Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 4. 2025
Novice iz Clevelanda

V slovenski župniji Marije Vnebovzete v Clevelandu danes in jutri poteka čiščenje cerkve za veliko noč. Pripravijo ga vsako pomlad in rojake vabijo, naj si vzamejo nekaj časa in pomagajo pri čiščenju klopi, vhodov v cerkev, marmonatih sten in oltarjev. Še jutri in naslednji petek bosta v župnij potekali ribji večerji. To nedeljo bodo pri drugi maši mladi, ki se pripravljajo na prvo sveto obhajilo, prvič šli k spovedi. V tem zakramentu bodo prejeli usmiljenje, sočutje in odpuščanje Jezusa, Dobrega Pastirja. Rojaki so vabljeni k molitvi zanje na njihovi duhovni poti, pa tudi za njihove starše, da bi bili svojim otrokom dober zgled v življenju v veri. V ponedeljek zvečer pa bo pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu potekala skupna postna spokorna pobožnost za vernike iz vseh collinwoodskih župnij. Vsi duhovniki iz okolice bodo na voljo za duhovno pripravo na veliki teden.

Novice iz Clevelanda

V slovenski župniji Marije Vnebovzete v Clevelandu danes in jutri poteka čiščenje cerkve za veliko noč. Pripravijo ga vsako pomlad in rojake vabijo, naj si vzamejo nekaj časa in pomagajo pri čiščenju klopi, vhodov v cerkev, marmonatih sten in oltarjev. Še jutri in naslednji petek bosta v župnij potekali ribji večerji. To nedeljo bodo pri drugi maši mladi, ki se pripravljajo na prvo sveto obhajilo, prvič šli k spovedi. V tem zakramentu bodo prejeli usmiljenje, sočutje in odpuščanje Jezusa, Dobrega Pastirja. Rojaki so vabljeni k molitvi zanje na njihovi duhovni poti, pa tudi za njihove starše, da bi bili svojim otrokom dober zgled v življenju v veri. V ponedeljek zvečer pa bo pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu potekala skupna postna spokorna pobožnost za vernike iz vseh collinwoodskih župnij. Vsi duhovniki iz okolice bodo na voljo za duhovno pripravo na veliki teden.

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

Novice iz Clevelanda

V slovenski župniji Marije Vnebovzete v Clevelandu danes in jutri poteka čiščenje cerkve za veliko noč. Pripravijo ga vsako pomlad in rojake vabijo, naj si vzamejo nekaj časa in pomagajo pri čiščenju klopi, vhodov v cerkev, marmonatih sten in oltarjev. Še jutri in naslednji petek bosta v župnij potekali ribji večerji. To nedeljo bodo pri drugi maši mladi, ki se pripravljajo na prvo sveto obhajilo, prvič šli k spovedi. V tem zakramentu bodo prejeli usmiljenje, sočutje in odpuščanje Jezusa, Dobrega Pastirja. Rojaki so vabljeni k molitvi zanje na njihovi duhovni poti, pa tudi za njihove starše, da bi bili svojim otrokom dober zgled v življenju v veri. V ponedeljek zvečer pa bo pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu potekala skupna postna spokorna pobožnost za vernike iz vseh collinwoodskih župnij. Vsi duhovniki iz okolice bodo na voljo za duhovno pripravo na veliki teden.

VEČ ...|3. 4. 2025
Novice iz Clevelanda

V slovenski župniji Marije Vnebovzete v Clevelandu danes in jutri poteka čiščenje cerkve za veliko noč. Pripravijo ga vsako pomlad in rojake vabijo, naj si vzamejo nekaj časa in pomagajo pri čiščenju klopi, vhodov v cerkev, marmonatih sten in oltarjev. Še jutri in naslednji petek bosta v župnij potekali ribji večerji. To nedeljo bodo pri drugi maši mladi, ki se pripravljajo na prvo sveto obhajilo, prvič šli k spovedi. V tem zakramentu bodo prejeli usmiljenje, sočutje in odpuščanje Jezusa, Dobrega Pastirja. Rojaki so vabljeni k molitvi zanje na njihovi duhovni poti, pa tudi za njihove starše, da bi bili svojim otrokom dober zgled v življenju v veri. V ponedeljek zvečer pa bo pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu potekala skupna postna spokorna pobožnost za vernike iz vseh collinwoodskih župnij. Vsi duhovniki iz okolice bodo na voljo za duhovno pripravo na veliki teden.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Informativne oddaje

VEČ ...|12. 2. 2025
Novice iz življenja Cerkve dne 12. 2.

