Informativne oddaje

VEČ ...|13. 4. 2024
Utrip dneva dne 13. 4.

  • Socialni demokrati volijo novega predsednika, bo Hanu uspelo v zadnjem hipu zavihteti se na čelo stranke?
  • Peterle strankam SLS, NSi in SDS: razdeljeni ne boste nagovarjali volivcev.
  • Bo migracijski pakt, ki bo moral biti uveden v državah članicah v dveh letih omejil nezakonite migracije?
  • Vojna med Izraelom in Hamasom širi po regiji, Biden pričakuje napad Irana.
  • VREME- konec tedna sončen in vroč, v ponedeljek še nekaj sonca, a hladneje.
  • Tudi letos pričakovana nekajodstotna rast cen nepremičnin. Kaj bo s cenami kreditov?
  • Hrvaški duhovnik Prpa odhaja domov, v Ljubljani se bodo verniki od njega poslovili jutri.
  • Šport- slovenske rokometašice čaka nov preizkus v kvalifikacija za olimpijske igre.

Utrip dneva dne 13. 4.

  • Socialni demokrati volijo novega predsednika, bo Hanu uspelo v zadnjem hipu zavihteti se na čelo stranke?
  • Peterle strankam SLS, NSi in SDS: razdeljeni ne boste nagovarjali volivcev.
  • Bo migracijski pakt, ki bo moral biti uveden v državah članicah v dveh letih omejil nezakonite migracije?
  • Vojna med Izraelom in Hamasom širi po regiji, Biden pričakuje napad Irana.
  • VREME- konec tedna sončen in vroč, v ponedeljek še nekaj sonca, a hladneje.
  • Tudi letos pričakovana nekajodstotna rast cen nepremičnin. Kaj bo s cenami kreditov?
  • Hrvaški duhovnik Prpa odhaja domov, v Ljubljani se bodo verniki od njega poslovili jutri.
  • Šport- slovenske rokometašice čaka nov preizkus v kvalifikacija za olimpijske igre.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 13. 4.
  • Socialni demokrati volijo novega predsednika, bo Hanu uspelo v zadnjem hipu zavihteti se na čelo stranke?
  • Peterle strankam SLS, NSi in SDS: razdeljeni ne boste nagovarjali volivcev.
  • Bo migracijski pakt, ki bo moral biti uveden v državah članicah v dveh letih omejil nezakonite migracije?
  • Vojna med Izraelom in Hamasom širi po regiji, Biden pričakuje napad Irana.
  • VREME- konec tedna sončen in vroč, v ponedeljek še nekaj sonca, a hladneje.
  • Tudi letos pričakovana nekajodstotna rast cen nepremičnin. Kaj bo s cenami kreditov?
  • Hrvaški duhovnik Prpa odhaja domov, v Ljubljani se bodo verniki od njega poslovili jutri.
  • Šport- slovenske rokometašice čaka nov preizkus v kvalifikacija za olimpijske igre.
VEČ ...|13. 4. 2024
Utrip dneva dne 13. 4.
  • Socialni demokrati volijo novega predsednika, bo Hanu uspelo v zadnjem hipu zavihteti se na čelo stranke?
  • Peterle strankam SLS, NSi in SDS: razdeljeni ne boste nagovarjali volivcev.
  • Bo migracijski pakt, ki bo moral biti uveden v državah članicah v dveh letih omejil nezakonite migracije?
  • Vojna med Izraelom in Hamasom širi po regiji, Biden pričakuje napad Irana.
  • VREME- konec tedna sončen in vroč, v ponedeljek še nekaj sonca, a hladneje.
  • Tudi letos pričakovana nekajodstotna rast cen nepremičnin. Kaj bo s cenami kreditov?
  • Hrvaški duhovnik Prpa odhaja domov, v Ljubljani se bodo verniki od njega poslovili jutri.
  • Šport- slovenske rokometašice čaka nov preizkus v kvalifikacija za olimpijske igre.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|6. 4. 2024
Utrip dneva dne 6. 4.

