Vstani in hodi

VEČ ...|24. 3. 2024
Osebni asistenti v pomoč invalidom

V marčevski oddaji smo predstavili delo osebnih asistentov, ki bolnikom in invalidom omogočajo samostojno življenje v njihovem domačem okolju. Naša gostja je bila osebna asistentka Barbara Zorman, ki je med drugim povedala, kaj jo je poklicalo k temu delu, kakšen je njen tipični delovni dan in opogumila tiste, ki oklevajo, da bi zaprosili za pomoč osebnega asistenta.

Osebni asistenti v pomoč invalidom

V marčevski oddaji smo predstavili delo osebnih asistentov, ki bolnikom in invalidom omogočajo samostojno življenje v njihovem domačem okolju. Naša gostja je bila osebna asistentka Barbara Zorman, ki je med drugim povedala, kaj jo je poklicalo k temu delu, kakšen je njen tipični delovni dan in opogumila tiste, ki oklevajo, da bi zaprosili za pomoč osebnega asistenta.

invalidibolnikiosebni asistentipomočsamostojnost

Vstani in hodi

Osebni asistenti v pomoč invalidom

V marčevski oddaji smo predstavili delo osebnih asistentov, ki bolnikom in invalidom omogočajo samostojno življenje v njihovem domačem okolju. Naša gostja je bila osebna asistentka Barbara Zorman, ki je med drugim povedala, kaj jo je poklicalo k temu delu, kakšen je njen tipični delovni dan in opogumila tiste, ki oklevajo, da bi zaprosili za pomoč osebnega asistenta.

VEČ ...|24. 3. 2024
Osebni asistenti v pomoč invalidom

V marčevski oddaji smo predstavili delo osebnih asistentov, ki bolnikom in invalidom omogočajo samostojno življenje v njihovem domačem okolju. Naša gostja je bila osebna asistentka Barbara Zorman, ki je med drugim povedala, kaj jo je poklicalo k temu delu, kakšen je njen tipični delovni dan in opogumila tiste, ki oklevajo, da bi zaprosili za pomoč osebnega asistenta.

Damijana Medved

invalidibolnikiosebni asistentipomočsamostojnost

Vstani in hodi

VEČ ...|28. 1. 2024
Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo predstavili Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov, ki letos obeležuje 50 let obstoja v Sloveniji. Bratstvo nam je predstavila Darinka Slanovec, ki je z njim tesno povezana že več kot štiri desetletja. Darinka Slanovec je tudi pesnica in tako nam je zaupala, kaj ji pomeni poezija, z nami pa je tudi delila eno od svojih pesmi.

Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo predstavili Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov, ki letos obeležuje 50 let obstoja v Sloveniji. Bratstvo nam je predstavila Darinka Slanovec, ki je z njim tesno povezana že več kot štiri desetletja. Darinka Slanovec je tudi pesnica in tako nam je zaupala, kaj ji pomeni poezija, z nami pa je tudi delila eno od svojih pesmi.

Darinka SlanovecKBBIinvalidibolnikiupanje

Vstani in hodi

Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo predstavili Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov, ki letos obeležuje 50 let obstoja v Sloveniji. Bratstvo nam je predstavila Darinka Slanovec, ki je z njim tesno povezana že več kot štiri desetletja. Darinka Slanovec je tudi pesnica in tako nam je zaupala, kaj ji pomeni poezija, z nami pa je tudi delila eno od svojih pesmi.

VEČ ...|28. 1. 2024
Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo predstavili Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov, ki letos obeležuje 50 let obstoja v Sloveniji. Bratstvo nam je predstavila Darinka Slanovec, ki je z njim tesno povezana že več kot štiri desetletja. Darinka Slanovec je tudi pesnica in tako nam je zaupala, kaj ji pomeni poezija, z nami pa je tudi delila eno od svojih pesmi.

Damijana Medved

Darinka SlanovecKBBIinvalidibolnikiupanje

Vstani in hodi

VEČ ...|27. 8. 2023
Poplave niso prizanesle niti najbolj preizkušanim

Poplave so v preteklih dneh za seboj pustile veliko posledic in pravo opustošenje. V oddaji Vstani in hodi smo predstavili, kako so se s poplavami soočili tisti, ki so zaradi invalidnosti že sicer zelo preizkušani.

Stanje nam je predstavil Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, ki je spregovoril tudi o delovanju same zveze in izzivih, s katerimi se paraplegiki soočajo že sicer. Slišali ste tudi zgodbo gospoda Feliksa Burgarja in ob tem toplo vabljeni, da pomagamo, da se bo gospod Feliks lahko do božiča vrnil v svoj dom.

