Vstani in hodi
V tokratni oddaji smo predstavili Trepetliko: glasilo društva bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami. Z nami je bila urednica revije gospa Magda Kastelic Hočevar. Povedala je kaj prinaša prihajajoča januarska številka revije, pa tudi katere so stalne rubrike in stalni pisci. Z nami pa je delila misli tudi o iztekajočem se letu in kaj ji pomenijo božični prazniki.
Vstani in hodi
V tokratni oddaji smo predstavili Trepetliko: glasilo društva bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami. Z nami je bila urednica revije gospa Magda Kastelic Hočevar. Povedala je kaj prinaša prihajajoča januarska številka revije, pa tudi katere so stalne rubrike in stalni pisci. Z nami pa je delila misli tudi o iztekajočem se letu in kaj ji pomenijo božični prazniki.
Vstani in hodi
V avgustovski oddaji Vstani in hodi smo pozornost usmerili v literarno dejavnost invalidnih oseb in ob tem pobliže spoznali Magdo Kastelic Hočevar, ki se bori s Parkinsonovo boleznijo. Kljub vsem težavam in izzivom, ki jih bolezen prinaša, gospa Magda, sicer po poklicu učiteljica, še vedno živi zelo dejavno in ustvarjalno. V oddaji smo razkrili le delček njenih veselj; spoznali njeno literarno udejstvovanje in iz ene od njenih pesniških zbirk: Sonce in sence tudi slišali nekaj pesmi.
Vstani in hodi
V avgustovski oddaji Vstani in hodi smo pozornost usmerili v literarno dejavnost invalidnih oseb in ob tem pobliže spoznali Magdo Kastelic Hočevar, ki se bori s Parkinsonovo boleznijo. Kljub vsem težavam in izzivom, ki jih bolezen prinaša, gospa Magda, sicer po poklicu učiteljica, še vedno živi zelo dejavno in ustvarjalno. V oddaji smo razkrili le delček njenih veselj; spoznali njeno literarno udejstvovanje in iz ene od njenih pesniških zbirk: Sonce in sence tudi slišali nekaj pesmi.
Svetovalnica
Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.
Svetovalnica
Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.
Svetovalnica
V Svetovalnici smo se dotaknili napredovale oblike Parkinsonove bolezni in njene rehabilitacije. Število obolelih s to nevrološko boleznijo naj bi se do leta 2030 v Evropi podvojilo, v Sloveniji pa se trenutno zaradi te bolezni zdravi približno 10.000 ljudi. Naša gostja je bila nevrologinja dr. Nina Zupančič Križnar.
Svetovalnica
V Svetovalnici smo se dotaknili napredovale oblike Parkinsonove bolezni in njene rehabilitacije. Število obolelih s to nevrološko boleznijo naj bi se do leta 2030 v Evropi podvojilo, v Sloveniji pa se trenutno zaradi te bolezni zdravi približno 10.000 ljudi. Naša gostja je bila nevrologinja dr. Nina Zupančič Križnar.
Življenje išče pot
Parkinsonova bolezen zareže v celotno družino in okolico bolnika, saj je potrebno precej razumevanja ta bolezni kot tudi sprememb, ki se v bolniku dogajajo ter vplivajo na njegove številne sposobnosti. Najtežje je, če se bolezen pojavi v zgodnjem mlajšem obdobju pravi medicinska sestra na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana Lidija Ocepek.
Življenje išče pot
Parkinsonova bolezen zareže v celotno družino in okolico bolnika, saj je potrebno precej razumevanja ta bolezni kot tudi sprememb, ki se v bolniku dogajajo ter vplivajo na njegove številne sposobnosti. Najtežje je, če se bolezen pojavi v zgodnjem mlajšem obdobju pravi medicinska sestra na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana Lidija Ocepek.
Življenje išče pot
Parkinsonovo bolezen imenujemo tudi bolezen tisočerih obrazov, saj posameznike prizadene tako različno in svojstveno, da optimalno ali enotno zdravljenje ne obstaja. Ob pravočasnem in ustreznem zdravljenju se nekaterim bolnikom stanje lahko izboljša do te mere, da sami ali z občasno pomočjo skrbnika zmorejo vsakodnevna opravila. Danes bomo slišali nekaj izsekov iz predstavitve te bolezni, ki so jo ob Dnevu Parkinsonove bolezni 11. aprila pripravili v Društvu Trepetlika in nevrologinja dr. Nina Križnar Zupančič o zunanjih simptomih.
Življenje išče pot
Parkinsonovo bolezen imenujemo tudi bolezen tisočerih obrazov, saj posameznike prizadene tako različno in svojstveno, da optimalno ali enotno zdravljenje ne obstaja. Ob pravočasnem in ustreznem zdravljenju se nekaterim bolnikom stanje lahko izboljša do te mere, da sami ali z občasno pomočjo skrbnika zmorejo vsakodnevna opravila. Danes bomo slišali nekaj izsekov iz predstavitve te bolezni, ki so jo ob Dnevu Parkinsonove bolezni 11. aprila pripravili v Društvu Trepetlika in nevrologinja dr. Nina Križnar Zupančič o zunanjih simptomih.
Svetovalnica
Naša gostja je bila nevrologinja Nina Zupančič Križnar, ki nam je več povedala o tej degenerativni bolezni možganov, ki ni ozdravljiva. Kako pomembno je pravočasno prepoznati znake Parkinsonove bolezni in kakšne so možnosti zdravljenja?
Svetovalnica
Naša gostja je bila nevrologinja Nina Zupančič Križnar, ki nam je več povedala o tej degenerativni bolezni možganov, ki ni ozdravljiva. Kako pomembno je pravočasno prepoznati znake Parkinsonove bolezni in kakšne so možnosti zdravljenja?
Svetovalnica
V zdravstveni Svetovalnici smo govorili o počasi napredujoči degenerativni nevrološki bolezni, ki ni ozdravljiva. S Parkinsonovo boleznijo v Sloveniji živi približno 9000 ljudi. Naša gostja je bila specialistka nevrologije Nina Zupančič Križnar.
Svetovalnica
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem.
Duhovna misel
Neki kralj je imel v službi dvornega norčka, ki mu je napolnjeval dneve s šalami in domislicami. Nekega dne...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.
Naš gost
Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.
Slovencem po svetu in domovini
Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov.
Moja generacija
Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.
Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ni meje za dobre ideje
O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja.
Svetovalnica
V tednu katoliškega šolstva smo v Svetovalnici pod drobnogled vzeli uporabo pametnih telefonov, ki so močno posegli v naša življenja. Tudi otroci in mladostniki vse več časa preživijo pred zasloni, zato je vzniknila pobuda za učinkovito omejitev uporabe zasebnih telefonov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ali bomo kot družba sposobni ubrati pameten pristop do pametnih telefonov? Z nami je bil antropolog dr. Dan Podjed.