  • Programska konferenca NSi: socialno - tržna Evropa, revizija zelenega prehoda in zaščita kmeta.
  • Kandidat Gibanja Svoboda za evropskega komisarja je Tomaž Vesel.
  • Kaj pomeni, če predsednik stranke postane evropski poslanec?
  • Se bodo stavkovnemu valu priključili tudi policisti in nekatere druge skupine?
  • Obetajo se zakonske spremembe pri oddajanju sob v turistične namene.
  • Nejc Krevs: Kako krhki so v tem trenutku odnosi med Združenimi državami Amerike in Izraelom?
  • Pobuda Vseposvojitev žrtev druge svetovne vojne in po njej praznuje 10. obletnico.
  • Igrana predstava otroke uči odzivanja na nesreče in postopek klica na številko 112.
  • ŠPORT: Slovenskim odbojkaricam sede tretja zmaga v kvalifikacijah za paralimpijske igre v Parizu.
  • VREME: Pretežno jasno bo in toplo s temperaturami do 29. stopinj.

Utrip dneva dne 6. 4.

  • Programska konferenca NSi: socialno - tržna Evropa, revizija zelenega prehoda in zaščita kmeta.
  • Kandidat Gibanja Svoboda za evropskega komisarja je Tomaž Vesel.
  • Kaj pomeni, če predsednik stranke postane evropski poslanec?
  • Se bodo stavkovnemu valu priključili tudi policisti in nekatere druge skupine?
  • Obetajo se zakonske spremembe pri oddajanju sob v turistične namene.
  • Nejc Krevs: Kako krhki so v tem trenutku odnosi med Združenimi državami Amerike in Izraelom?
  • Pobuda Vseposvojitev žrtev druge svetovne vojne in po njej praznuje 10. obletnico.
  • Igrana predstava otroke uči odzivanja na nesreče in postopek klica na številko 112.
  • ŠPORT: Slovenskim odbojkaricam sede tretja zmaga v kvalifikacijah za paralimpijske igre v Parizu.
  • VREME: Pretežno jasno bo in toplo s temperaturami do 29. stopinj.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 6. 4.
  • Programska konferenca NSi: socialno - tržna Evropa, revizija zelenega prehoda in zaščita kmeta.
  • Kandidat Gibanja Svoboda za evropskega komisarja je Tomaž Vesel.
  • Kaj pomeni, če predsednik stranke postane evropski poslanec?
  • Se bodo stavkovnemu valu priključili tudi policisti in nekatere druge skupine?
  • Obetajo se zakonske spremembe pri oddajanju sob v turistične namene.
  • Nejc Krevs: Kako krhki so v tem trenutku odnosi med Združenimi državami Amerike in Izraelom?
  • Pobuda Vseposvojitev žrtev druge svetovne vojne in po njej praznuje 10. obletnico.
  • Igrana predstava otroke uči odzivanja na nesreče in postopek klica na številko 112.
  • ŠPORT: Slovenskim odbojkaricam sede tretja zmaga v kvalifikacijah za paralimpijske igre v Parizu.
  • VREME: Pretežno jasno bo in toplo s temperaturami do 29. stopinj.
VEČ ...|6. 4. 2024
Utrip dneva dne 6. 4.
  • Programska konferenca NSi: socialno - tržna Evropa, revizija zelenega prehoda in zaščita kmeta.
  • Kandidat Gibanja Svoboda za evropskega komisarja je Tomaž Vesel.
  • Kaj pomeni, če predsednik stranke postane evropski poslanec?
  • Se bodo stavkovnemu valu priključili tudi policisti in nekatere druge skupine?
  • Obetajo se zakonske spremembe pri oddajanju sob v turistične namene.
  • Nejc Krevs: Kako krhki so v tem trenutku odnosi med Združenimi državami Amerike in Izraelom?
  • Pobuda Vseposvojitev žrtev druge svetovne vojne in po njej praznuje 10. obletnico.
  • Igrana predstava otroke uči odzivanja na nesreče in postopek klica na številko 112.
  • ŠPORT: Slovenskim odbojkaricam sede tretja zmaga v kvalifikacijah za paralimpijske igre v Parizu.
  • VREME: Pretežno jasno bo in toplo s temperaturami do 29. stopinj.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|27. 3. 2024
Utrip dneva dne 27. 3.

  • Besedila za križev pot v rimskem Koloseju bo letos prvič napisal papež Frančišek.
  • Bodo na upravnih enotah stavkovnim sredam dodali še na en dan v tednu?
  • Sindikat Fides vladi očita pravno barbarstvo, ignoranco in blatenje zdravništva.
  • Občine pozivajo vlado, naj prekliče sklep o vzpostavitvi začasnih azilnih domov.
  • Po nasprotovanju opozicije, SD in gasilcev ministrstvo umaknilo sporno ’zvočno’ uredbo.
  • Golob in Scholz o odnosih med državama, Zahodnem Balkanu, Ukrajii in Gazi
  • Izrael z novimi napadi na položaje Hamasa v Gazi in Hezbolaha na jugu Libanona.
  • Koalicija ob naklonjenosti evtanaziji zavrača predlog SDS o paliativni in hospic oskrbi.
  • Delegacija Državnega sveta med ob obisku Dolenjske tudi o ranljivih skupinah.
  • Šport: Slovenski nogometaši na drugi pripravljalni tekmi z 2:0 ugnali Portugalsko.
  • Vreme: Proti večeru bo dež zajel vso Slovenijo ter ponoči ponehal; jutri znova dež.

