V novo kurilno sezono s toplotno črpalko

Na pragu kurilne sezone smo spregovorili o ogrevanju s toplotnimi črpalkami. Kako preverimo delovanje sistema, na kaj moramo biti pozorni pred začetkom ogrevanja in ali bodo toplotne črpalke ob naraščanju cen elektrike še konkurenčne ostalim energentom? Z nami je bil Gregor Stare iz skupine Veto Group.

Zeleni energetski prehod

Mag. Stane Merše: Naša raba enerije bo v naslednjih petih letih gotovo drugačna.

Znanje in osveščenost sta ključni element, ki ju moramo okrepiti, za uspešnejši zeleni prehod. To je morda ena od največjih ovir, da nimamo ustreznega znanja, tudi ne na ustreznih mestih, kjer se odloča o rešitvah. Skratka, znanje. In pa seveda podpora tudi tehnološkemu razvoju naših podjetij, da bi le ta zagotavljala rešitve in ne bi le uvažali določenih tehnoloških rešitev, ampak bi bili dejansko tisti, ki te rešitve razvijamo in ponujamo. To je skupni, najuspešnejši vidik za dober zeleni prehod v Sloveniji.

Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, ki deluje v sklopu Inštituta Jožef Stefan.

Zeleni energetski prehod in splošna energetska učinkovitost nista več izbira ampak nuja. Skrajni čas je, da sleherni med nami premisli o svoji odvisnosti od energetov, kako z njimi ravna, jih smotrno in preudarno uporablja, pozna tudi druge možnosti izbire, spremlja inovacije na tem področju in razmišlja o spremenjenih, boljših navadah v dobrobit zmanjšane potrošnje in s tem boljšega vpliva na okolje in življenje vseh?

Uspešnih projektov za učinkovitejše rabe energije je veliko, v Sloveniji smo lahko ponosni. Zagotovo pa je treba delati še naprej.

Zeleni energetski prehod

»Gre za globalni proces kot odgovor na zelo aktualno podnebno krizo, pa seveda tudi na zmanjšanje obremenitve okolja in onesnaževanja, ki ga današnja družba prispeva svetu. Gre za širok proces uvajanja novih zelenih tehnologij, ki manj obremenjujejo naše okolje, novih trajnostnih praks, tako v industriji kot tudi pri naših vedenjskih vzorcih, skratka gre za eno bolj okolju prijazno sonaravno ravnanje, ki ga današnje nove tehnologije že omogočajo, in je zato dejansko nujno potreben odgovor, če hočemo ohraniti okolje tudi našim potomcem. Tudi okolje v Evropi je temu izrazito naklonjeno, dogaja se velik razvojni preboj, dela se na vseh področjih, stvari se obračajo na bolje.«

Sem optimist, slovenski človek je bil vedno gospodaren, se je znal gospodarno vesti tudi do okolja, nenazadnje tudi do anravnih virov in svojih financ. Smo v okolju, kjer so viri omejeni in postajajo vse dražji, to nas dodatno stimulira, da bomo v naslednjih petih letih ta energetski prehod pospešili.

Konkretne spodbude za učinkovitejšo rabo

»Največ energije posamezniki porabimo za ogrevanje. Če smo tu skrbnejši, da ne pretiravamo s temperaturami v prostorih, če skrbimo za ogrevalne naprave, lahko prihranimo kar precej energije. Drugi, takoj naslednji največji porabnik naše energije je promet. S prevozi porabimo ogromno energije, če opravimo krajše poti peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom, bomo gotovo precej znižali stroške za energijo. Visoke cene energije nas silijo, spodbujajo, da smo na tem področju učinkovitejši. Marsikaj se danes bistveno bolj splača kot se je še nekaj let nazaj. Še posebej pa, ko izvajamo dolgoročnejše investicije, prenove stavb, takrat je pa res smiselno, da poskrbimo, da so naše stavbe učinkovite, da prehajamo na obnovljive vire enerije, in da si za prihodnost zagotovimo trajnostne načine ogrevanja in hlajenja, ki bodo dejansko tudi bistveno cenejši od današnjih.«

Ključni element za uspešen prehod je poznavanje koliko energije sploh porabimo, zakaj in kako. Se pravi, da imamo jasen vpogled v naše energetsko stanje, tako bistveno lažje načrtujemo spremembe in tehnološke rešitve. In, danes je na tem področju veliko novih podpornih tehnologij, ki nam to bistveno olajšajo.

Frekvenca prehoda

»So razlike med posameznimi tehnologijami in sektorji. Če pogledamo gospodinjski sektor, smo bili soočeni s hitrim tehnološkim prehodom pri razsvetljavi, imamo danes na razpolago zelo učinkovito led razsvetljavo. Pri ogrevanju že tradicionalno uporabljamo les na bio maso, to bi lahko še v večji meri, seveda na okolju prijazen in učinkovit način, prihajajo toplotne črpalke, ki so vedno bolj učinkovite in vedno bolj tudi tihe, dostopne in cenovno ugodne so sončne elektrarne, tako da je kar nekaj tehnologij, ki so že dostopne na trgu. Če pogledamo pri prometu, ta trenutek pričakujemo večjo ponudbo električnih vozil, ki bi nam omogočala tehnološki prehod. V drugih sektorjih pa so določene tehnologije, kjer je prehod še v razvojni fazi, posebej ko iščemo alternative recimo zemeljskemu plinu v tehnoloških procesih, je pa tu že danes ogromen potencial za povečevanje učinkovitosti v vseh sektorjih, se pravi skozi bolj kakovostno upravljanje energije in podobno. Priložnosti so in je smiselno danes narediti, kar je danes dostopno in seveda da načrtujemo za naprej.«

Procesi sprememb

»Še vedno smo seveda najbolj občutljivi prav na finančne učinke, ko se cene energentov dvignejo ali ko energenti niso dostopni, takrat res začnemo intenzivno razmišljati o novih rešitvah, ki so enostavno tudi bolj gospodarne. Po drugi strani pa vidimo, da tudi s sistematičnim vlaganjem v znanje, tu delamo na različnih izobraževalnih procesih in je zanimanja vse več za nova znanja, ki so nujno potrebna, prihajamo tudi do konkretnih rešitev. V zadnjem času smo uspešno vzpostavili kar nekaj projektov na področju izkoriščanja odvečne toplote v industriji in s povezovanjem te toplote s sistemi daljinskega ogrevanja, razvijamo nove pristope za razvoj energetskih skupnosti, da bi se industrija bolj povezala z lokalnim okoljem, da bi tudi prebivalci lahko vlagali v skupne projekte, kot so recimo skupnostne sončne elektrarne, in na ta način lahko zagotovimo kakovostno povezovanje energetskih sektorjev, ki dejansko prinašajo konkretne učinke. Intenzivno pa že nekaj let delamo tudi na novih poslovnih modelih za učinkovito prenovo stavb.«

Utrip dneva dne 21. 4.

• Tonin na strankini konvenciji v Ljubljani: Slovenija si zasluži dobro vlado, brez NSi je ne more biti.
• Štuhec: Kristjan gre na volitve razumno in odgovorno; do danes svoj glas oddalo že pet odstotkov volivcev.
• Bo jeklarna v Mariupolju ob Azovskem morju postala ukrajinska Masada?
• V ospredju zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke odziv na padec gospodarske rasti in inflacijo.
• Po treh mesecih v Sloveniji skoraj 80 odstotkov več ilegalnih prehodov kot lani.
• Vreme: Oblačnost bo naraščala. Zvečer bo na jugu že deževalo. Jutri bo oblačno in deževno.
• Vlada zaradi krize z energenti še za mesec dni podaljšala regulacijo cen kurilnega olja.
• V Malečniku se nocoj začenja Glaserjev festival – spoznavali bodo velikega duhovnika, pesnika, pisatelja, prevajalca in narodnega buditelja.
• Šport: Prvi finalist nogometnega pokala Bravo, o drugem bo odločala tekma med Koprom in Celjem.a

Utrip dneva dne 17. 11.

• Razmere v bolnišnicah vse slabše, v intenzivnih terapijah 80 odstotkov necepljenih; včeraj potrdili več kot 4000 novih okužb.
• Šole so se na začetek samotestiranja dobro pripravile, večjih težav očitno ni bilo, proti le posamezni primeri.
• Državni zbor: Po zagotovilih koalicije proračun za prihodnje leto razvojno in socialno naravnan. Opozicijo skrbi primanjkljaj.
• Evropski turizem se pobira. Za razvoj nujen zeleni in digitalni prehod
• Cene stanovanj v prvem polletju poskočile za kar osem odstotkov.
• Varšava kritična do poskusov posredovanja Merklove in Macrona v migrantski krizi, beloruske oblasti praznijo taborišče ob meji s Poljsko.
• Celotna Evropska unija v primežu višjih cen, k temu največ prispevali energenti.
• Papež začel nov niz katehez o sv. Jožefu.
• KOŠARKA: Slovenijo konec meseca čaka uvod kvalifikacij za prihodnje svetovno prvenstvo, selektor Sekulič bo računal na 14 igralcev.
• VREME: Popoldne in jutri bo oblačno s kakšno kapljo dežja, jutri popoldne se bo oblačnost trgala

Kam letijo cene elektrike in kako ukrepati

Energenti po svetu se dražijo in kot kaže, se rast cen energije tudi v Evropi ne bo ustavila. V aktualni Svetovalnici smo se vprašali, kaj to pomeni za gospodinjstva in kje iskati dolgoročne rešitve. Naš gost je bil direktor strateškega inoviranja v družbi Gen-i dr. Dejan Paravan.