  • Papež pri avdienci: Molimo za mir in delajmo pokoro!
  • Papež škofom v ZDA: Urejeno področje migracij se ne izključuje s skrbjo za ranljive ljudi
  • 94. obletnica nastanka Radia Vatikan in finančne težave Radio Nuova Trieste
  • Slovenski duhovniki na smučarskem dnevu v Kranjski gori, ena skupina pa na nogometnem turnirju duhovnikov na Madžarskem.

Novice iz življenja Cerkve dne 12. 2.

  • Papež pri avdienci: Molimo za mir in delajmo pokoro!
  • Papež škofom v ZDA: Urejeno področje migracij se ne izključuje s skrbjo za ranljive ljudi
  • 94. obletnica nastanka Radia Vatikan in finančne težave Radio Nuova Trieste
  • Slovenski duhovniki na smučarskem dnevu v Kranjski gori, ena skupina pa na nogometnem turnirju duhovnikov na Madžarskem.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 12. 2.
  • Papež pri avdienci: Molimo za mir in delajmo pokoro!
  • Papež škofom v ZDA: Urejeno področje migracij se ne izključuje s skrbjo za ranljive ljudi
  • 94. obletnica nastanka Radia Vatikan in finančne težave Radio Nuova Trieste
  • Slovenski duhovniki na smučarskem dnevu v Kranjski gori, ena skupina pa na nogometnem turnirju duhovnikov na Madžarskem.
VEČ ...|12. 2. 2025
Novice iz življenja Cerkve dne 12. 2.
  • Papež pri avdienci: Molimo za mir in delajmo pokoro!
  • Papež škofom v ZDA: Urejeno področje migracij se ne izključuje s skrbjo za ranljive ljudi
  • 94. obletnica nastanka Radia Vatikan in finančne težave Radio Nuova Trieste
  • Slovenski duhovniki na smučarskem dnevu v Kranjski gori, ena skupina pa na nogometnem turnirju duhovnikov na Madžarskem.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 2. 2025
Videmski nadškof v Benečiji

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Videmski nadškof v Benečiji

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

družbarojakikulturacerkev

Slovencem po svetu in domovini

Videmski nadškof v Benečiji

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

VEČ ...|5. 2. 2025
Videmski nadškof v Benečiji

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Moja zgodba

VEČ ...|2. 2. 2025
Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

spominpolitikavosovski likvidatorjipogovori z vosovciEdo Brajnik ŠtefanDamjan Hančičrevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v Ljubljani

Moja zgodba

Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

VEČ ...|2. 2. 2025
Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

Jože Bartolj

spominpolitikavosovski likvidatorjipogovori z vosovciEdo Brajnik ŠtefanDamjan Hančičrevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v Ljubljani

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 1. 2025
Na Svetovnem slovenskem kongresu o Braziliji

Svetovni slovenski kongres SSK vabi na predstavitev knjige Izbrana poglavja iz zgodovine slovenske priseljenske skupnosti v Braziliji, ki bo potekala ta petek v njegovih prostorih v Ljubljani. Predgovor je napisal podpredsednik SSK za čezmorske dežele, dr. Štefan Bogdan Šalej iz Brazilije, ki bo na predstavitvi tudi navzoč. Urednik prof. dr. Matjaž Klemenčič se bo pogovarjal z avtorico knjige dr. Nežo Hlebanja. Slednja je za to tematiko prejela nagrado na natečaju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Neža Hlebanja je še ugotovila, da so nekdaj veliko vlogo v Braziliji imeli slovenski duhovniki, dandanes pa se tamkajšnji Slovenci zelo povezujejo na gospodarskem in kulturnem področju. 