Utrip dneva dne 27. 3.

  • Besedila za križev pot v rimskem Koloseju bo letos prvič napisal papež Frančišek.
  • Bodo na upravnih enotah stavkovnim sredam dodali še na en dan v tednu?
  • Sindikat Fides vladi očita pravno barbarstvo, ignoranco in blatenje zdravništva.
  • Občine pozivajo vlado, naj prekliče sklep o vzpostavitvi začasnih azilnih domov.
  • Po nasprotovanju opozicije, SD in gasilcev ministrstvo umaknilo sporno ’zvočno’ uredbo.
  • Golob in Scholz o odnosih med državama, Zahodnem Balkanu, Ukrajii in Gazi
  • Izrael z novimi napadi na položaje Hamasa v Gazi in Hezbolaha na jugu Libanona.
  • Koalicija ob naklonjenosti evtanaziji zavrača predlog SDS o paliativni in hospic oskrbi.
  • Delegacija Državnega sveta med ob obisku Dolenjske tudi o ranljivih skupinah.
  • Šport: Slovenski nogometaši na drugi pripravljalni tekmi z 2:0 ugnali Portugalsko.
  • Vreme: Proti večeru bo dež zajel vso Slovenijo ter ponoči ponehal; jutri znova dež.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 27. 3.
  • Besedila za križev pot v rimskem Koloseju bo letos prvič napisal papež Frančišek.
  • Bodo na upravnih enotah stavkovnim sredam dodali še na en dan v tednu?
  • Sindikat Fides vladi očita pravno barbarstvo, ignoranco in blatenje zdravništva.
  • Občine pozivajo vlado, naj prekliče sklep o vzpostavitvi začasnih azilnih domov.
  • Po nasprotovanju opozicije, SD in gasilcev ministrstvo umaknilo sporno ’zvočno’ uredbo.
  • Golob in Scholz o odnosih med državama, Zahodnem Balkanu, Ukrajii in Gazi
  • Izrael z novimi napadi na položaje Hamasa v Gazi in Hezbolaha na jugu Libanona.
  • Koalicija ob naklonjenosti evtanaziji zavrača predlog SDS o paliativni in hospic oskrbi.
  • Delegacija Državnega sveta med ob obisku Dolenjske tudi o ranljivih skupinah.
  • Šport: Slovenski nogometaši na drugi pripravljalni tekmi z 2:0 ugnali Portugalsko.
  • Vreme: Proti večeru bo dež zajel vso Slovenijo ter ponoči ponehal; jutri znova dež.
VEČ ...|27. 3. 2024
Utrip dneva dne 27. 3.
  • Besedila za križev pot v rimskem Koloseju bo letos prvič napisal papež Frančišek.
  • Bodo na upravnih enotah stavkovnim sredam dodali še na en dan v tednu?
  • Sindikat Fides vladi očita pravno barbarstvo, ignoranco in blatenje zdravništva.
  • Občine pozivajo vlado, naj prekliče sklep o vzpostavitvi začasnih azilnih domov.
  • Po nasprotovanju opozicije, SD in gasilcev ministrstvo umaknilo sporno ’zvočno’ uredbo.
  • Golob in Scholz o odnosih med državama, Zahodnem Balkanu, Ukrajii in Gazi
  • Izrael z novimi napadi na položaje Hamasa v Gazi in Hezbolaha na jugu Libanona.
  • Koalicija ob naklonjenosti evtanaziji zavrača predlog SDS o paliativni in hospic oskrbi.
  • Delegacija Državnega sveta med ob obisku Dolenjske tudi o ranljivih skupinah.
  • Šport: Slovenski nogometaši na drugi pripravljalni tekmi z 2:0 ugnali Portugalsko.
  • Vreme: Proti večeru bo dež zajel vso Slovenijo ter ponoči ponehal; jutri znova dež.

