Papež Frančišek je bil zelo povezan z begunci in migranti, je v posebnem pismu ob smrti naglasil p. Alberto Ares, voditelj evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS. Njegovo prvo apostolsko potovanje izven Rima je bilo na majhen italijanski otok Lampedusa, ki so vrata oziroma okno v Evropo. Tu je na tisoče beguncev vstopilo v Evropsko unijo. Dvakrat je obiskal otok Lesbos v Grčiji, kjer so mnogi prišli na tla Evropske unije iz Turčije. Obiskal je tudi Center Astalli v Rimu in se srečal z mnogimi begunci, ki so bili tam nastanjeni.
Papež Frančišek je bil zelo povezan z begunci in migranti, je v posebnem pismu ob smrti naglasil p. Alberto Ares, voditelj evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS. Njegovo prvo apostolsko potovanje izven Rima je bilo na majhen italijanski otok Lampedusa, ki so vrata oziroma okno v Evropo. Tu je na tisoče beguncev vstopilo v Evropsko unijo. Dvakrat je obiskal otok Lesbos v Grčiji, kjer so mnogi prišli na tla Evropske unije iz Turčije. Obiskal je tudi Center Astalli v Rimu in se srečal z mnogimi begunci, ki so bili tam nastanjeni.
Papež Frančišek je bil zelo povezan z begunci in migranti, je v posebnem pismu ob smrti naglasil p. Alberto Ares, voditelj evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS. Njegovo prvo apostolsko potovanje izven Rima je bilo na majhen italijanski otok Lampedusa, ki so vrata oziroma okno v Evropo. Tu je na tisoče beguncev vstopilo v Evropsko unijo. Dvakrat je obiskal otok Lesbos v Grčiji, kjer so mnogi prišli na tla Evropske unije iz Turčije. Obiskal je tudi Center Astalli v Rimu in se srečal z mnogimi begunci, ki so bili tam nastanjeni.
Gradimo odprto družbo
V Nürnbergu je potekalo redno srečanje delegatov za socialni apostolat v Evropi. Tam je bil tudi direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger. Povedal o delovanju in novostih iz jezuitskih provinc v Evropi in njihovem delovanju v begunski in migracijski situaciji. Osrednja tema je bila, kako poživiti socialni apostolat v Evropi. V Italiji, Španiji in Nemčiji je že zelo razvit, imamo pa ga tudi v Sloveniji.
Gradimo odprto družbo
V Nürnbergu je potekalo redno srečanje delegatov za socialni apostolat v Evropi. Tam je bil tudi direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. dr. Robin Schweiger. Povedal o delovanju in novostih iz jezuitskih provinc v Evropi in njihovem delovanju v begunski in migracijski situaciji. Osrednja tema je bila, kako poživiti socialni apostolat v Evropi. V Italiji, Španiji in Nemčiji je že zelo razvit, imamo pa ga tudi v Sloveniji.
Gradimo odprto družbo
Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom.
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas.
Gradimo odprto družbo
Jezuitsko združenje za begunce JRS Evropa je ob svetovnem dnevu beguncev pripravilo izjavo z naslovom: Od zanikanja do dostojanstva, od priznanja do dostojanstva - povrnitev pravic in gradnja prihodnosti z begunci. V njej med drugim piše: Ob svetovnem dnevu beguncev 2025 se svet nahaja na kritičnem razpotju pri ravnanju z begunci, ki so bili prisilno razseljeni. Ta dan ni le trenutek spomina, temveč poziv k ukrepanju, politični imperativ in moralna obveznost, da se spoprimemo s sistemi izključevanja, zapuščanja in nasilja, s katerimi se vsak dan soočajo milijoni beguncev. Danes je več kot 110 milijonov ljudi po vsem svetu prisilno razseljenih zaradi vojn, preganjanja, podnebnih kriz in sistemskih neenakosti. Med njimi je le 36,9 milijona uradno priznanih kot begunci. A namesto zaščite se prepogosto srečujejo z zidovi, odrivanjem in molkom.
