Vstani in hodi
V tokratni oddaji Vstani in hodi sta bila naša gosta Katjuša Kovačič in Nikola Orešković, ki sta z nami delila znanje in izkušnje o pomenu gibanja. Pri svojem delu sta izrazito inkluzivno naravnana in posebnost, kot je npr. gibalna oviranost, zanju ni ovira - tako pod svoje okrilje, na vadbo sprejmeta tudi invalide.
Vstani in hodi
V tokratni oddaji Vstani in hodi sta bila naša gosta Katjuša Kovačič in Nikola Orešković, ki sta z nami delila znanje in izkušnje o pomenu gibanja. Pri svojem delu sta izrazito inkluzivno naravnana in posebnost, kot je npr. gibalna oviranost, zanju ni ovira - tako pod svoje okrilje, na vadbo sprejmeta tudi invalide.
Vstani in hodi
V nedeljskem večeru smo v oddaji Vstani in hodi predstavili Zavod ODTIZ, ki si želi ustvariti stičišče priložnosti za aktivno oblikovanje življenja posameznika z invalidnostjo, posebej mladih. Naša gostja je bila ena od ustanoviteljic zavoda Mija Pungeršič.
Vstani in hodi
V nedeljskem večeru smo v oddaji Vstani in hodi predstavili Zavod ODTIZ, ki si želi ustvariti stičišče priložnosti za aktivno oblikovanje življenja posameznika z invalidnostjo, posebej mladih. Naša gostja je bila ena od ustanoviteljic zavoda Mija Pungeršič.
Vstani in hodi
Dostopnost za osebe z gibalnimi in drugimi senzornimi omejitvami je še vedno velik izziv, zlasti na področju starejših stavb. Lažji dostop lahko omogočimo z uporabo prenosnih klančin, prilagodljivih dvigal in drugih mobilnih pripomočkov. O tem, kakšno je stanje v Sloveniji in kateri so primeri dobre prakse, nam je v pogovoru zaupal Janez Antolinc, ki deluje v zavodu Brez ovir in podjetju Taktil pro.
Vstani in hodi
Dostopnost za osebe z gibalnimi in drugimi senzornimi omejitvami je še vedno velik izziv, zlasti na področju starejših stavb. Lažji dostop lahko omogočimo z uporabo prenosnih klančin, prilagodljivih dvigal in drugih mobilnih pripomočkov. O tem, kakšno je stanje v Sloveniji in kateri so primeri dobre prakse, nam je v pogovoru zaupal Janez Antolinc, ki deluje v zavodu Brez ovir in podjetju Taktil pro.
Vstani in hodi
Tokrat je bila naša gostja v oddaji Vstani in hodi prevajalka in paraplesalka Martina Smodiš, ki je zaradi prezgodnjega rojstva utrpela možgansko poškodbo in posledično cerebralno paralizo. Kljub gibalni oviranosti na najrazličnejše načine pričuje, da ni nič nemogoče in da ne živi »nič drugačno življenje« kot je tudi naslov fotografske razstave, pri kateri je sodelovala.
Vstani in hodi
Tokrat je bila naša gostja v oddaji Vstani in hodi prevajalka in paraplesalka Martina Smodiš, ki je zaradi prezgodnjega rojstva utrpela možgansko poškodbo in posledično cerebralno paralizo. Kljub gibalni oviranosti na najrazličnejše načine pričuje, da ni nič nemogoče in da ne živi »nič drugačno življenje« kot je tudi naslov fotografske razstave, pri kateri je sodelovala.
Vstani in hodi
Razstavo Nič drugačno življenje je v sodelovanju z Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije, krovnim nosilcem evropskega projekta Vseslovenska akcija ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov, pripravil fotograf Primož Lavre. Skupaj z generalno sekretarko Mojco Vavpotič sta v oddaji Vstani in hodi predstavila fotografsko razstavo, z nami pa delila tudi osebne izkušnje – oba sta namreč starša otrok s posebnimi potrebami.
Vstani in hodi
Razstavo Nič drugačno življenje je v sodelovanju z Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije, krovnim nosilcem evropskega projekta Vseslovenska akcija ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov, pripravil fotograf Primož Lavre. Skupaj z generalno sekretarko Mojco Vavpotič sta v oddaji Vstani in hodi predstavila fotografsko razstavo, z nami pa delila tudi osebne izkušnje – oba sta namreč starša otrok s posebnimi potrebami.