Radio Ognjišče

infonovice

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|24. 3. 2024
Nekaj odlomkov iz avtobiografije papeža Frančiška Življenje. Moja zgodovina v Zgodovini

V oddaji ste slišali nekaj odlomkov iz avtobiografije papeža Frančiška z naslovom »Življenje. Moja zgodovina v Zgodovini«. V več državah je izšla 19. marca, ob 11. obletnici uradnega začetka njegovega pontifikata. Prisluhnili pa ste lahko tudi razmišljanju portala Vatican News ob smrti Paula Alexandra, ki je 72 let preživel v železnih pljučih. 

Nekaj odlomkov iz avtobiografije papeža Frančiška Življenje. Moja zgodovina v Zgodovini

V oddaji ste slišali nekaj odlomkov iz avtobiografije papeža Frančiška z naslovom »Življenje. Moja zgodovina v Zgodovini«. V več državah je izšla 19. marca, ob 11. obletnici uradnega začetka njegovega pontifikata. Prisluhnili pa ste lahko tudi razmišljanju portala Vatican News ob smrti Paula Alexandra, ki je 72 let preživel v železnih pljučih. 

cerkevinfoduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Nekaj odlomkov iz avtobiografije papeža Frančiška Življenje. Moja zgodovina v Zgodovini

V oddaji ste slišali nekaj odlomkov iz avtobiografije papeža Frančiška z naslovom »Življenje. Moja zgodovina v Zgodovini«. V več državah je izšla 19. marca, ob 11. obletnici uradnega začetka njegovega pontifikata. Prisluhnili pa ste lahko tudi razmišljanju portala Vatican News ob smrti Paula Alexandra, ki je 72 let preživel v železnih pljučih. 

VEČ ...|24. 3. 2024
Nekaj odlomkov iz avtobiografije papeža Frančiška Življenje. Moja zgodovina v Zgodovini

V oddaji ste slišali nekaj odlomkov iz avtobiografije papeža Frančiška z naslovom »Življenje. Moja zgodovina v Zgodovini«. V več državah je izšla 19. marca, ob 11. obletnici uradnega začetka njegovega pontifikata. Prisluhnili pa ste lahko tudi razmišljanju portala Vatican News ob smrti Paula Alexandra, ki je 72 let preživel v železnih pljučih. 

Radio Ognjišče

cerkevinfoduhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 3. 2024
Šolarji iz zamejstva z ministrom v Planici

Zamejski šolarji iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške so si danes na vabilo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona lahko ogledali dogajanje v Planici. »Čudovito je, da smo lahko 500 otrok iz zamejstva osrečili in pripeljali na ta edinstven športni dogodek, da vsi skupaj navijamo za eno in edino Slovenijo. Vesel in ponosen sem, da smo jih lahko razveselili.« Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je drugi navijaški dan za zamejske šolarje pripravil s Smučarsko zvezo Slovenije in slovenskimi krovnimi športnimi organizacijami v vseh štirih sosednjih državah, Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠŠDI), Slovensko športno zvezo (SŠZ) iz Avstrije, Zvezo Slovencev na Madžarskem in Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem.

Šolarji iz zamejstva z ministrom v Planici

Zamejski šolarji iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške so si danes na vabilo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona lahko ogledali dogajanje v Planici. »Čudovito je, da smo lahko 500 otrok iz zamejstva osrečili in pripeljali na ta edinstven športni dogodek, da vsi skupaj navijamo za eno in edino Slovenijo. Vesel in ponosen sem, da smo jih lahko razveselili.« Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je drugi navijaški dan za zamejske šolarje pripravil s Smučarsko zvezo Slovenije in slovenskimi krovnimi športnimi organizacijami v vseh štirih sosednjih državah, Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠŠDI), Slovensko športno zvezo (SŠZ) iz Avstrije, Zvezo Slovencev na Madžarskem in Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Šolarji iz zamejstva z ministrom v Planici

Zamejski šolarji iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške so si danes na vabilo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona lahko ogledali dogajanje v Planici. »Čudovito je, da smo lahko 500 otrok iz zamejstva osrečili in pripeljali na ta edinstven športni dogodek, da vsi skupaj navijamo za eno in edino Slovenijo. Vesel in ponosen sem, da smo jih lahko razveselili.« Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je drugi navijaški dan za zamejske šolarje pripravil s Smučarsko zvezo Slovenije in slovenskimi krovnimi športnimi organizacijami v vseh štirih sosednjih državah, Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠŠDI), Slovensko športno zvezo (SŠZ) iz Avstrije, Zvezo Slovencev na Madžarskem in Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem.