Na Svetovnem slovenskem kongresu o Braziliji

Svetovni slovenski kongres SSK vabi na predstavitev knjige Izbrana poglavja iz zgodovine slovenske priseljenske skupnosti v Braziliji, ki bo potekala ta petek v njegovih prostorih v Ljubljani. Predgovor je napisal podpredsednik SSK za čezmorske dežele, dr. Štefan Bogdan Šalej iz Brazilije, ki bo na predstavitvi tudi navzoč. Urednik prof. dr. Matjaž Klemenčič se bo pogovarjal z avtorico knjige dr. Nežo Hlebanja. Slednja je za to tematiko prejela nagrado na natečaju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Neža Hlebanja je še ugotovila, da so nekdaj veliko vlogo v Braziliji imeli slovenski duhovniki, dandanes pa se tamkajšnji Slovenci zelo povezujejo na gospodarskem in kulturnem področju. 

družbarojakikulturacerkev

Slovencem po svetu in domovini

Na Svetovnem slovenskem kongresu o Braziliji

Svetovni slovenski kongres SSK vabi na predstavitev knjige Izbrana poglavja iz zgodovine slovenske priseljenske skupnosti v Braziliji, ki bo potekala ta petek v njegovih prostorih v Ljubljani. Predgovor je napisal podpredsednik SSK za čezmorske dežele, dr. Štefan Bogdan Šalej iz Brazilije, ki bo na predstavitvi tudi navzoč. Urednik prof. dr. Matjaž Klemenčič se bo pogovarjal z avtorico knjige dr. Nežo Hlebanja. Slednja je za to tematiko prejela nagrado na natečaju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Neža Hlebanja je še ugotovila, da so nekdaj veliko vlogo v Braziliji imeli slovenski duhovniki, dandanes pa se tamkajšnji Slovenci zelo povezujejo na gospodarskem in kulturnem področju. 

VEČ ...|29. 1. 2025
Na Svetovnem slovenskem kongresu o Braziliji

Svetovni slovenski kongres SSK vabi na predstavitev knjige Izbrana poglavja iz zgodovine slovenske priseljenske skupnosti v Braziliji, ki bo potekala ta petek v njegovih prostorih v Ljubljani. Predgovor je napisal podpredsednik SSK za čezmorske dežele, dr. Štefan Bogdan Šalej iz Brazilije, ki bo na predstavitvi tudi navzoč. Urednik prof. dr. Matjaž Klemenčič se bo pogovarjal z avtorico knjige dr. Nežo Hlebanja. Slednja je za to tematiko prejela nagrado na natečaju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Neža Hlebanja je še ugotovila, da so nekdaj veliko vlogo v Braziliji imeli slovenski duhovniki, dandanes pa se tamkajšnji Slovenci zelo povezujejo na gospodarskem in kulturnem področju. 

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Informativne oddaje

VEČ ...|6. 1. 2025
Novice iz življenja Cerkve dne 6. 1.

  • Kaj pomeni praznik svetih treh kraljev?
  • Pravoslavni verniki praznujejo badnji dan
  • V petek na Tromostovju sveta maša za beatifikacijo Božjega služabnika Franca Nahtigala.
  • Pomen odpustkov v svetem letu
  • Duhovniki dekanije Leskovec opravili svetoletno romanje na Brezje.

Novice iz življenja Cerkve dne 6. 1.

  • Kaj pomeni praznik svetih treh kraljev?
  • Pravoslavni verniki praznujejo badnji dan
  • V petek na Tromostovju sveta maša za beatifikacijo Božjega služabnika Franca Nahtigala.
  • Pomen odpustkov v svetem letu
  • Duhovniki dekanije Leskovec opravili svetoletno romanje na Brezje.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 6. 1.
  • Kaj pomeni praznik svetih treh kraljev?
  • Pravoslavni verniki praznujejo badnji dan
  • V petek na Tromostovju sveta maša za beatifikacijo Božjega služabnika Franca Nahtigala.
  • Pomen odpustkov v svetem letu
  • Duhovniki dekanije Leskovec opravili svetoletno romanje na Brezje.
VEČ ...|6. 1. 2025
Novice iz življenja Cerkve dne 6. 1.
  • Kaj pomeni praznik svetih treh kraljev?
  • Pravoslavni verniki praznujejo badnji dan
  • V petek na Tromostovju sveta maša za beatifikacijo Božjega služabnika Franca Nahtigala.
  • Pomen odpustkov v svetem letu
  • Duhovniki dekanije Leskovec opravili svetoletno romanje na Brezje.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 11. 2024
Na Trbižu so se slišali vsi štirje jeziki