Poplave niso prizanesle niti najbolj preizkušanim

Poplave so v preteklih dneh za seboj pustile veliko posledic in pravo opustošenje. V oddaji Vstani in hodi smo predstavili, kako so se s poplavami soočili tisti, ki so zaradi invalidnosti že sicer zelo preizkušani.

Stanje nam je predstavil Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, ki je spregovoril tudi o delovanju same zveze in izzivih, s katerimi se paraplegiki soočajo že sicer. Slišali ste tudi zgodbo gospoda Feliksa Burgarja in ob tem toplo vabljeni, da pomagamo, da se bo gospod Feliks lahko do božiča vrnil v svoj dom.

poplaveparaplegikiinvalidiFeliks Burgarpomoč

Vstani in hodi

Poplave niso prizanesle niti najbolj preizkušanim

Poplave so v preteklih dneh za seboj pustile veliko posledic in pravo opustošenje. V oddaji Vstani in hodi smo predstavili, kako so se s poplavami soočili tisti, ki so zaradi invalidnosti že sicer zelo preizkušani.

Stanje nam je predstavil Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, ki je spregovoril tudi o delovanju same zveze in izzivih, s katerimi se paraplegiki soočajo že sicer. Slišali ste tudi zgodbo gospoda Feliksa Burgarja in ob tem toplo vabljeni, da pomagamo, da se bo gospod Feliks lahko do božiča vrnil v svoj dom.

VEČ ...|27. 8. 2023
Poplave niso prizanesle niti najbolj preizkušanim

Poplave so v preteklih dneh za seboj pustile veliko posledic in pravo opustošenje. V oddaji Vstani in hodi smo predstavili, kako so se s poplavami soočili tisti, ki so zaradi invalidnosti že sicer zelo preizkušani.

Stanje nam je predstavil Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, ki je spregovoril tudi o delovanju same zveze in izzivih, s katerimi se paraplegiki soočajo že sicer. Slišali ste tudi zgodbo gospoda Feliksa Burgarja in ob tem toplo vabljeni, da pomagamo, da se bo gospod Feliks lahko do božiča vrnil v svoj dom.

Damijana Medved

poplaveparaplegikiinvalidiFeliks Burgarpomoč

Življenje išče pot

VEČ ...|10. 3. 2023
Ali invalid lahko pride sam do Kranja z javnim prevozom?

Tudi danes smo govorili o tem, kako naj bodo naše poti in objekti bolj prijazni za uporabo za invalide in druge gibalno ovirane osebe. Lahko si postavite preprosto vprašanje: Kako bi, če bi bil invalid, lahko sam prišel iz Ljubljane v Kranj z javnimi prevoznimi sredstvi? O tem smo govorili z mag. Romanom Renerjem, ki je odgovoren za projekt izboljšanja mobilnosti gibalno oviranih oseb.

Ali invalid lahko pride sam do Kranja z javnim prevozom?

Tudi danes smo govorili o tem, kako naj bodo naše poti in objekti bolj prijazni za uporabo za invalide in druge gibalno ovirane osebe. Lahko si postavite preprosto vprašanje: Kako bi, če bi bil invalid, lahko sam prišel iz Ljubljane v Kranj z javnimi prevoznimi sredstvi? O tem smo govorili z mag. Romanom Renerjem, ki je odgovoren za projekt izboljšanja mobilnosti gibalno oviranih oseb.

invalidi in pločnikisodelovanje občinovire v javnem prometu za invalidesvetovanje

Življenje išče pot

Ali invalid lahko pride sam do Kranja z javnim prevozom?

Tudi danes smo govorili o tem, kako naj bodo naše poti in objekti bolj prijazni za uporabo za invalide in druge gibalno ovirane osebe. Lahko si postavite preprosto vprašanje: Kako bi, če bi bil invalid, lahko sam prišel iz Ljubljane v Kranj z javnimi prevoznimi sredstvi? O tem smo govorili z mag. Romanom Renerjem, ki je odgovoren za projekt izboljšanja mobilnosti gibalno oviranih oseb.

VEČ ...|10. 3. 2023
Ali invalid lahko pride sam do Kranja z javnim prevozom?