VEČ ...|21. 3. 2024
Šolarji iz zamejstva z ministrom v Planici

Zamejski šolarji iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške so si danes na vabilo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona lahko ogledali dogajanje v Planici. »Čudovito je, da smo lahko 500 otrok iz zamejstva osrečili in pripeljali na ta edinstven športni dogodek, da vsi skupaj navijamo za eno in edino Slovenijo. Vesel in ponosen sem, da smo jih lahko razveselili.« Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je drugi navijaški dan za zamejske šolarje pripravil s Smučarsko zvezo Slovenije in slovenskimi krovnimi športnimi organizacijami v vseh štirih sosednjih državah, Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠŠDI), Slovensko športno zvezo (SŠZ) iz Avstrije, Zvezo Slovencev na Madžarskem in Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Informativne oddaje

VEČ ...|19. 3. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 19. 3.

  • Ob 11. obletnici umestitve papeža Frančiška v več državah izšla njegova avtobiografija.
  • Začenja se Teden družine pod geslom »Velikonočna skrivnost v družinskem življenju«.
  • 3. dan radijskega misijona na temo Evharistija naše življenje.

Novice iz življenja Cerkve dne 19. 3.

  • Ob 11. obletnici umestitve papeža Frančiška v več državah izšla njegova avtobiografija.
  • Začenja se Teden družine pod geslom »Velikonočna skrivnost v družinskem življenju«.
  • 3. dan radijskega misijona na temo Evharistija naše življenje.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 19. 3.
  • Ob 11. obletnici umestitve papeža Frančiška v več državah izšla njegova avtobiografija.
  • Začenja se Teden družine pod geslom »Velikonočna skrivnost v družinskem življenju«.
  • 3. dan radijskega misijona na temo Evharistija naše življenje.
VEČ ...|19. 3. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 19. 3.
  • Ob 11. obletnici umestitve papeža Frančiška v več državah izšla njegova avtobiografija.
  • Začenja se Teden družine pod geslom »Velikonočna skrivnost v družinskem življenju«.
  • 3. dan radijskega misijona na temo Evharistija naše življenje.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Informativne oddaje

VEČ ...|19. 3. 2024
Utrip dneva dne 19. 3.

  • V zdravniških organizacijah vlado svarijo pred drastičnimi posledicami v nadaljevanju stavke.
  • Predlogi za razpis posvetovalnih referendumov se množijo. Kaj pravi pravniška stroka?
  • Gaza v primežu umetno ustvarjene lakote: potrebna je le politična volja za izboljšanje razmer, meni Lazzarini.
  • Ob 11. obletnici umestitvene maše papeža Frančiška v več državah izšla njegova avtobiografija.
  • Z današnjim praznikom sv. Jožefa vstopamo v teden družine, ki bo zaznamovan z odkrivanjem velikonočne skrivnosti.
  • 3. dan radijskega misijona o pomenu evharistije v našem življenju.
  • VREME: Danes še nekaj oblačnosti, jutri večinoma sončno.
  • Del turških delavcev, ki opravljajo dela na deloviščih drugega tira, stavka.
  • Država želi okrepiti protipoplavno varnost z gradnjo več suhih zadrževalnikov.
  • ŠPORT: Nika Prevc bo v Planici dvignila veliki kristalni globus.

Utrip dneva dne 19. 3.