Velika pričakovanja in velike želje, da bi bili skupaj in bi spoštovali drug drugega v veri. V tem vzdušju so v tem mesecu na Trbižu v Kanalski dolini sprejeli novega župnika Emanuela Paravana. Kot poroča petnajstdnevnik Dom, bo odgovoren tudi za Žabnice, Rabelj in Belo peč, torej bo koordinator Pastoralnega sodelovanja, zato so se sprejema udeležili predstavniki različnih združenj in organizacij z vseh koncev Kanalske doline. Umestiveno sveto mašo je daroval videmski nadškof Riccardo Lamba, somaševali so bližnji duhovniki, prišli so tudi s sosednje avstrijske Koroške. Mons. Lamba je v pridigi naglasil, da mora duhovnik pri svojem delu iskati tisto, kar je bistveno. Prav tako je pomembno, da se v polnosti posveti vernikom in krepitvi vseh skupnosti, ki so prisotne v župnijah. Pri slovesni sveti maši so se slišali vsi štirje jeziki, ki so značilni za vernike tamkajšnjih župnij. Poleg italijanščine tudi slovenščina, nemščina in (v manjši meri) furlanščina. Župnik Emanuele, ki je bil že večkrat v gorah nad Kanalsko dolino, je v pozdravu obljubil, da bo se posvetil tudi učenju jezikov.

Na Trbižu so se slišali vsi štirje jeziki

Velika pričakovanja in velike želje, da bi bili skupaj in bi spoštovali drug drugega v veri. V tem vzdušju so v tem mesecu na Trbižu v Kanalski dolini sprejeli novega župnika Emanuela Paravana. Kot poroča petnajstdnevnik Dom, bo odgovoren tudi za Žabnice, Rabelj in Belo peč, torej bo koordinator Pastoralnega sodelovanja, zato so se sprejema udeležili predstavniki različnih združenj in organizacij z vseh koncev Kanalske doline. Umestiveno sveto mašo je daroval videmski nadškof Riccardo Lamba, somaševali so bližnji duhovniki, prišli so tudi s sosednje avstrijske Koroške. Mons. Lamba je v pridigi naglasil, da mora duhovnik pri svojem delu iskati tisto, kar je bistveno. Prav tako je pomembno, da se v polnosti posveti vernikom in krepitvi vseh skupnosti, ki so prisotne v župnijah. Pri slovesni sveti maši so se slišali vsi štirje jeziki, ki so značilni za vernike tamkajšnjih župnij. Poleg italijanščine tudi slovenščina, nemščina in (v manjši meri) furlanščina. Župnik Emanuele, ki je bil že večkrat v gorah nad Kanalsko dolino, je v pozdravu obljubil, da bo se posvetil tudi učenju jezikov.

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

Na Trbižu so se slišali vsi štirje jeziki

Velika pričakovanja in velike želje, da bi bili skupaj in bi spoštovali drug drugega v veri. V tem vzdušju so v tem mesecu na Trbižu v Kanalski dolini sprejeli novega župnika Emanuela Paravana. Kot poroča petnajstdnevnik Dom, bo odgovoren tudi za Žabnice, Rabelj in Belo peč, torej bo koordinator Pastoralnega sodelovanja, zato so se sprejema udeležili predstavniki različnih združenj in organizacij z vseh koncev Kanalske doline. Umestiveno sveto mašo je daroval videmski nadškof Riccardo Lamba, somaševali so bližnji duhovniki, prišli so tudi s sosednje avstrijske Koroške. Mons. Lamba je v pridigi naglasil, da mora duhovnik pri svojem delu iskati tisto, kar je bistveno. Prav tako je pomembno, da se v polnosti posveti vernikom in krepitvi vseh skupnosti, ki so prisotne v župnijah. Pri slovesni sveti maši so se slišali vsi štirje jeziki, ki so značilni za vernike tamkajšnjih župnij. Poleg italijanščine tudi slovenščina, nemščina in (v manjši meri) furlanščina. Župnik Emanuele, ki je bil že večkrat v gorah nad Kanalsko dolino, je v pozdravu obljubil, da bo se posvetil tudi učenju jezikov.