Tudi danes smo govorili o tem, kako naj bodo naše poti in objekti bolj prijazni za uporabo za invalide in druge gibalno ovirane osebe. Lahko si postavite preprosto vprašanje: Kako bi, če bi bil invalid, lahko sam prišel iz Ljubljane v Kranj z javnimi prevoznimi sredstvi? O tem smo govorili z mag. Romanom Renerjem, ki je odgovoren za projekt izboljšanja mobilnosti gibalno oviranih oseb.

s. Meta Potočnik

invalidi in pločnikisodelovanje občinovire v javnem prometu za invalidesvetovanje

Vstani in hodi

VEČ ...|26. 2. 2023
Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji. Zastopa interese prek 118.000 slovenskih invalidov. Delovanje sveta nam je predstavil strokovni sodelavec Primož Jeralič, ki je med drugim povedal, s katerimi projekti se trenutno ukvarjajo in katere so najbolj pereče teme, s katerimi se srečujejo invalidne osebe.

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji. Zastopa interese prek 118.000 slovenskih invalidov. Delovanje sveta nam je predstavil strokovni sodelavec Primož Jeralič, ki je med drugim povedal, s katerimi projekti se trenutno ukvarjajo in katere so najbolj pereče teme, s katerimi se srečujejo invalidne osebe.

invalidipravice invalidovvključujoča družbaenake možnostidostopnost

Vstani in hodi

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji. Zastopa interese prek 118.000 slovenskih invalidov. Delovanje sveta nam je predstavil strokovni sodelavec Primož Jeralič, ki je med drugim povedal, s katerimi projekti se trenutno ukvarjajo in katere so najbolj pereče teme, s katerimi se srečujejo invalidne osebe.

VEČ ...|26. 2. 2023
Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji. Zastopa interese prek 118.000 slovenskih invalidov. Delovanje sveta nam je predstavil strokovni sodelavec Primož Jeralič, ki je med drugim povedal, s katerimi projekti se trenutno ukvarjajo in katere so najbolj pereče teme, s katerimi se srečujejo invalidne osebe.

Damijana Medved

invalidipravice invalidovvključujoča družbaenake možnostidostopnost

Vstani in hodi

VEČ ...|22. 1. 2023
Paraples

V januarski oddaji Vstani in hodi smo predstavili paraples – ples z invalidskimi vozički, ki ga je možno plesati v Plesnem klubu Zebra. Z nami je bila predsednica kluba Nastija Fijolič, ki je poudarila, da je njihov namen, da se vključijo vsi, ki si želijo plesa; tako hodeči plesalci kot gibalno ovirani. Nastija Fijolič navdušuje tudi s svojo pozitivnostjo in življenjsko voljo.

Paraples

V januarski oddaji Vstani in hodi smo predstavili paraples – ples z invalidskimi vozički, ki ga je možno plesati v Plesnem klubu Zebra. Z nami je bila predsednica kluba Nastija Fijolič, ki je poudarila, da je njihov namen, da se vključijo vsi, ki si želijo plesa; tako hodeči plesalci kot gibalno ovirani. Nastija Fijolič navdušuje tudi s svojo pozitivnostjo in življenjsko voljo.

Plesni klub ZebraNastija Fijoličplesinvalidigibalna oviranost

Vstani in hodi

Paraples

V januarski oddaji Vstani in hodi smo predstavili paraples – ples z invalidskimi vozički, ki ga je možno plesati v Plesnem klubu Zebra. Z nami je bila predsednica kluba Nastija Fijolič, ki je poudarila, da je njihov namen, da se vključijo vsi, ki si želijo plesa; tako hodeči plesalci kot gibalno ovirani. Nastija Fijolič navdušuje tudi s svojo pozitivnostjo in življenjsko voljo.

VEČ ...|22. 1. 2023
Paraples

V januarski oddaji Vstani in hodi smo predstavili paraples – ples z invalidskimi vozički, ki ga je možno plesati v Plesnem klubu Zebra. Z nami je bila predsednica kluba Nastija Fijolič, ki je poudarila, da je njihov namen, da se vključijo vsi, ki si želijo plesa; tako hodeči plesalci kot gibalno ovirani. Nastija Fijolič navdušuje tudi s svojo pozitivnostjo in življenjsko voljo.

Damijana Medved

Plesni klub ZebraNastija Fijoličplesinvalidigibalna oviranost

Vstani in hodi

VEČ ...|25. 12. 2022
Ponovno rojstvo

V večeru božičnega dne je bil v oddaji Vstani in hodi naš gost Zmago Šalamun, ki sam zase pravi, da se je prav v decembru pred 12-imi leti ponovno rodil. Takrat je namreč po večmesečni rehabilitaciji zapustil Sočo, ko je praktično čez noč ohromel in pristal na invalidskem vozičku. Dejaven na najrazličnejših področjih kar kipi od energije in novih idej in nam je lahko vsem v spodbudo in navdih.