V zaključku piše: Naše poslanstvo pri JRS je že od nekdaj spremljati, služiti in zagovarjati begunce in prisilno razseljene osebe. To poslanstvo temelji na vrednotah človeškega dostojanstva, pravičnosti in bratstva. Ti niso abstraktni ideali - so temelj miroljubnih in pluralističnih družb. Ob svetovnem dnevu beguncev zavrnimo politiko strahu in oblikujmo politiko dobrodošlice. Preidimo od zanikanja k dostojanstvu, od izključenosti k srečanju. Prihodnost z begunci je prihodnost upanja, zanje in za vse nas.
Gradimo odprto družbo
Mreža Jezuitskih združenj za begunce JRS v Evropi je imela redno srečanje v Sarajevu. Udeležil se ga je tudi direktor JRS Slovenije, p. dr. Robin Schweiger. V oddaji je povedal, da Jezuitska združenja za begunce v Evropi pripravljajo več projektov. Najpomembnejša sta: pomoč beguncem v Ukrajini in pomoč ukrajinskim beguncem v Evropi.
Gradimo odprto družbo
Mreža Jezuitskih združenj za begunce JRS v Evropi je imela redno srečanje v Sarajevu. Udeležil se ga je tudi direktor JRS Slovenije, p. dr. Robin Schweiger. V oddaji je povedal, da Jezuitska združenja za begunce v Evropi pripravljajo več projektov. Najpomembnejša sta: pomoč beguncem v Ukrajini in pomoč ukrajinskim beguncem v Evropi.
Gradimo odprto družbo
Naša zaveza, da bomo še naprej spremljali tiste, ki jih je ta vojna prisilno razselila, ostaja trdna. Tako so ob tretji obletnici vojne v Ukrajini zapisali pri Jezuitskem združenju za begunce. Dodajo še: Tudi v razmerah, ki jih zaznamujejo bolečina, stres in negotovost, vidimo, da je upanje še vedno živo.
Gradimo odprto družbo
Naša zaveza, da bomo še naprej spremljali tiste, ki jih je ta vojna prisilno razselila, ostaja trdna. Tako so ob tretji obletnici vojne v Ukrajini zapisali pri Jezuitskem združenju za begunce. Dodajo še: Tudi v razmerah, ki jih zaznamujejo bolečina, stres in negotovost, vidimo, da je upanje še vedno živo.
Gradimo odprto družbo
Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije je pred dnevi praznovalo 23. obletnico. Ob tem je bil gost oddaje provincial slovenskih jezuitov p. Miran Žvanut. Med drugim je povedal, zakaj je delo in poslanstvo Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji tako pomembno in kako JRS pomaga beguncem iz Ukrajine, kjer že tri leta divja vojna.
Gradimo odprto družbo
Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije je pred dnevi praznovalo 23. obletnico. Ob tem je bil gost oddaje provincial slovenskih jezuitov p. Miran Žvanut. Med drugim je povedal, zakaj je delo in poslanstvo Jezuitskega združenja za begunce v Sloveniji tako pomembno in kako JRS pomaga beguncem iz Ukrajine, kjer že tri leta divja vojna.
Gradimo odprto družbo
Okoljski begunci so tisti, ki zapuščajo svoje domove in dežele zaradi podnebnih sprememb. Zato je izjemnega pomena skrb za naš planet. Na Univerzi v Oxfordu deluje raziskovalna mreža za ekološke in družbene izzive. Pri njej sodeluje tudi p. Peter Rožič DJ. V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, nam je predstavil integralno ekološko paradigmo, njene osnovne koncepte in področja delovanja ter konkretne projekte.