VEČ ...|27. 11. 2024
Na Trbižu so se slišali vsi štirje jeziki

Velika pričakovanja in velike želje, da bi bili skupaj in bi spoštovali drug drugega v veri. V tem vzdušju so v tem mesecu na Trbižu v Kanalski dolini sprejeli novega župnika Emanuela Paravana. Kot poroča petnajstdnevnik Dom, bo odgovoren tudi za Žabnice, Rabelj in Belo peč, torej bo koordinator Pastoralnega sodelovanja, zato so se sprejema udeležili predstavniki različnih združenj in organizacij z vseh koncev Kanalske doline. Umestiveno sveto mašo je daroval videmski nadškof Riccardo Lamba, somaševali so bližnji duhovniki, prišli so tudi s sosednje avstrijske Koroške. Mons. Lamba je v pridigi naglasil, da mora duhovnik pri svojem delu iskati tisto, kar je bistveno. Prav tako je pomembno, da se v polnosti posveti vernikom in krepitvi vseh skupnosti, ki so prisotne v župnijah. Pri slovesni sveti maši so se slišali vsi štirje jeziki, ki so značilni za vernike tamkajšnjih župnij. Poleg italijanščine tudi slovenščina, nemščina in (v manjši meri) furlanščina. Župnik Emanuele, ki je bil že večkrat v gorah nad Kanalsko dolino, je v pozdravu obljubil, da bo se posvetil tudi učenju jezikov.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Informativne oddaje

VEČ ...|7. 11. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 7. 11.

  • Škofovska konferenca ZDA se veseli sodelovanja z novim državnim vodstvom
  • Duhovniki novomeške škofije tudi o zlorabah in lastni varnosti
  • Nocoj še zadnji Nikodemov večer
  • Na Kongresnem trgu jutri zjutraj javna molitev rožnega venca

Novice iz življenja Cerkve dne 7. 11.

  • Škofovska konferenca ZDA se veseli sodelovanja z novim državnim vodstvom
  • Duhovniki novomeške škofije tudi o zlorabah in lastni varnosti
  • Nocoj še zadnji Nikodemov večer
  • Na Kongresnem trgu jutri zjutraj javna molitev rožnega venca

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 7. 11.
  • Škofovska konferenca ZDA se veseli sodelovanja z novim državnim vodstvom
  • Duhovniki novomeške škofije tudi o zlorabah in lastni varnosti
  • Nocoj še zadnji Nikodemov večer
  • Na Kongresnem trgu jutri zjutraj javna molitev rožnega venca
VEČ ...|7. 11. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 7. 11.
  • Škofovska konferenca ZDA se veseli sodelovanja z novim državnim vodstvom
  • Duhovniki novomeške škofije tudi o zlorabah in lastni varnosti
  • Nocoj še zadnji Nikodemov večer
  • Na Kongresnem trgu jutri zjutraj javna molitev rožnega venca

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|4. 4. 2025
Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Luka Gojkošek

komentar

Naš pogled

VEČ ...|8. 4. 2025
Afriški misijon

Jure Sešek je v komentarju združil spoznanja minulih dni, dobrega tedna, ki ga je preživel v Južnem Sudanu in tisto, kar nas nagovarja v dneh Radijskega misijona. Afriška beda vsakdana in globine, danes sicer precej plitke, Evrope verjetno res težko sodijo v isti zapis, v en sam komentar. Tema misijona pa trdi nasprotno. »Verujem v enega Boga … » Veroizpoved, ki nas združuje, izpoved vere, ki nam daje ista izhodišča, ki nas utrjuje v enakem prepričanju. Verujem! 