Ponovno rojstvo

V večeru božičnega dne je bil v oddaji Vstani in hodi naš gost Zmago Šalamun, ki sam zase pravi, da se je prav v decembru pred 12-imi leti ponovno rodil. Takrat je namreč po večmesečni rehabilitaciji zapustil Sočo, ko je praktično čez noč ohromel in pristal na invalidskem vozičku. Dejaven na najrazličnejših področjih kar kipi od energije in novih idej in nam je lahko vsem v spodbudo in navdih.

Zmago ŠalamunKreativna pikaOvtarjeve noviceinvalidimobilnost

Vstani in hodi

Ponovno rojstvo

V večeru božičnega dne je bil v oddaji Vstani in hodi naš gost Zmago Šalamun, ki sam zase pravi, da se je prav v decembru pred 12-imi leti ponovno rodil. Takrat je namreč po večmesečni rehabilitaciji zapustil Sočo, ko je praktično čez noč ohromel in pristal na invalidskem vozičku. Dejaven na najrazličnejših področjih kar kipi od energije in novih idej in nam je lahko vsem v spodbudo in navdih.

VEČ ...|25. 12. 2022
Ponovno rojstvo

V večeru božičnega dne je bil v oddaji Vstani in hodi naš gost Zmago Šalamun, ki sam zase pravi, da se je prav v decembru pred 12-imi leti ponovno rodil. Takrat je namreč po večmesečni rehabilitaciji zapustil Sočo, ko je praktično čez noč ohromel in pristal na invalidskem vozičku. Dejaven na najrazličnejših področjih kar kipi od energije in novih idej in nam je lahko vsem v spodbudo in navdih.

Damijana Medved

Zmago ŠalamunKreativna pikaOvtarjeve noviceinvalidimobilnost

Svetovalnica

VEČ ...|9. 12. 2022
Zaposlovanje invalidov

Kakšne spodbude lahko prejmejo podjetja in kako je z upravičenostjo? Z nami v studiu je bila Aleksandra Kuhar z Javnega sklada, kjer spodbujajo k zaposlovanju invalidov in ohranjanju delovnih mest zanje.

Zaposlovanje invalidov

Kakšne spodbude lahko prejmejo podjetja in kako je z upravičenostjo? Z nami v studiu je bila Aleksandra Kuhar z Javnega sklada, kjer spodbujajo k zaposlovanju invalidov in ohranjanju delovnih mest zanje.

svetovanjezaposlovanjeinvalidi

Svetovalnica

Zaposlovanje invalidov

Kakšne spodbude lahko prejmejo podjetja in kako je z upravičenostjo? Z nami v studiu je bila Aleksandra Kuhar z Javnega sklada, kjer spodbujajo k zaposlovanju invalidov in ohranjanju delovnih mest zanje.

VEČ ...|9. 12. 2022
Zaposlovanje invalidov

Kakšne spodbude lahko prejmejo podjetja in kako je z upravičenostjo? Z nami v studiu je bila Aleksandra Kuhar z Javnega sklada, kjer spodbujajo k zaposlovanju invalidov in ohranjanju delovnih mest zanje.

Tanja Dominko

svetovanjezaposlovanjeinvalidi

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|24. 4. 2024
Sadno drevje po pozebi

V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.

Sadno drevje po pozebi

V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.

Robert Božič

svetovanje

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|21. 4. 2024
Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

Jože Bartolj

spominpolitikaLuka RozmanUroš KoširMarjetka DolinarJože Dežman3450 umorjenihJama pod Macesnovo goricoslovenski Katin

Naš pogled

VEČ ...|23. 4. 2024
Tiha revolucija hvaležnosti

Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.

Tiha revolucija hvaležnosti

Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.

Radio Ognjišče

hvaležnostmirduhovni spomin

Kmetijska oddaja

VEČ ...|21. 4. 2024
O podnebni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice in pozebi

Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.

O podnebni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice in pozebi

Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.

Robert Božič

kmetijstvosodba ESČPmrazpozeba

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 4. 2024
6. koncert Sakralnega abonmaja

Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.

 

6. koncert Sakralnega abonmaja

Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.

 

Jože Bartolj

kulturaglasbasakralni abonmaAmbrož ČopiKomorni zbor Konservatorija za glasbo in balet

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 4. 2024
Andrej Tomelj: Novinarske iveri in bruna

Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.

Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.

Andrej Tomelj: Novinarske iveri in bruna

Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.

Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.

komentarnovinarkanovinarobsodbanestrokovnostneprimerno ravnanjeNovinarsko častno razsodiščepristojnostiodgovornostmedijska krajina

Spominjamo se

VEČ ...|24. 4. 2024
Spominjamo se dne 24. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 4. 2024
Pica

Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.  

Pica

Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.  

Matjaž Merljak

kuhajmo