27. 8. 2019
Helena Jaklitsch o slovenskih beguncih v italijanskih taboriščih

Predvajali smo del pogovora z letošnje Pod lipami, na kateri je zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch predstavila svojo Slovenski begunci v taboriščih v Italiji : 1945-1949. Prav tako je na hitro orisala usodo Kočevarjev, katerih potomka je tudi sama.

Helena Jaklitsch o slovenskih beguncih v italijanskih taboriščih

Predvajali smo del pogovora z letošnje Pod lipami, na kateri je zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch predstavila svojo Slovenski begunci v taboriščih v Italiji : 1945-1949. Prav tako je na hitro orisala usodo Kočevarjev, katerih potomka je tudi sama.

spominbeguncikočevarjitaboriščaPod lipami

Od slike do besede

Helena Jaklitsch o slovenskih beguncih v italijanskih taboriščih
Predvajali smo del pogovora z letošnje Pod lipami, na kateri je zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch predstavila svojo Slovenski begunci v taboriščih v Italiji : 1945-1949. Prav tako je na hitro orisala usodo Kočevarjev, katerih potomka je tudi sama.
VEČ ...|27. 8. 2019
Helena Jaklitsch o slovenskih beguncih v italijanskih taboriščih
Predvajali smo del pogovora z letošnje Pod lipami, na kateri je zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch predstavila svojo Slovenski begunci v taboriščih v Italiji : 1945-1949. Prav tako je na hitro orisala usodo Kočevarjev, katerih potomka je tudi sama.

Mateja Subotičanec

spominbeguncikočevarjitaboriščaPod lipami

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 8. 2019
Novinar Andrej Černic o politični krizi v Italiji

Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.

Novinar Andrej Černic o politični krizi v Italiji

Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.

italijapolitikainfoizobraževanjepogovor

Informativni prispevki

Novinar Andrej Černic o politični krizi v Italiji
Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.
VEČ ...|21. 8. 2019
Novinar Andrej Černic o politični krizi v Italiji
Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.

Alen Salihović

italijapolitikainfoizobraževanjepogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 8. 2019
Italijanska vladna kriza za zdaj brez epiloga

Usoda italijanske vlade ostaja neznanka. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je za Radio Ognjišče poudaril, da je spor posledica strankarskih interesov, ki da že iščejo podporo med volivci. Morebitna nova vlada bo po njegovih besedah začrta odnos do tujcev, čaka pa jo tudi soočenje z visokim javnim dolgom.

Italijanska vladna kriza za zdaj brez epiloga

Usoda italijanske vlade ostaja neznanka. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je za Radio Ognjišče poudaril, da je spor posledica strankarskih interesov, ki da že iščejo podporo med volivci. Morebitna nova vlada bo po njegovih besedah začrta odnos do tujcev, čaka pa jo tudi soočenje z visokim javnim dolgom.

infokomentar

Informativni prispevki

Italijanska vladna kriza za zdaj brez epiloga
Usoda italijanske vlade ostaja neznanka. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je za Radio Ognjišče poudaril, da je spor posledica strankarskih interesov, ki da že iščejo podporo med volivci. Morebitna nova vlada bo po njegovih besedah začrta odnos do tujcev, čaka pa jo tudi soočenje z visokim javnim dolgom.
VEČ ...|14. 8. 2019
Italijanska vladna kriza za zdaj brez epiloga
Usoda italijanske vlade ostaja neznanka. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je za Radio Ognjišče poudaril, da je spor posledica strankarskih interesov, ki da že iščejo podporo med volivci. Morebitna nova vlada bo po njegovih besedah začrta odnos do tujcev, čaka pa jo tudi soočenje z visokim javnim dolgom.

Andrej Šinko

infokomentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 7. 2019
Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu

Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.

Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu

Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.

kulturafilmfestivalbalet

Kulturni utrinki

Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu
Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.
VEČ ...|17. 7. 2019
Festival Shots v Slovenj Gradcu, Bach project na Ljubljana festivalu
Poletno dogajanje v Slovenj Gradcu bo tudi letos obogatil mednarodni festival kratkega filma Shots, na katerem bodo letos predstavili 22 kratkih filmov iz 14 držav. V sklopu Ljubljana festivala je v SNG Opera in balet Ljubljana gostovala italijanska plesna družba Aterballetto s sodobnim baletnim diptihom Bach project koreografov Jiržija Kyliana in Diega Tortellija.

Marjan Bunič

kulturafilmfestivalbalet

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma

Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma

Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

politika

Komentar Časnik.si

Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.
VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič

politika

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|24. 6. 2021
Oglašanje iz Triglavskega doma na Kredarici

V nocojšnji praznični oddaji Ob radijskem ognjišču so celotno današnje dogajanje podviga Z morja na Triglav, predvsem pa svoje doživljanje poti in vzpona, delili z nami Blaž Lesnik, Andrej Novljan, Andrej Jerman in Izidor Šček.

Oglašanje iz Triglavskega doma na Kredarici

V nocojšnji praznični oddaji Ob radijskem ognjišču so celotno današnje dogajanje podviga Z morja na Triglav, predvsem pa svoje doživljanje poti in vzpona, delili z nami Blaž Lesnik, Andrej Novljan, Andrej Jerman in Izidor Šček.

Radio Ognjišče

Z morja na Triglavšportnaravadružba

Naš gost

VEČ ...|24. 7. 2021
Marjeta Rigler - Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji

Marjeta Rigler je skupaj s svojim pokojnim možem Metodijem za svoje poslanstvo vzela oživljanje slovenske Jakobove poti. Nadškof Stanislav Zore jima je podelil odličje sv. Cirila in Metoda.

Marjeta Rigler - Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji

Marjeta Rigler je skupaj s svojim pokojnim možem Metodijem za svoje poslanstvo vzela oživljanje slovenske Jakobove poti. Nadškof Stanislav Zore jima je podelil odličje sv. Cirila in Metoda.

Marjan Bunič

spominživljenjeJakobova potcamino

Svetovalnica

VEČ ...|26. 7. 2021
Kuhajmo s sestro Nikolino

Bučkina juha, vanilijevi rogljički, hladna kumarična juha, krhko testo, vlečeno testo, stročji fižol z ocvirki … to so bile teme, ki ste jih odprli danes. Nasvete sestre Nikoline lahko spremljate tudi v posebnem podcastu

Kuhajmo s sestro Nikolino

Bučkina juha, vanilijevi rogljički, hladna kumarična juha, krhko testo, vlečeno testo, stročji fižol z ocvirki … to so bile teme, ki ste jih odprli danes. Nasvete sestre Nikoline lahko spremljate tudi v posebnem podcastu

Matjaž Merljak

svetovanjekuhanje

Za življenje

VEČ ...|24. 7. 2021
Počitek

Bog je sedmi dan počival, beremo v Svetem pismu. Je naključje, da je tudi sedmi mesec namenjen počitku? Zakaj se je pomembno ustaviti, prisluhniti sebi, bližnjim in vzpostaviti stik z Bogom smo se pogovarjali z moralnim teologom prof. dr. Romanom Globokarjem.

Počitek

Bog je sedmi dan počival, beremo v Svetem pismu. Je naključje, da je tudi sedmi mesec namenjen počitku? Zakaj se je pomembno ustaviti, prisluhniti sebi, bližnjim in vzpostaviti stik z Bogom smo se pogovarjali z moralnim teologom prof. dr. Romanom Globokarjem.

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 7. 2021
Rast 50 v Sloveniji

Pettedenski obisk v Slovenji so zaključili maturantje Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Argentine. 50. jubilejno t.i. RAST sestavlja 17 nadobudih 17-letnikov slovenskih korenin. Nekaj svojih vtisov so za našo oddajo strnili Aleks Zupanc, Myrna Vodnik, Magdalena Cordoba, Jana Kastelic in Martin Godec ter spremljevalki Tatjana Modic Kržišnik in Mirjam Mehle. Z njimi sem se pogovarjal v sredo na Brezjah, kjer so se prišli Mariji Pomagaj zahvalit za lepe trenutke v Sloveniji, s prošnjo za srečno pot v Argentino.

 

Rast 50 v Sloveniji

Pettedenski obisk v Slovenji so zaključili maturantje Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Argentine. 50. jubilejno t.i. RAST sestavlja 17 nadobudih 17-letnikov slovenskih korenin. Nekaj svojih vtisov so za našo oddajo strnili Aleks Zupanc, Myrna Vodnik, Magdalena Cordoba, Jana Kastelic in Martin Godec ter spremljevalki Tatjana Modic Kržišnik in Mirjam Mehle. Z njimi sem se pogovarjal v sredo na Brezjah, kjer so se prišli Mariji Pomagaj zahvalit za lepe trenutke v Sloveniji, s prošnjo za srečno pot v Argentino.

 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 7. 2021
Zlati kruh

Mati je bila ponižna, hčerka pa prevzetena … Sanjala je le o zlatih kočijah in diamantnih prstanih, v resnici pa jo je ljubil preprost vaški mladenič. Se bodo uresničile sanje ali se bo dekle spremenilo? Bo imela zgodba o njeni ljubezni srečen ali žalosten konec?

Zlati kruh

Mati je bila ponižna, hčerka pa prevzetena … Sanjala je le o zlatih kočijah in diamantnih prstanih, v resnici pa jo je ljubil preprost vaški mladenič. Se bodo uresničile sanje ali se bo dekle spremenilo? Bo imela zgodba o njeni ljubezni srečen ali žalosten konec?

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Rožni venec

VEČ ...|27. 7. 2021
Žalostni del dne 27. 7.

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del dne 27. 7.

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|26. 7. 2021
Ljudska pesem Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici

Konec junija je Slavi Košir, naša radijska sodelavka in velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 14. večer slovenskega ljudskega izročila. Ljudsko pesem je predstavila pevska skupina Cintare iz Ljubljane. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.