Afriški misijon

Jure Sešek je v komentarju združil spoznanja minulih dni, dobrega tedna, ki ga je preživel v Južnem Sudanu in tisto, kar nas nagovarja v dneh Radijskega misijona. Afriška beda vsakdana in globine, danes sicer precej plitke, Evrope verjetno res težko sodijo v isti zapis, v en sam komentar. Tema misijona pa trdi nasprotno. »Verujem v enega Boga … » Veroizpoved, ki nas združuje, izpoved vere, ki nam daje ista izhodišča, ki nas utrjuje v enakem prepričanju. Verujem! 

Radio Ognjišče

komentarAfrikamisijonJužni Sudanradijski misijon

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|31. 3. 2025
Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičRomana Bider

Sol in luč

VEČ ...|1. 4. 2025
Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Viktor Frankl

Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostizobraževanjeodnosi

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 4. 2025
Hanzi Mikl o zapletih s KGZS, mag. Jože Mohar pa o setvi koruze

Tokrat ste lahko slišali, kako politične pritiske, ki se lomijo na kmečkih hrbtih, vidi Hanzi Mikl, ki je bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Avstrijske Koroške. Nekaj nasvetov pred setvijo koruze pa je pripravil mag. Jože Mohar.

Hanzi Mikl o zapletih s KGZS, mag. Jože Mohar pa o setvi koruze

Tokrat ste lahko slišali, kako politične pritiske, ki se lomijo na kmečkih hrbtih, vidi Hanzi Mikl, ki je bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Avstrijske Koroške. Nekaj nasvetov pred setvijo koruze pa je pripravil mag. Jože Mohar.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|11. 4. 2025
Ješprenj

Koliko ješprenja potrebujemo, če želimo pripraviti enolončnico za 4 osebe - ga damo najprej kuhat v vodo, ali ga najprej popražimo, zanima poslušalca. Sestra Nikolina odgovarja: pripravimo vsaj 4 –5 dag ješprenja na osebo. Najprej ga namočimo in ga potem v isti vodi zavremo in kuhamo 3-5 minut. Vodo odlijemo in zalijemo s svežo vročo vodo. Ko zavre, pridamo narezano zelenjavo: korenček, cvetačo, grah, fižol, papriko ... Jed bo še okusnejša, če bomo zraven dali kuhat kakšno mesnino (npr. kračo, kranjsko klobaso) ali pa obreznine, ki ostanejo od rezanja prekajenega mesa. To mesnino lahko potem uporabimo tudi zakaj drugega (za malico). Če bomo jed pojedli isti dan, lahko dodamo tudi kakšen krompir.  

Ješprenj

Koliko ješprenja potrebujemo, če želimo pripraviti enolončnico za 4 osebe - ga damo najprej kuhat v vodo, ali ga najprej popražimo, zanima poslušalca. Sestra Nikolina odgovarja: pripravimo vsaj 4 –5 dag ješprenja na osebo. Najprej ga namočimo in ga potem v isti vodi zavremo in kuhamo 3-5 minut. Vodo odlijemo in zalijemo s svežo vročo vodo. Ko zavre, pridamo narezano zelenjavo: korenček, cvetačo, grah, fižol, papriko ... Jed bo še okusnejša, če bomo zraven dali kuhat kakšno mesnino (npr. kračo, kranjsko klobaso) ali pa obreznine, ki ostanejo od rezanja prekajenega mesa. To mesnino lahko potem uporabimo tudi zakaj drugega (za malico). Če bomo jed pojedli isti dan, lahko dodamo tudi kakšen krompir.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Radijski roman

VEČ ...|10. 4. 2025
Kruh močnih, 25. del

Klub strahu Lidija ne neha skrbeti za vdovo Apolonijo. Skuša ji priskrbeti vodjo delavnice.

Kruh močnih, 25. del

Klub strahu Lidija ne neha skrbeti za vdovo Apolonijo. Skuša ji priskrbeti vodjo delavnice.

Mateja Subotičanec

knjiga

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|10. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 4. 2025
Poezija iz zbornikov Most in Brez križa in imena

V času radijskega misijona v Kulturnih utrinkih prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v zadnjih letih druge svetovne vojne, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.

Poezija iz zbornikov Most in Brez križa in imena

V času radijskega misijona v Kulturnih utrinkih prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v zadnjih letih druge svetovne vojne, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena.

Marjan Bunič, Jure Sešek

kulturapoezija