Vstani in hodi
V tokratni oddaji Vstani in hodi smo spoznali Petro Vrankar, mamo dekleta Sare s težko obliko cerebralne paralize. Tako smo nekoliko bolje spoznali življenje staršev in družine, ki se soočajo s tem, da je eden od njihovih družinskih članov preizkušan z invalidnostjo. Petra je z nami delila občutke ob soočanju s hčerino diagnozo in kako ji je pri tem pomagal občutek Božje bližine. Povedala je, kako dragocena so povezovanja z družinami s podobnimi preizkušnjami, a kako pomembno je, da pri tem ostaneš notranje trden. Z nami je delila tudi misli o tem, česa si želi, po čem hrepeni
Vstani in hodi
V tokratni oddaji Vstani in hodi smo spoznali Petro Vrankar, mamo dekleta Sare s težko obliko cerebralne paralize. Tako smo nekoliko bolje spoznali življenje staršev in družine, ki se soočajo s tem, da je eden od njihovih družinskih članov preizkušan z invalidnostjo. Petra je z nami delila občutke ob soočanju s hčerino diagnozo in kako ji je pri tem pomagal občutek Božje bližine. Povedala je, kako dragocena so povezovanja z družinami s podobnimi preizkušnjami, a kako pomembno je, da pri tem ostaneš notranje trden. Z nami je delila tudi misli o tem, česa si želi, po čem hrepeni
Vstani in hodi
Možganska kap je bolezen, ki v trenutku, vendar doživljenjsko spremeni življenje bolnikom in svojcem in je vodilni vzrok invalidnosti po svetu in tudi v Sloveniji. Posledice so raznovrstne, odvisne od velikosti in mesta okvare možganov. Več o tem, kako možganska kap spremeni življenje, smo se pogovarjali z Milanom Čučkom, predsednikom Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo in Laro Slivnik, predsednico kluba CVB Ljubljana.
Vstani in hodi
Možganska kap je bolezen, ki v trenutku, vendar doživljenjsko spremeni življenje bolnikom in svojcem in je vodilni vzrok invalidnosti po svetu in tudi v Sloveniji. Posledice so raznovrstne, odvisne od velikosti in mesta okvare možganov. Več o tem, kako možganska kap spremeni življenje, smo se pogovarjali z Milanom Čučkom, predsednikom Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo in Laro Slivnik, predsednico kluba CVB Ljubljana.
Vstani in hodi
V avgustovski oddaji Vstani in hodi smo pozornost usmerili v literarno dejavnost invalidnih oseb in ob tem pobliže spoznali Magdo Kastelic Hočevar, ki se bori s Parkinsonovo boleznijo. Kljub vsem težavam in izzivom, ki jih bolezen prinaša, gospa Magda, sicer po poklicu učiteljica, še vedno živi zelo dejavno in ustvarjalno. V oddaji smo razkrili le delček njenih veselj; spoznali njeno literarno udejstvovanje in iz ene od njenih pesniških zbirk: Sonce in sence tudi slišali nekaj pesmi.
Vstani in hodi
V avgustovski oddaji Vstani in hodi smo pozornost usmerili v literarno dejavnost invalidnih oseb in ob tem pobliže spoznali Magdo Kastelic Hočevar, ki se bori s Parkinsonovo boleznijo. Kljub vsem težavam in izzivom, ki jih bolezen prinaša, gospa Magda, sicer po poklicu učiteljica, še vedno živi zelo dejavno in ustvarjalno. V oddaji smo razkrili le delček njenih veselj; spoznali njeno literarno udejstvovanje in iz ene od njenih pesniških zbirk: Sonce in sence tudi slišali nekaj pesmi.
Globine
Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Sol in luč
Eden največjih slovenskih psihologov, dr. Anton Trstenjak, je svojo zadnjo knjigo posvetil vprašanju temeljnih značilnosti slovenskega naroda, ki se je ohranjal skozi stoletja s kvaliteto.
»S to svojo knjigo gledam v slovensko preteklost, da bi zanesljiveje upali v prihodnost,« je zapisal v uvodu. Letos mineva trideset let od izzida knjige, zato smo se odločili, da vnovič prisluhnemo oddaji v kateri boste slišali tudi avtorja samega, ko je v pogovoru za Radio Ognjišče med drugim govoril prav o tej knjigi.
Moja zgodba
V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.
Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.
Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.
Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.
Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!
Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?
Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi.
Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča.
Komentar tedna
Večno vprašanje ostaja, ali se človeštvo skozi zgodovino sploh česa nauči. V tehnološkem smislu menda že, a da bi rasla in se nalagala modrost, iz katere bi potem z neko zanesljivostjo izhajali in izboljševali medsebojni svet, tega zares ni opaziti. Vedno znova se vzpostavljajo okoliščine, ob katerih se izkaže, da velik del ljudi pozabi na vse, njihovo izhodišče pa je zaradi zlorabljene pameti bolj uničevalno kot nagonsko ravnanje živali.
Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o 80 letnici konca 2. svetovne vojne, o Perziji in judovstvu, ki sta povezana že 2500 let, pa o umetni inteligenci. Seveda pa nismo mogli niti mimo največjega državnega praznika Dneva državnosti.
Kulturni utrinki
Pred nami je drugi koncert v ciklu Plačnik in A-Cappella. Na vrtu pred Plečnikovo hišo v Trnovem bo 2. julija, ob 20.30 nastopila ženska vokalna zasedba SLOVENA VOICES. Na koncert nas bo povabil umetniški vodja cikla Niko Houška!
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Medicini pogosto uspe rešiti življenje, a življenje po poškodbi možganov ali hrbtenjače ni nikoli več enako. Srečujemo se s poškodbami, ki zahtevajo dolgotrajno, interdisciplinarno rehabilitacijo in prinašajo tudi duševne posledice, pravi predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji iz URI Soča mag. Klemen Grabljevec:
Svetovalnica
V odmevu na Dan državnosti, ki smo ga znova praznovali v najbolj obiskani botanični ustanovi v Sloveniji, v Arboretumu Volčji Potok, ki sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino pri nas in je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, smo z Melito Miš govorili o negi in skrbi za vrtnice v poletnem času.