Radijska kateheza

VEČ ...|20. 7. 2024
Si lahko bolnik ali invalid privošči počitek za dušo in telo?

Julijska kateheza je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, 

potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Morda ste v naši sobotni katehezi dobili dober namig zase.

Nekaj več ste tudi slišali o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka ponudba pogovora po telefonu z duhovnikom.

Si lahko bolnik ali invalid privošči počitek za dušo in telo?

Julijska kateheza je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, 

potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Morda ste v naši sobotni katehezi dobili dober namig zase.

Nekaj več ste tudi slišali o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka ponudba pogovora po telefonu z duhovnikom.

počitekinvalidi in ostareliromanje v Lurd

Radijska kateheza

Si lahko bolnik ali invalid privošči počitek za dušo in telo?

Julijska kateheza je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, 

potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Morda ste v naši sobotni katehezi dobili dober namig zase.

Nekaj več ste tudi slišali o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka ponudba pogovora po telefonu z duhovnikom.

VEČ ...|20. 7. 2024
Si lahko bolnik ali invalid privošči počitek za dušo in telo?

Julijska kateheza je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, 

potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Morda ste v naši sobotni katehezi dobili dober namig zase.

Nekaj več ste tudi slišali o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka ponudba pogovora po telefonu z duhovnikom.

s. Meta Potočnik

počitekinvalidi in ostareliromanje v Lurd

Vstani in hodi

VEČ ...|23. 6. 2024
Varstveno-delovni centri

Tokratna oddaja Vstani in hodi je bila posvečena varstveno-delovnim centrom, v katere so vključene osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Pomen teh centrov in vsakdan njihovih uporabnikov sta nam predstavili Mira Potokar, direktorica podjetja Želva in Jasna Kofol, pomočnica direktorice in vodja varstveno delovnega centra in bivalnih enot, ki sta med drugim povedali, kako zelo srčni so njihovi uporabniki in kako lepo je zato vsak dan priti v službo.

Varstveno-delovni centri

Tokratna oddaja Vstani in hodi je bila posvečena varstveno-delovnim centrom, v katere so vključene osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Pomen teh centrov in vsakdan njihovih uporabnikov sta nam predstavili Mira Potokar, direktorica podjetja Želva in Jasna Kofol, pomočnica direktorice in vodja varstveno delovnega centra in bivalnih enot, ki sta med drugim povedali, kako zelo srčni so njihovi uporabniki in kako lepo je zato vsak dan priti v službo.

Želvainkluzijainvalidibivalne enote

Vstani in hodi

Varstveno-delovni centri

Tokratna oddaja Vstani in hodi je bila posvečena varstveno-delovnim centrom, v katere so vključene osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Pomen teh centrov in vsakdan njihovih uporabnikov sta nam predstavili Mira Potokar, direktorica podjetja Želva in Jasna Kofol, pomočnica direktorice in vodja varstveno delovnega centra in bivalnih enot, ki sta med drugim povedali, kako zelo srčni so njihovi uporabniki in kako lepo je zato vsak dan priti v službo.

VEČ ...|23. 6. 2024
Varstveno-delovni centri

Tokratna oddaja Vstani in hodi je bila posvečena varstveno-delovnim centrom, v katere so vključene osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Pomen teh centrov in vsakdan njihovih uporabnikov sta nam predstavili Mira Potokar, direktorica podjetja Želva in Jasna Kofol, pomočnica direktorice in vodja varstveno delovnega centra in bivalnih enot, ki sta med drugim povedali, kako zelo srčni so njihovi uporabniki in kako lepo je zato vsak dan priti v službo.

Damijana Medved

Želvainkluzijainvalidibivalne enote

Vstani in hodi

VEČ ...|26. 5. 2024
Zaposlovanje oseb z invalidnostjo

V majski oddaji Vstani in hodi je bila naša gostja Suzana Bohorč, vodja zaposlitvene in poklicne rehabilitacije v podjetju Želva in je spregovorila o možnostih zaposlovanja oseb z invalidnostjo. Spregovorila je o invalidskih podjetjih, pa tudi o predsodkih in strahovih delodajalcev pri zaposlovanju oseb z invalidnostjo. Z nami je delila tudi pričevanje, kako zelo lahko delo spremeni življenju osebi z invalidnostjo, saj ta poleg zaslužka prinaša tudi občutek lastne vrednosti, socialno mrežo in prinese celo smisel življenja.

Zaposlovanje oseb z invalidnostjo

V majski oddaji Vstani in hodi je bila naša gostja Suzana Bohorč, vodja zaposlitvene in poklicne rehabilitacije v podjetju Želva in je spregovorila o možnostih zaposlovanja oseb z invalidnostjo. Spregovorila je o invalidskih podjetjih, pa tudi o predsodkih in strahovih delodajalcev pri zaposlovanju oseb z invalidnostjo. Z nami je delila tudi pričevanje, kako zelo lahko delo spremeni življenju osebi z invalidnostjo, saj ta poleg zaslužka prinaša tudi občutek lastne vrednosti, socialno mrežo in prinese celo smisel življenja.

invalidienakopravnostzaposlitevpoklicna rehabilitacija

Vstani in hodi

Zaposlovanje oseb z invalidnostjo

V majski oddaji Vstani in hodi je bila naša gostja Suzana Bohorč, vodja zaposlitvene in poklicne rehabilitacije v podjetju Želva in je spregovorila o možnostih zaposlovanja oseb z invalidnostjo. Spregovorila je o invalidskih podjetjih, pa tudi o predsodkih in strahovih delodajalcev pri zaposlovanju oseb z invalidnostjo. Z nami je delila tudi pričevanje, kako zelo lahko delo spremeni življenju osebi z invalidnostjo, saj ta poleg zaslužka prinaša tudi občutek lastne vrednosti, socialno mrežo in prinese celo smisel življenja.

VEČ ...|26. 5. 2024
Zaposlovanje oseb z invalidnostjo

V majski oddaji Vstani in hodi je bila naša gostja Suzana Bohorč, vodja zaposlitvene in poklicne rehabilitacije v podjetju Želva in je spregovorila o možnostih zaposlovanja oseb z invalidnostjo. Spregovorila je o invalidskih podjetjih, pa tudi o predsodkih in strahovih delodajalcev pri zaposlovanju oseb z invalidnostjo. Z nami je delila tudi pričevanje, kako zelo lahko delo spremeni življenju osebi z invalidnostjo, saj ta poleg zaslužka prinaša tudi občutek lastne vrednosti, socialno mrežo in prinese celo smisel življenja.

Damijana Medved

invalidienakopravnostzaposlitevpoklicna rehabilitacija

Vstani in hodi

VEČ ...|24. 3. 2024
Osebni asistenti v pomoč invalidom

V marčevski oddaji smo predstavili delo osebnih asistentov, ki bolnikom in invalidom omogočajo samostojno življenje v njihovem domačem okolju. Naša gostja je bila osebna asistentka Barbara Zorman, ki je med drugim povedala, kaj jo je poklicalo k temu delu, kakšen je njen tipični delovni dan in opogumila tiste, ki oklevajo, da bi zaprosili za pomoč osebnega asistenta.

Osebni asistenti v pomoč invalidom

V marčevski oddaji smo predstavili delo osebnih asistentov, ki bolnikom in invalidom omogočajo samostojno življenje v njihovem domačem okolju. Naša gostja je bila osebna asistentka Barbara Zorman, ki je med drugim povedala, kaj jo je poklicalo k temu delu, kakšen je njen tipični delovni dan in opogumila tiste, ki oklevajo, da bi zaprosili za pomoč osebnega asistenta.

invalidibolnikiosebni asistentipomočsamostojnost

Vstani in hodi

Osebni asistenti v pomoč invalidom

V marčevski oddaji smo predstavili delo osebnih asistentov, ki bolnikom in invalidom omogočajo samostojno življenje v njihovem domačem okolju. Naša gostja je bila osebna asistentka Barbara Zorman, ki je med drugim povedala, kaj jo je poklicalo k temu delu, kakšen je njen tipični delovni dan in opogumila tiste, ki oklevajo, da bi zaprosili za pomoč osebnega asistenta.

VEČ ...|24. 3. 2024
Osebni asistenti v pomoč invalidom

V marčevski oddaji smo predstavili delo osebnih asistentov, ki bolnikom in invalidom omogočajo samostojno življenje v njihovem domačem okolju. Naša gostja je bila osebna asistentka Barbara Zorman, ki je med drugim povedala, kaj jo je poklicalo k temu delu, kakšen je njen tipični delovni dan in opogumila tiste, ki oklevajo, da bi zaprosili za pomoč osebnega asistenta.

Damijana Medved

invalidibolnikiosebni asistentipomočsamostojnost

Vstani in hodi

VEČ ...|28. 1. 2024
Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo predstavili Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov, ki letos obeležuje 50 let obstoja v Sloveniji. Bratstvo nam je predstavila Darinka Slanovec, ki je z njim tesno povezana že več kot štiri desetletja. Darinka Slanovec je tudi pesnica in tako nam je zaupala, kaj ji pomeni poezija, z nami pa je tudi delila eno od svojih pesmi.

Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo predstavili Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov, ki letos obeležuje 50 let obstoja v Sloveniji. Bratstvo nam je predstavila Darinka Slanovec, ki je z njim tesno povezana že več kot štiri desetletja. Darinka Slanovec je tudi pesnica in tako nam je zaupala, kaj ji pomeni poezija, z nami pa je tudi delila eno od svojih pesmi.

Darinka SlanovecKBBIinvalidibolnikiupanje

Vstani in hodi

Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo predstavili Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov, ki letos obeležuje 50 let obstoja v Sloveniji. Bratstvo nam je predstavila Darinka Slanovec, ki je z njim tesno povezana že več kot štiri desetletja. Darinka Slanovec je tudi pesnica in tako nam je zaupala, kaj ji pomeni poezija, z nami pa je tudi delila eno od svojih pesmi.

VEČ ...|28. 1. 2024
Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo predstavili Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov, ki letos obeležuje 50 let obstoja v Sloveniji. Bratstvo nam je predstavila Darinka Slanovec, ki je z njim tesno povezana že več kot štiri desetletja. Darinka Slanovec je tudi pesnica in tako nam je zaupala, kaj ji pomeni poezija, z nami pa je tudi delila eno od svojih pesmi.

Damijana Medved

Darinka SlanovecKBBIinvalidibolnikiupanje

Vstani in hodi

VEČ ...|27. 8. 2023
Poplave niso prizanesle niti najbolj preizkušanim

Poplave so v preteklih dneh za seboj pustile veliko posledic in pravo opustošenje. V oddaji Vstani in hodi smo predstavili, kako so se s poplavami soočili tisti, ki so zaradi invalidnosti že sicer zelo preizkušani.

Stanje nam je predstavil Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, ki je spregovoril tudi o delovanju same zveze in izzivih, s katerimi se paraplegiki soočajo že sicer. Slišali ste tudi zgodbo gospoda Feliksa Burgarja in ob tem toplo vabljeni, da pomagamo, da se bo gospod Feliks lahko do božiča vrnil v svoj dom.

Poplave niso prizanesle niti najbolj preizkušanim

Poplave so v preteklih dneh za seboj pustile veliko posledic in pravo opustošenje. V oddaji Vstani in hodi smo predstavili, kako so se s poplavami soočili tisti, ki so zaradi invalidnosti že sicer zelo preizkušani.

Stanje nam je predstavil Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, ki je spregovoril tudi o delovanju same zveze in izzivih, s katerimi se paraplegiki soočajo že sicer. Slišali ste tudi zgodbo gospoda Feliksa Burgarja in ob tem toplo vabljeni, da pomagamo, da se bo gospod Feliks lahko do božiča vrnil v svoj dom.

poplaveparaplegikiinvalidiFeliks Burgarpomoč

Vstani in hodi

Poplave niso prizanesle niti najbolj preizkušanim

Poplave so v preteklih dneh za seboj pustile veliko posledic in pravo opustošenje. V oddaji Vstani in hodi smo predstavili, kako so se s poplavami soočili tisti, ki so zaradi invalidnosti že sicer zelo preizkušani.

Stanje nam je predstavil Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, ki je spregovoril tudi o delovanju same zveze in izzivih, s katerimi se paraplegiki soočajo že sicer. Slišali ste tudi zgodbo gospoda Feliksa Burgarja in ob tem toplo vabljeni, da pomagamo, da se bo gospod Feliks lahko do božiča vrnil v svoj dom.

VEČ ...|27. 8. 2023
Poplave niso prizanesle niti najbolj preizkušanim

Poplave so v preteklih dneh za seboj pustile veliko posledic in pravo opustošenje. V oddaji Vstani in hodi smo predstavili, kako so se s poplavami soočili tisti, ki so zaradi invalidnosti že sicer zelo preizkušani.

Stanje nam je predstavil Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, ki je spregovoril tudi o delovanju same zveze in izzivih, s katerimi se paraplegiki soočajo že sicer. Slišali ste tudi zgodbo gospoda Feliksa Burgarja in ob tem toplo vabljeni, da pomagamo, da se bo gospod Feliks lahko do božiča vrnil v svoj dom.

Damijana Medved

poplaveparaplegikiinvalidiFeliks Burgarpomoč

Življenje išče pot

VEČ ...|10. 3. 2023
Ali invalid lahko pride sam do Kranja z javnim prevozom?