Gradimo odprto družbo
Okoljski begunci so tisti, ki zapuščajo svoje domove in dežele zaradi podnebnih sprememb. Zato je izjemnega pomena skrb za naš planet. Na Univerzi v Oxfordu deluje raziskovalna mreža za ekološke in družbene izzive. Pri njej sodeluje tudi p. Peter Rožič DJ. V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije, nam je predstavil integralno ekološko paradigmo, njene osnovne koncepte in področja delovanja ter konkretne projekte.
Gradimo odprto družbo
Pater Alberto Ares, direktor evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS, je v pismu, ki ga je napisal pred božičem, predstavil svoje delo in se soočil z različnimi izzivi, ki čakajo to nevladno organizacijo. Slišali ste tudi novice z begunsko tematiko.
Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci posvetu, pokličite JRS Slovenije na 031-63-69-64.
Gradimo odprto družbo
Pater Alberto Ares, direktor evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS, je v pismu, ki ga je napisal pred božičem, predstavil svoje delo in se soočil z različnimi izzivi, ki čakajo to nevladno organizacijo. Slišali ste tudi novice z begunsko tematiko.
Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci posvetu, pokličite JRS Slovenije na 031-63-69-64.
Svetovalnica
V Svetovalnici smo gostili psihologinjo dr. Lilijano Šprah , višjo znanstveno sodelavko in predstojnico Družbenomedicinskega inštituta na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o duševnem zdravju kmetov, zlasti ob dejstvu, da tudi samomori med njimi niso redki.
Slovencem po svetu in domovini
Z ekumenskim bogoslužjem se danes opoldne začel 632. Pliberški jormak, eden največjih klasičnih sejmov na prostem na avstrijskem Koroškem. Na sedem hektarjev velikem župnijskem travniku v Pliberku bo do ponedeljka ponujalo svoje izdelke okoli 300 razstavljalcev. Za domače obrtnike je to po poročanju Slovenskega uredništva ORF iz Celovca pomemben gospodarski dejavnik, četudi za večino ni glavni vir dohodka, rezultati ponavadi pridejo pozneje. Za mestno občino Pliberški jormak vsekakor ni donosen, nasprotno, prinaša primanjkljaj zaradi visokih stroškov za infrastrukturo, elektriko in varnost. Ker stroškov z najemninami ne pokrivajo, se je pred dogodkom razvnela razprava o uvedbi vstopnine, ki pa jo je občinski svet že junija soglasno zavrnil, ker so bili mnenja, da mora Jormak ostati ljudsko slavje – kraj srečanja, zabave in razvedrila. Sejem je pomemben dogodek tudi za društva. Domače Slovensko prosvetno društvo Edinost ima že 50 let tam Svavejo uto, kjer bo tudi letos pester kulturni in družabni program. Organizatorji si ob ugodnem vremenu nadejajo do 140.000 obiskovalcev, tudi iz Slovenije.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Z njim smo govorili o več temah, ki so zaznamovale to poletje. Najprej smo izpostavili tisoče otrok, ki so obiskovali oratorije na cerkvenih dvoriščih, kaj je nedvomno znamenje tihega zaupanja v vzgojno vlogo Cerkve. Ob tem smo se spomnili tudi 80-letnice konca 2. svetovne vojne in se vprašali, ali res ne znamo brez vojne v Evropi in v Sveti deželi?
Naš gost
Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.
Duhovna misel
Dva beduinska mladeniča sta se sporekla in stepla. Sredi pretepa je eden od fantov izvlekel nož in zabodel drugega v prsi. V strahu in grozi je ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Sobotni duhovni večer
V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, berili in evangelij, ki so izbrani za 22. nedeljo med letom. Sledil je duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Jurij Bizjak in molitev rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov novega šolskega in veroučnega leta. Mariji v čast smo zapeli lavretanske litanije in se z molitvijo izročili v njeno varstvo.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.
Za življenje
Tokrat smo z našim gostom spregovorili o vstopu v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto, o naporih in vsem lepem v tem omenjenem času.