  • V zdravniških organizacijah vlado svarijo pred drastičnimi posledicami v nadaljevanju stavke.
  • Predlogi za razpis posvetovalnih referendumov se množijo. Kaj pravi pravniška stroka?
  • Gaza v primežu umetno ustvarjene lakote: potrebna je le politična volja za izboljšanje razmer, meni Lazzarini.
  • Ob 11. obletnici umestitvene maše papeža Frančiška v več državah izšla njegova avtobiografija.
  • Z današnjim praznikom sv. Jožefa vstopamo v teden družine, ki bo zaznamovan z odkrivanjem velikonočne skrivnosti.
  • 3. dan radijskega misijona o pomenu evharistije v našem življenju.
  • VREME: Danes še nekaj oblačnosti, jutri večinoma sončno.
  • Del turških delavcev, ki opravljajo dela na deloviščih drugega tira, stavka.
  • Država želi okrepiti protipoplavno varnost z gradnjo več suhih zadrževalnikov.
  • ŠPORT: Nika Prevc bo v Planici dvignila veliki kristalni globus.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 19. 3.
  • V zdravniških organizacijah vlado svarijo pred drastičnimi posledicami v nadaljevanju stavke.
  • Predlogi za razpis posvetovalnih referendumov se množijo. Kaj pravi pravniška stroka?
  • Gaza v primežu umetno ustvarjene lakote: potrebna je le politična volja za izboljšanje razmer, meni Lazzarini.
  • Ob 11. obletnici umestitvene maše papeža Frančiška v več državah izšla njegova avtobiografija.
  • Z današnjim praznikom sv. Jožefa vstopamo v teden družine, ki bo zaznamovan z odkrivanjem velikonočne skrivnosti.
  • 3. dan radijskega misijona o pomenu evharistije v našem življenju.
  • VREME: Danes še nekaj oblačnosti, jutri večinoma sončno.
  • Del turških delavcev, ki opravljajo dela na deloviščih drugega tira, stavka.
  • Država želi okrepiti protipoplavno varnost z gradnjo več suhih zadrževalnikov.
  • ŠPORT: Nika Prevc bo v Planici dvignila veliki kristalni globus.
VEČ ...|19. 3. 2024
Utrip dneva dne 19. 3.
  • V zdravniških organizacijah vlado svarijo pred drastičnimi posledicami v nadaljevanju stavke.
  • Predlogi za razpis posvetovalnih referendumov se množijo. Kaj pravi pravniška stroka?
  • Gaza v primežu umetno ustvarjene lakote: potrebna je le politična volja za izboljšanje razmer, meni Lazzarini.
  • Ob 11. obletnici umestitvene maše papeža Frančiška v več državah izšla njegova avtobiografija.
  • Z današnjim praznikom sv. Jožefa vstopamo v teden družine, ki bo zaznamovan z odkrivanjem velikonočne skrivnosti.
  • 3. dan radijskega misijona o pomenu evharistije v našem življenju.
  • VREME: Danes še nekaj oblačnosti, jutri večinoma sončno.
  • Del turških delavcev, ki opravljajo dela na deloviščih drugega tira, stavka.
  • Država želi okrepiti protipoplavno varnost z gradnjo več suhih zadrževalnikov.
  • ŠPORT: Nika Prevc bo v Planici dvignila veliki kristalni globus.

Radio Ognjišče

infonovice

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 3. 2024
Duhovniki naj bodo priče upanja in veselja do življenja

Slovenski duhovniki, ki delujejo v evropskih državah, so na rednem letnem srečanju, ki je potekalo v Armstorfu v Nemčiji, govorili o pastoralnih razmerah v posameznih državah, gospodarskem stanju, izzivih, ki čakajo duhovnike in laike po posameznih misijah. V zadnjih letih ob rojakih, ki so izseljenci že več let, k slovenskim mašam in na različna srečanja, praznovanja in druge dogodke še posebej v Londonu, Bruslju, v Švici, prihaja vse več mladih. Sestanek je vodil predsednik Zveze izseljeniških duhovnikov v Evropi Izidor Pečovnik Dori, dva dneva je bil z njimi tudi škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Slednji je sporočil, da veliko upanje za slovenske izseljenske župnije v Evropi predstavljajo laiki, ki se zelo dejavno vključujejo, kar še posebej bogati pastoralno življenje in krepi pristnost občestvenih odnosov.
Škof Jamnik se je duhovnikom zahvalil za njihovo požrtvovalno delo, saj morajo prevoziti tudi po več tisoč kilometrov na mesec, da obiščejo različne skupnosti po posameznih državah. Osebna bližina rojakom, delitev zakramentov, obhajanje svete maše, so darovi, ki jih v Jezusovem imenu prinašajo ljudem. Škof je duhovnike in vse rojake povabil, naj bodo v Evropi, ki se nahaja v zahtevni geopolitični situaciji, priče upanja in veselja do življenja. Naš dom je Slovenija in tudi Evropa, zato smo  odgovorni, da vsakdo prispeva svoj delež pri uresničevanju »evropskega projekta«, ki raste iz temeljnih krščanskih vrednot.   