Tudi danes smo govorili o tem, kako naj bodo naše poti in objekti bolj prijazni za uporabo za invalide in druge gibalno ovirane osebe. Lahko si postavite preprosto vprašanje: Kako bi, če bi bil invalid, lahko sam prišel iz Ljubljane v Kranj z javnimi prevoznimi sredstvi? O tem smo govorili z mag. Romanom Renerjem, ki je odgovoren za projekt izboljšanja mobilnosti gibalno oviranih oseb.

Ali invalid lahko pride sam do Kranja z javnim prevozom?

Tudi danes smo govorili o tem, kako naj bodo naše poti in objekti bolj prijazni za uporabo za invalide in druge gibalno ovirane osebe. Lahko si postavite preprosto vprašanje: Kako bi, če bi bil invalid, lahko sam prišel iz Ljubljane v Kranj z javnimi prevoznimi sredstvi? O tem smo govorili z mag. Romanom Renerjem, ki je odgovoren za projekt izboljšanja mobilnosti gibalno oviranih oseb.

invalidi in pločnikisodelovanje občinovire v javnem prometu za invalidesvetovanje

Življenje išče pot

Ali invalid lahko pride sam do Kranja z javnim prevozom?

Tudi danes smo govorili o tem, kako naj bodo naše poti in objekti bolj prijazni za uporabo za invalide in druge gibalno ovirane osebe. Lahko si postavite preprosto vprašanje: Kako bi, če bi bil invalid, lahko sam prišel iz Ljubljane v Kranj z javnimi prevoznimi sredstvi? O tem smo govorili z mag. Romanom Renerjem, ki je odgovoren za projekt izboljšanja mobilnosti gibalno oviranih oseb.

VEČ ...|10. 3. 2023
Ali invalid lahko pride sam do Kranja z javnim prevozom?

Tudi danes smo govorili o tem, kako naj bodo naše poti in objekti bolj prijazni za uporabo za invalide in druge gibalno ovirane osebe. Lahko si postavite preprosto vprašanje: Kako bi, če bi bil invalid, lahko sam prišel iz Ljubljane v Kranj z javnimi prevoznimi sredstvi? O tem smo govorili z mag. Romanom Renerjem, ki je odgovoren za projekt izboljšanja mobilnosti gibalno oviranih oseb.

s. Meta Potočnik

invalidi in pločnikisodelovanje občinovire v javnem prometu za invalidesvetovanje

Vstani in hodi

VEČ ...|26. 2. 2023
Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji. Zastopa interese prek 118.000 slovenskih invalidov. Delovanje sveta nam je predstavil strokovni sodelavec Primož Jeralič, ki je med drugim povedal, s katerimi projekti se trenutno ukvarjajo in katere so najbolj pereče teme, s katerimi se srečujejo invalidne osebe.

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji. Zastopa interese prek 118.000 slovenskih invalidov. Delovanje sveta nam je predstavil strokovni sodelavec Primož Jeralič, ki je med drugim povedal, s katerimi projekti se trenutno ukvarjajo in katere so najbolj pereče teme, s katerimi se srečujejo invalidne osebe.

invalidipravice invalidovvključujoča družbaenake možnostidostopnost

Vstani in hodi

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji. Zastopa interese prek 118.000 slovenskih invalidov. Delovanje sveta nam je predstavil strokovni sodelavec Primož Jeralič, ki je med drugim povedal, s katerimi projekti se trenutno ukvarjajo in katere so najbolj pereče teme, s katerimi se srečujejo invalidne osebe.

VEČ ...|26. 2. 2023
Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji. Zastopa interese prek 118.000 slovenskih invalidov. Delovanje sveta nam je predstavil strokovni sodelavec Primož Jeralič, ki je med drugim povedal, s katerimi projekti se trenutno ukvarjajo in katere so najbolj pereče teme, s katerimi se srečujejo invalidne osebe.

Damijana Medved

invalidipravice invalidovvključujoča družbaenake možnostidostopnost

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|26. 7. 2024
Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Blaž Lesnik

gozdnaravaprimestni gozdovigozdarstvourbano gozdarstvoRagov LogPortoval

Naš pogled

VEČ ...|23. 7. 2024
Čudne počitnice

Počitniško pozdravljeni!

Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.

V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej. 

Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo. 

Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.

Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.

Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic. 

V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne. 

Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh. 

Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.

Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom. 

Pa lepe počitnice! 

 

Čudne počitnice

Počitniško pozdravljeni!

Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.

V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej. 

Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo. 

Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.

Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.

Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic. 

V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne. 

Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh. 

Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.

Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom. 

Pa lepe počitnice! 

 

Nataša Ličen

komentar

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Naš gost

VEČ ...|20. 7. 2024
Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Nataša Ličen

spominživljenjeodnosidružbakmetijstvovzgojapogovor

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 7. 2024
USZS pripravlja Slovenski večer v Parizu

V Parizu bo jutri otvoritvena slovesnost letošnjih olimpijskih iger. Teh se veselijo tudi naši rojaki, ki živijo v Franciji in v njenem glavnem mestu. Tako Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja Slovenski večer. Tako je o tem na letošnjem Vseslovenskem srečanju v državnem zboru spregovoril minister Matej Arčon: »Mladim moramo dati priložnost, da se izkažejo, zato Urad slovesnost za Slovence v Franciji ob Olimpijskih igrah v Parizu pripravlja skupaj z društvoma Mladi Pariz in Vtis.« Dogodek, ki bo v torek, 30. 7. 2024, potekal v olimpijski Slovenski hiši, bo namenjen Slovencem iz Francije in ostalim rojakom, ki se bodo ta dan mudili v francoski prestolnici. Sicer pa je minister Arčon na že omenjenem vseslovenskem srečanju podčrtal še: »Z jesenjo bo ob kmetijski in gospodarski zaživela tudi zamejska športna koordinacija. Zavedamo se, še posebej ko obiščemo klube v zamejstvu, da je šport včasih najkrajša in najboljša pot do mladega srca. Ter da so treningi in tekme priložnost, da se slovenska identiteta in jezik krepita – na najmanj dolgočasen način. Nenazadnje, če končno omenim najpomembnejšo temo teh dni  – h kvalifikaciji slovenske nogometne reprezentance na Euro je pripomogel tudi argentinski Slovenec Andrej Vombergar.« Glede slednjega morda še to: po eni sezoni v Združenih arabskih emiratih se vrača v Argentino. Znova bo oblekel dres San Lorenza, za katerega je že igral v sezoni 2022/23 in bil kar 11-krat natančen. Nekdanji član Olimpije in občasni slovenski reprezentant, zbral je tri nastope v državnem dresu, je podpisal pogodbo, ki velja do decembra 2025.

USZS pripravlja Slovenski večer v Parizu

V Parizu bo jutri otvoritvena slovesnost letošnjih olimpijskih iger. Teh se veselijo tudi naši rojaki, ki živijo v Franciji in v njenem glavnem mestu. Tako Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja Slovenski večer. Tako je o tem na letošnjem Vseslovenskem srečanju v državnem zboru spregovoril minister Matej Arčon: »Mladim moramo dati priložnost, da se izkažejo, zato Urad slovesnost za Slovence v Franciji ob Olimpijskih igrah v Parizu pripravlja skupaj z društvoma Mladi Pariz in Vtis.« Dogodek, ki bo v torek, 30. 7. 2024, potekal v olimpijski Slovenski hiši, bo namenjen Slovencem iz Francije in ostalim rojakom, ki se bodo ta dan mudili v francoski prestolnici. Sicer pa je minister Arčon na že omenjenem vseslovenskem srečanju podčrtal še: »Z jesenjo bo ob kmetijski in gospodarski zaživela tudi zamejska športna koordinacija. Zavedamo se, še posebej ko obiščemo klube v zamejstvu, da je šport včasih najkrajša in najboljša pot do mladega srca. Ter da so treningi in tekme priložnost, da se slovenska identiteta in jezik krepita – na najmanj dolgočasen način. Nenazadnje, če končno omenim najpomembnejšo temo teh dni  – h kvalifikaciji slovenske nogometne reprezentance na Euro je pripomogel tudi argentinski Slovenec Andrej Vombergar.« Glede slednjega morda še to: po eni sezoni v Združenih arabskih emiratih se vrača v Argentino. Znova bo oblekel dres San Lorenza, za katerega je že igral v sezoni 2022/23 in bil kar 11-krat natančen. Nekdanji član Olimpije in občasni slovenski reprezentant, zbral je tri nastope v državnem dresu, je podpisal pogodbo, ki velja do decembra 2025.

Matjaž Merljak

družbarojakišport

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Ritem srca

VEČ ...|26. 7. 2024
CeCe Winans: More Than This (2024)

Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!

CeCe Winans: More Than This (2024)

Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostgospelnovosti

Petkov večer

VEČ ...|26. 7. 2024
Humoreske duhovnika Karla Gržana

Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Humoreske duhovnika Karla Gržana

Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.

Marjan Bunič

družbahumoreskaKarel Gržan

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 7. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|26. 7. 2024
Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Gozdovi naših mest #4: Novo mesto

S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.

Blaž Lesnik

gozdnaravaprimestni gozdovigozdarstvourbano gozdarstvoRagov LogPortoval