Duhovniki naj bodo priče upanja in veselja do življenja

Slovenski duhovniki, ki delujejo v evropskih državah, so na rednem letnem srečanju, ki je potekalo v Armstorfu v Nemčiji, govorili o pastoralnih razmerah v posameznih državah, gospodarskem stanju, izzivih, ki čakajo duhovnike in laike po posameznih misijah. V zadnjih letih ob rojakih, ki so izseljenci že več let, k slovenskim mašam in na različna srečanja, praznovanja in druge dogodke še posebej v Londonu, Bruslju, v Švici, prihaja vse več mladih. Sestanek je vodil predsednik Zveze izseljeniških duhovnikov v Evropi Izidor Pečovnik Dori, dva dneva je bil z njimi tudi škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Slednji je sporočil, da veliko upanje za slovenske izseljenske župnije v Evropi predstavljajo laiki, ki se zelo dejavno vključujejo, kar še posebej bogati pastoralno življenje in krepi pristnost občestvenih odnosov.
Škof Jamnik se je duhovnikom zahvalil za njihovo požrtvovalno delo, saj morajo prevoziti tudi po več tisoč kilometrov na mesec, da obiščejo različne skupnosti po posameznih državah. Osebna bližina rojakom, delitev zakramentov, obhajanje svete maše, so darovi, ki jih v Jezusovem imenu prinašajo ljudem. Škof je duhovnike in vse rojake povabil, naj bodo v Evropi, ki se nahaja v zahtevni geopolitični situaciji, priče upanja in veselja do življenja. Naš dom je Slovenija in tudi Evropa, zato smo  odgovorni, da vsakdo prispeva svoj delež pri uresničevanju »evropskega projekta«, ki raste iz temeljnih krščanskih vrednot.   

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Duhovniki naj bodo priče upanja in veselja do življenja

Slovenski duhovniki, ki delujejo v evropskih državah, so na rednem letnem srečanju, ki je potekalo v Armstorfu v Nemčiji, govorili o pastoralnih razmerah v posameznih državah, gospodarskem stanju, izzivih, ki čakajo duhovnike in laike po posameznih misijah. V zadnjih letih ob rojakih, ki so izseljenci že več let, k slovenskim mašam in na različna srečanja, praznovanja in druge dogodke še posebej v Londonu, Bruslju, v Švici, prihaja vse več mladih. Sestanek je vodil predsednik Zveze izseljeniških duhovnikov v Evropi Izidor Pečovnik Dori, dva dneva je bil z njimi tudi škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Slednji je sporočil, da veliko upanje za slovenske izseljenske župnije v Evropi predstavljajo laiki, ki se zelo dejavno vključujejo, kar še posebej bogati pastoralno življenje in krepi pristnost občestvenih odnosov.
Škof Jamnik se je duhovnikom zahvalil za njihovo požrtvovalno delo, saj morajo prevoziti tudi po več tisoč kilometrov na mesec, da obiščejo različne skupnosti po posameznih državah. Osebna bližina rojakom, delitev zakramentov, obhajanje svete maše, so darovi, ki jih v Jezusovem imenu prinašajo ljudem. Škof je duhovnike in vse rojake povabil, naj bodo v Evropi, ki se nahaja v zahtevni geopolitični situaciji, priče upanja in veselja do življenja. Naš dom je Slovenija in tudi Evropa, zato smo  odgovorni, da vsakdo prispeva svoj delež pri uresničevanju »evropskega projekta«, ki raste iz temeljnih krščanskih vrednot.   

VEČ ...|14. 3. 2024
Duhovniki naj bodo priče upanja in veselja do življenja

Slovenski duhovniki, ki delujejo v evropskih državah, so na rednem letnem srečanju, ki je potekalo v Armstorfu v Nemčiji, govorili o pastoralnih razmerah v posameznih državah, gospodarskem stanju, izzivih, ki čakajo duhovnike in laike po posameznih misijah. V zadnjih letih ob rojakih, ki so izseljenci že več let, k slovenskim mašam in na različna srečanja, praznovanja in druge dogodke še posebej v Londonu, Bruslju, v Švici, prihaja vse več mladih. Sestanek je vodil predsednik Zveze izseljeniških duhovnikov v Evropi Izidor Pečovnik Dori, dva dneva je bil z njimi tudi škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Slednji je sporočil, da veliko upanje za slovenske izseljenske župnije v Evropi predstavljajo laiki, ki se zelo dejavno vključujejo, kar še posebej bogati pastoralno življenje in krepi pristnost občestvenih odnosov.
Škof Jamnik se je duhovnikom zahvalil za njihovo požrtvovalno delo, saj morajo prevoziti tudi po več tisoč kilometrov na mesec, da obiščejo različne skupnosti po posameznih državah. Osebna bližina rojakom, delitev zakramentov, obhajanje svete maše, so darovi, ki jih v Jezusovem imenu prinašajo ljudem. Škof je duhovnike in vse rojake povabil, naj bodo v Evropi, ki se nahaja v zahtevni geopolitični situaciji, priče upanja in veselja do življenja. Naš dom je Slovenija in tudi Evropa, zato smo  odgovorni, da vsakdo prispeva svoj delež pri uresničevanju »evropskega projekta«, ki raste iz temeljnih krščanskih vrednot.   

Matjaž Merljak

družbarojaki

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|25. 4. 2024
Kako pa kaj vaše srce?

Tokrat smo v Svetovalnici slišali namige o tem, kaj lahko sami storimo za zdravje svojega srca. Tako v svetu kot v Sloveniji so srčno-žilne bolezni največji javnozdravstveni izziv, saj terjajo največji delež smrti v populaciji. Z nami je bil študent medicine Adam Wahibi, vodja projekta Misli na srce, v sklopu katerega se tudi letos odvija prireditev Krog zdravja.

Kako pa kaj vaše srce?

Tokrat smo v Svetovalnici slišali namige o tem, kaj lahko sami storimo za zdravje svojega srca. Tako v svetu kot v Sloveniji so srčno-žilne bolezni največji javnozdravstveni izziv, saj terjajo največji delež smrti v populaciji. Z nami je bil študent medicine Adam Wahibi, vodja projekta Misli na srce, v sklopu katerega se tudi letos odvija prireditev Krog zdravja.

Blaž Lesnik

zdravjesrcežilepreventivazdrav življenjski slogsvetovanje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Program zadnjega tedna

VEČ ...|25. 4. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. april 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. april 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|21. 4. 2024
Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

Jože Bartolj

spominpolitikaLuka RozmanUroš KoširMarjetka DolinarJože Dežman3450 umorjenihJama pod Macesnovo goricoslovenski Katin

Kmetijska oddaja

VEČ ...|21. 4. 2024
O podnebni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice in pozebi

Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.

O podnebni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice in pozebi

Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.

Robert Božič

kmetijstvosodba ESČPmrazpozeba

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Radijski roman

VEČ ...|25. 4. 2024
Dragulj v pesku - 27. del

Slišali ste 27. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahabi in njeni družini končno postavijo šotor v taboru med Hebrejci, dobijo pa tudi prve prijatelje!

Dragulj v pesku - 27. del

Slišali ste 27. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahabi in njeni družini končno postavijo šotor v taboru med Hebrejci, dobijo pa tudi prve prijatelje!

Radio Ognjišče

knjigaTessa AfsharDragulj v peskuRahabaJerihasvetopisemska zgodovinaJozuetova knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|25. 4. 2024
455. oddaja

Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar,  Una Lacrima Sul Viso - Bobby Solo, Is this the way to Amarillo - Tony Christie, Moje orglice – Janko Ropret, Fremde in der Nacht – Peter Beil, Woman in love – Barbra Streisand, Zaljubljena - Ditka Haberl, Lola - Pro arte, Save yoru love - Renee and Renato, Ljubi me spomladi - Jožica Svete in Peter Ambrož, Le Moribond - Jacques Brel, The Longest Time - Billy Joel, Gondola, gondola - Sergio Bruni, Sara - Bob Dylan ... 

455. oddaja

Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar,  Una Lacrima Sul Viso - Bobby Solo, Is this the way to Amarillo - Tony Christie, Moje orglice – Janko Ropret, Fremde in der Nacht – Peter Beil, Woman in love – Barbra Streisand, Zaljubljena - Ditka Haberl, Lola - Pro arte, Save yoru love - Renee and Renato, Ljubi me spomladi - Jožica Svete in Peter Ambrož, Le Moribond - Jacques Brel, The Longest Time - Billy Joel, Gondola, gondola - Sergio Bruni, Sara - Bob Dylan ... 

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|25. 4. 2024
Dr. Žiga Zaplotnik: Posledice, s katerimi se soočamo danes, so plod preteklih neaktivnosti, zanikanja ali zatiskanja oči pred resnico.

Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.

Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo. 

Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. 

Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«

Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.

»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«

Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj. 

Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?

»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«

Od kod teorije zarot?

»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«

Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo. 

»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«

Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.

Kaj lahko naredimo?

»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo. 

Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja. 

S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.

Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«

Dr. Žiga Zaplotnik: Posledice, s katerimi se soočamo danes, so plod preteklih neaktivnosti, zanikanja ali zatiskanja oči pred resnico.

Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.

Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo. 

Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. 

Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«

Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.

»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«

Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj. 

Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?

»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«

Od kod teorije zarot?

»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«

Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo. 

»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«

Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.

Kaj lahko naredimo?

»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo. 

Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja. 

S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.

Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeokoljenarava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|25. 4. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan