Svetovalnica

VEČ ...|22. 5. 2020
Spremenjene prehranjevalne navade v času epidemije

Zaradi epidemije so mnogi v dveh mesecih precej ali povsem spremenili svojo prehrano, tako je pokazala tudi mednarodna raziskava Food-Covid-19, ki so jo izvedli tudi na Inštitutu za nutricionistiko konec aprila 2020. Doc. dr. Anita Kušar, raziskovalka na omenjenem Inštitutu je spregovorila o izsledkih. Več načrtovanja, kakovostnejša živila, več doma pripravljene hrane, manj nakupovanja, tehtnejša uporaba in posledično manj zavržene hrane, so dobri kazalniki, ki bi jih veljalo ohraniti tudi po epidemiji.

Spremenjene prehranjevalne navade v času epidemije

Zaradi epidemije so mnogi v dveh mesecih precej ali povsem spremenili svojo prehrano, tako je pokazala tudi mednarodna raziskava Food-Covid-19, ki so jo izvedli tudi na Inštitutu za nutricionistiko konec aprila 2020. Doc. dr. Anita Kušar, raziskovalka na omenjenem Inštitutu je spregovorila o izsledkih. Več načrtovanja, kakovostnejša živila, več doma pripravljene hrane, manj nakupovanja, tehtnejša uporaba in posledično manj zavržene hrane, so dobri kazalniki, ki bi jih veljalo ohraniti tudi po epidemiji.

izobraževanjesvetovanjezdravstvokulinarikaprehranavzgoja

Svetovalnica

Spremenjene prehranjevalne navade v času epidemije
Zaradi epidemije so mnogi v dveh mesecih precej ali povsem spremenili svojo prehrano, tako je pokazala tudi mednarodna raziskava Food-Covid-19, ki so jo izvedli tudi na Inštitutu za nutricionistiko konec aprila 2020. Doc. dr. Anita Kušar, raziskovalka na omenjenem Inštitutu je spregovorila o izsledkih. Več načrtovanja, kakovostnejša živila, več doma pripravljene hrane, manj nakupovanja, tehtnejša uporaba in posledično manj zavržene hrane, so dobri kazalniki, ki bi jih veljalo ohraniti tudi po epidemiji.
VEČ ...|22. 5. 2020
Spremenjene prehranjevalne navade v času epidemije
Zaradi epidemije so mnogi v dveh mesecih precej ali povsem spremenili svojo prehrano, tako je pokazala tudi mednarodna raziskava Food-Covid-19, ki so jo izvedli tudi na Inštitutu za nutricionistiko konec aprila 2020. Doc. dr. Anita Kušar, raziskovalka na omenjenem Inštitutu je spregovorila o izsledkih. Več načrtovanja, kakovostnejša živila, več doma pripravljene hrane, manj nakupovanja, tehtnejša uporaba in posledično manj zavržene hrane, so dobri kazalniki, ki bi jih veljalo ohraniti tudi po epidemiji.

Nataša Ličen

izobraževanjesvetovanjezdravstvokulinarikaprehranavzgoja

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 5. 2020
Koroška

Marija Lah je predstavila Koroško, deželo raznolikih obrazov. Od kulinarike, obrti, starih mestnih ulic ter stavb.

Koroška

Marija Lah je predstavila Koroško, deželo raznolikih obrazov. Od kulinarike, obrti, starih mestnih ulic ter stavb.

družbakulturapogovordediščinakulinarikazgodovina

Zakladi naše dediščine

Koroška
Marija Lah je predstavila Koroško, deželo raznolikih obrazov. Od kulinarike, obrti, starih mestnih ulic ter stavb.
VEČ ...|19. 5. 2020
Koroška
Marija Lah je predstavila Koroško, deželo raznolikih obrazov. Od kulinarike, obrti, starih mestnih ulic ter stavb.

Nataša Ličen

družbakulturapogovordediščinakulinarikazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 3. 2020
Žlikrofi

V času izoliranosti in preprečevanja gibanja na javnih prostorih, se mnogi doma lotevajo tudi kulinaričnih podvigov. Ste se že kdaj lotili idrijske tradicionalne dobrote, žlikrofov? Mira Jeram je poznavalka njihove izdelave, nekaj namigov je razkrila tudi nam.

Žlikrofi

V času izoliranosti in preprečevanja gibanja na javnih prostorih, se mnogi doma lotevajo tudi kulinaričnih podvigov. Ste se že kdaj lotili idrijske tradicionalne dobrote, žlikrofov? Mira Jeram je poznavalka njihove izdelave, nekaj namigov je razkrila tudi nam.

dediščinakulinarikakulturadružba

Zakladi naše dediščine

Žlikrofi
V času izoliranosti in preprečevanja gibanja na javnih prostorih, se mnogi doma lotevajo tudi kulinaričnih podvigov. Ste se že kdaj lotili idrijske tradicionalne dobrote, žlikrofov? Mira Jeram je poznavalka njihove izdelave, nekaj namigov je razkrila tudi nam.
VEČ ...|24. 3. 2020
Žlikrofi
V času izoliranosti in preprečevanja gibanja na javnih prostorih, se mnogi doma lotevajo tudi kulinaričnih podvigov. Ste se že kdaj lotili idrijske tradicionalne dobrote, žlikrofov? Mira Jeram je poznavalka njihove izdelave, nekaj namigov je razkrila tudi nam.

Nataša Ličen

dediščinakulinarikakulturadružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 1. 2020
Kuham domače in izbor lokalnega

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.

Kuham domače in izbor lokalnega

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Zakladi naše dediščine

Kuham domače in izbor lokalnega
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.
VEČ ...|28. 1. 2020
Kuham domače in izbor lokalnega
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je zaključila mednarodni projekt AlpFoodway in se lotila novega Kuham domače. Na širšem območju Julijskih Alp pa nastaja pilotni projekt izdelkov, storitev, kulinarike in tudi dogodkov po sistemu kolektivne blagovne znamke. O tem so govorili Mark Toplak, Ambrož Černe, Tomaž Rogelj, Tanja Lešnik Štuhec in dr. Janez Bogataj.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|23. 1. 2020
Najinovacija 2018

Matej Marc prihaja iz družinskega podjetja, nagrajenega z najinovacijo leta 2018. Govorili smo o testeninah in ostalih izdelkih iz pšeničnih kalčkov, ki jih pridelujejo v podjetju Moleum v Ajdovščini.

Najinovacija 2018

Matej Marc prihaja iz družinskega podjetja, nagrajenega z najinovacijo leta 2018. Govorili smo o testeninah in ostalih izdelkih iz pšeničnih kalčkov, ki jih pridelujejo v podjetju Moleum v Ajdovščini.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvokulinarikapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Najinovacija 2018
Matej Marc prihaja iz družinskega podjetja, nagrajenega z najinovacijo leta 2018. Govorili smo o testeninah in ostalih izdelkih iz pšeničnih kalčkov, ki jih pridelujejo v podjetju Moleum v Ajdovščini.
VEČ ...|23. 1. 2020
Najinovacija 2018
Matej Marc prihaja iz družinskega podjetja, nagrajenega z najinovacijo leta 2018. Govorili smo o testeninah in ostalih izdelkih iz pšeničnih kalčkov, ki jih pridelujejo v podjetju Moleum v Ajdovščini.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvokulinarikapodjetništvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 12. 2019
Razvoj Pobreške potice

Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.

Razvoj Pobreške potice

Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.

družbaizobraževanjekulturapogovorsvetovanjevzgojakulinarikadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Razvoj Pobreške potice
Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.
VEČ ...|24. 12. 2019
Razvoj Pobreške potice
Potica, sladka kraljica. Jernej Jeglič je predstavil razvoj ter izvirnost starih zapisov o pripravi in peki zaščitene Pobreške potice.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturapogovorsvetovanjevzgojakulinarikadediščinaizročilo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 11. 2019
Kruh, kot ga še ni bilo

Ajda ni žito, ste vedeli to? O tem nas je podučil pek Tomaž Blatnik. V njihovi družinski pekarni uporabljajo drugačno moko, drožijo drugače od večine. Pogovarjali smo se o inovativnih krušnih postopkih, ki se vračajo k tradiciji.

Kruh, kot ga še ni bilo

Ajda ni žito, ste vedeli to? O tem nas je podučil pek Tomaž Blatnik. V njihovi družinski pekarni uporabljajo drugačno moko, drožijo drugače od večine. Pogovarjali smo se o inovativnih krušnih postopkih, ki se vračajo k tradiciji.

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Ni meje za dobre ideje

Kruh, kot ga še ni bilo
Ajda ni žito, ste vedeli to? O tem nas je podučil pek Tomaž Blatnik. V njihovi družinski pekarni uporabljajo drugačno moko, drožijo drugače od večine. Pogovarjali smo se o inovativnih krušnih postopkih, ki se vračajo k tradiciji.
VEČ ...|21. 11. 2019
Kruh, kot ga še ni bilo
Ajda ni žito, ste vedeli to? O tem nas je podučil pek Tomaž Blatnik. V njihovi družinski pekarni uporabljajo drugačno moko, drožijo drugače od večine. Pogovarjali smo se o inovativnih krušnih postopkih, ki se vračajo k tradiciji.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 11. 2019
Z Valvasorjem za mizo

Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.

Z Valvasorjem za mizo

Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Zakladi naše dediščine

Z Valvasorjem za mizo
Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.
VEČ ...|12. 11. 2019
Z Valvasorjem za mizo
Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 11. 2019
Malina vino

V malinah je velik odstotek antioksidantov. V kombinaciji z vinom jih do sedaj še nismo imeli priložnost uživati. Danilo Pavlovčič je inovator, ki je za svoje delo prejel več nagrad.

Malina vino

V malinah je velik odstotek antioksidantov. V kombinaciji z vinom jih do sedaj še nismo imeli priložnost uživati. Danilo Pavlovčič je inovator, ki je za svoje delo prejel več nagrad.

inovativnostizobraževanjekreativnostpodjetništvovinogradništvokulinarika

Ni meje za dobre ideje

Malina vino
V malinah je velik odstotek antioksidantov. V kombinaciji z vinom jih do sedaj še nismo imeli priložnost uživati. Danilo Pavlovčič je inovator, ki je za svoje delo prejel več nagrad.
VEČ ...|7. 11. 2019
Malina vino
V malinah je velik odstotek antioksidantov. V kombinaciji z vinom jih do sedaj še nismo imeli priložnost uživati. Danilo Pavlovčič je inovator, ki je za svoje delo prejel več nagrad.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjekreativnostpodjetništvovinogradništvokulinarika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 10. 2019
Inovativna kulinarika

Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.

Inovativna kulinarika

Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvotradicijakulinarikadružba

Ni meje za dobre ideje

Inovativna kulinarika
Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.
VEČ ...|24. 10. 2019
Inovativna kulinarika
Boštjan Marolt streže štruklje in mesnine, pripravljene po tudi stoletje in več starih recepturah svojih prednikov na Odprti kuhni po Sloveniji.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojgospodarstvotradicijakulinarikadružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 9. 2019
Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah

Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.

Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah

Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgojakulinarikaduhovnost

Zakladi naše dediščine

Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah
Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.
VEČ ...|24. 9. 2019
Romarski turizem v Šmarjah pri Jelšah
Včasih je bil zelo razširjen romarski turizem. Med kraji, kamor so naši predniki pogosto romali in s tem spodbudili razvoj mesta, je bilo tudi Šmarje pri Jelšah. Več je povedala Melita Bevc.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgojakulinarikaduhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 8. 2019
Medičarstvo s tradicijo

Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.

Medičarstvo s tradicijo

Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.

izročilokulturadediščinaumetnostkulinarikaobrt

Zakladi naše dediščine

Medičarstvo s tradicijo
Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.
VEČ ...|27. 8. 2019
Medičarstvo s tradicijo
Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaumetnostkulinarikaobrt

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|25. 7. 2019
Dobre turistične prakse na bovškem

Z direktorjem zavoda Sončni Kanin Rokom Ovsenikom smo se pogovarjali o dobrih praksah pri razvoju turistične ponudbe v Bovcu in okolici.

Dobre turistične prakse na bovškem

Z direktorjem zavoda Sončni Kanin Rokom Ovsenikom smo se pogovarjali o dobrih praksah pri razvoju turistične ponudbe v Bovcu in okolici.

turizemlokalnosonaravnokulinarika

Ni meje za dobre ideje

Dobre turistične prakse na bovškem
Z direktorjem zavoda Sončni Kanin Rokom Ovsenikom smo se pogovarjali o dobrih praksah pri razvoju turistične ponudbe v Bovcu in okolici.
VEČ ...|25. 7. 2019
Dobre turistične prakse na bovškem
Z direktorjem zavoda Sončni Kanin Rokom Ovsenikom smo se pogovarjali o dobrih praksah pri razvoju turistične ponudbe v Bovcu in okolici.

Nataša Ličen

turizemlokalnosonaravnokulinarika

Petkov večer

VEČ ...|5. 7. 2019
Skandinavija

Spoznavanje vikinške tradicije in nordijske mitologije smo tokrat nadgradili. Z gostom v studiu, Matevžem Hrovatom z agencije KOMPAS, smo spoznali države severne Evrope; narava, izročilo, kulinarika, glasba ...

Skandinavija

Spoznavanje vikinške tradicije in nordijske mitologije smo tokrat nadgradili. Z gostom v studiu, Matevžem Hrovatom z agencije KOMPAS, smo spoznali države severne Evrope; narava, izročilo, kulinarika, glasba ...

pogovorsvetovanjeglasbaturizem

Petkov večer

Skandinavija
Spoznavanje vikinške tradicije in nordijske mitologije smo tokrat nadgradili. Z gostom v studiu, Matevžem Hrovatom z agencije KOMPAS, smo spoznali države severne Evrope; narava, izročilo, kulinarika, glasba ...
VEČ ...|5. 7. 2019
Skandinavija
Spoznavanje vikinške tradicije in nordijske mitologije smo tokrat nadgradili. Z gostom v studiu, Matevžem Hrovatom z agencije KOMPAS, smo spoznali države severne Evrope; narava, izročilo, kulinarika, glasba ...

Alenka Žibert

pogovorsvetovanjeglasbaturizem

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|4. 7. 2019
Palačinke takoj in povsod

Poznate koga, ki ne mara palačink? Težko bi ga našli. Mnogi bi radi jedli palačinke tudi med kampiranjem ob morju ali na poti, ko nimamo pri roki hladilnika in v njem svežih sestavin. Palačinke takoj so eden od uspešnih produktov projekta Štartaj Slovenija. Pripravljena zmes, ki se zmeša le z vodo in kmalu zadiši. Idejo je s svojim možem razvila Tina Deu.

Palačinke takoj in povsod

Poznate koga, ki ne mara palačink? Težko bi ga našli. Mnogi bi radi jedli palačinke tudi med kampiranjem ob morju ali na poti, ko nimamo pri roki hladilnika in v njem svežih sestavin. Palačinke takoj so eden od uspešnih produktov projekta Štartaj Slovenija. Pripravljena zmes, ki se zmeša le z vodo in kmalu zadiši. Idejo je s svojim možem razvila Tina Deu.

inovativnostkulinarikapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Palačinke takoj in povsod
Poznate koga, ki ne mara palačink? Težko bi ga našli. Mnogi bi radi jedli palačinke tudi med kampiranjem ob morju ali na poti, ko nimamo pri roki hladilnika in v njem svežih sestavin. Palačinke takoj so eden od uspešnih produktov projekta Štartaj Slovenija. Pripravljena zmes, ki se zmeša le z vodo in kmalu zadiši. Idejo je s svojim možem razvila Tina Deu.
VEČ ...|4. 7. 2019
Palačinke takoj in povsod
Poznate koga, ki ne mara palačink? Težko bi ga našli. Mnogi bi radi jedli palačinke tudi med kampiranjem ob morju ali na poti, ko nimamo pri roki hladilnika in v njem svežih sestavin. Palačinke takoj so eden od uspešnih produktov projekta Štartaj Slovenija. Pripravljena zmes, ki se zmeša le z vodo in kmalu zadiši. Idejo je s svojim možem razvila Tina Deu.

Nataša Ličen

inovativnostkulinarikapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|17. 1. 2019
Krušne novosti podjetja Hlebček

Spoznali smo družinsko podjetje Hlebček. Ime pove, čemu se posvečajo. Tudi v svet krušnih dobrot vstopajo novi pristopi.

Krušne novosti podjetja Hlebček

Spoznali smo družinsko podjetje Hlebček. Ime pove, čemu se posvečajo. Tudi v svet krušnih dobrot vstopajo novi pristopi.

inovacijeizobraževanjekulinarika

Ni meje za dobre ideje

Krušne novosti podjetja Hlebček
Spoznali smo družinsko podjetje Hlebček. Ime pove, čemu se posvečajo. Tudi v svet krušnih dobrot vstopajo novi pristopi.
VEČ ...|17. 1. 2019
Krušne novosti podjetja Hlebček
Spoznali smo družinsko podjetje Hlebček. Ime pove, čemu se posvečajo. Tudi v svet krušnih dobrot vstopajo novi pristopi.

Nataša Ličen

inovacijeizobraževanjekulinarika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 12. 2018
Peka piškotov

O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.

Peka piškotov

O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.

izročiloizobraževanjedediščinakulinarika

Zakladi naše dediščine

Peka piškotov
O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.
VEČ ...|18. 12. 2018
Peka piškotov
O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjedediščinakulinarika

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 12. 2018
Vina Ferjančič

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. O kulturi, dediščini ter o sodobnih pristopih vinogradništva smo se pogovarjali z njim. Trta ljubi sonce, še bolj pa senco svojega gospodarja je slogan domačije.

Vina Ferjančič

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. O kulturi, dediščini ter o sodobnih pristopih vinogradništva smo se pogovarjali z njim. Trta ljubi sonce, še bolj pa senco svojega gospodarja je slogan domačije.

kmetijstvopogovorkulinarikadediščina

Informativni prispevki

Vina Ferjančič
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. O kulturi, dediščini ter o sodobnih pristopih vinogradništva smo se pogovarjali z njim. Trta ljubi sonce, še bolj pa senco svojega gospodarja je slogan domačije.
VEČ ...|14. 12. 2018
Vina Ferjančič
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. O kulturi, dediščini ter o sodobnih pristopih vinogradništva smo se pogovarjali z njim. Trta ljubi sonce, še bolj pa senco svojega gospodarja je slogan domačije.

Nataša Ličen

kmetijstvopogovorkulinarikadediščina

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|7. 8. 2020
Zanimivosti nočnega neba

V tokartni oddaji je bil zopet čas za opazovanje nočnega neba. Gost Marko Emeršič je spregovoril o lastnostih, ki jih mora imeti dober astrofograf ter o opazovanju in fotografiranju kometa Neowise. Seveda nismo pozabili opozoriti na letošnje perzeide.

Zanimivosti nočnega neba

V tokartni oddaji je bil zopet čas za opazovanje nočnega neba. Gost Marko Emeršič je spregovoril o lastnostih, ki jih mora imeti dober astrofograf ter o opazovanju in fotografiranju kometa Neowise. Seveda nismo pozabili opozoriti na letošnje perzeide.

Blaž Lesnik

naravapogovorneboastrofotograf

Sol in luč

VEČ ...|4. 8. 2020
Silva Matos: Izviri vedrine

Silva Matos, psihologinja in terapevtka, je svojo življenjsko pot posvetila odnosom in o tem piše tudi v svoji (že peti) knjigi Izviri vedrine, v kratkih poglavjih, ki sestavljajo nekakšen priročnik z osebno noto. Osebno izkušnjo pomeša z mnogimi izkušnjami drugih, ki so se je tako ali drugače dotaknili. Kakšna od njih se bo gotovo dotaknila tudi vas.

Silva Matos: Izviri vedrine

Silva Matos, psihologinja in terapevtka, je svojo življenjsko pot posvetila odnosom in o tem piše tudi v svoji (že peti) knjigi Izviri vedrine, v kratkih poglavjih, ki sestavljajo nekakšen priročnik z osebno noto. Osebno izkušnjo pomeša z mnogimi izkušnjami drugih, ki so se je tako ali drugače dotaknili. Kakšna od njih se bo gotovo dotaknila tudi vas.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Pogovor o

VEČ ...|5. 8. 2020
Slovenska vojska v letu priprav na 30. obletnico slovenske osamosvojitve

Poveljnik Sil Slovenske vojske (SV) brigadir Miha Škerbinc je govoril o možeh, ki so ubranili našo suverenost leta 1991, zakaj je SV tako pomembna za slovensko suverenost, zakaj vlagati v organizacijo, če nas nihče ne ogroža, ter v mednarosne strukture, na katerih misijah se nahajajo naši vojaki. Predstavil je letošnjo osrednjo vajo SV Preskok med epidemiojo novega koronavirusa in svojo izkušnjo dela v Natovem poveljstvu v Bruslju. Kako je uspešnost SV odvisna od financ, ki naj bi ji jih namenila nova vlada?

Slovenska vojska v letu priprav na 30. obletnico slovenske osamosvojitve

Poveljnik Sil Slovenske vojske (SV) brigadir Miha Škerbinc je govoril o možeh, ki so ubranili našo suverenost leta 1991, zakaj je SV tako pomembna za slovensko suverenost, zakaj vlagati v organizacijo, če nas nihče ne ogroža, ter v mednarosne strukture, na katerih misijah se nahajajo naši vojaki. Predstavil je letošnjo osrednjo vajo SV Preskok med epidemiojo novega koronavirusa in svojo izkušnjo dela v Natovem poveljstvu v Bruslju. Kako je uspešnost SV odvisna od financ, ki naj bi ji jih namenila nova vlada?

Silvestra Sadar, Miha Škerbinc

družbainfopolitika

Naš gost

VEČ ...|8. 8. 2020
Boštjan M. Zupančič

Ni ga treba posebej predstavljati, vsi ga vsaj malo poznamo. NIsmo pa ga imeli še bolj osebno pred mikrofonom. V oddaji Naš gost je bila priložnost tudi za vprašanja, na katera ni odgovorov na spletu.Prof. dr. Boštjan-Marija Zupančič je nekdanji sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice. Zdaj je mednarodni pravni svétnik, prevzema pa tudi primere ustavnih pritožb na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Boštjan M. Zupančič

Ni ga treba posebej predstavljati, vsi ga vsaj malo poznamo. NIsmo pa ga imeli še bolj osebno pred mikrofonom. V oddaji Naš gost je bila priložnost tudi za vprašanja, na katera ni odgovorov na spletu.Prof. dr. Boštjan-Marija Zupančič je nekdanji sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice. Zdaj je mednarodni pravni svétnik, prevzema pa tudi primere ustavnih pritožb na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Mateja Subotičanec

pogovordružbapolitikakultura

Globine

VEČ ...|7. 7. 2020
O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

družbaduhovnostkoronavirusCerkev

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|10. 8. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|10. 8. 2020
Dr. Žiga Turk o dogajanju v stranki Desus

V oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk. Poleg ocene aktualnega dogajanja v Sloveniji smo slišali, kako sogovornik vidi tudi nekatere dogodke na tujem.

Dr. Žiga Turk o dogajanju v stranki Desus

V oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk. Poleg ocene aktualnega dogajanja v Sloveniji smo slišali, kako sogovornik vidi tudi nekatere dogodke na tujem.

Tanja Dominko

politikadružbakomentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 8. 2020
Ogled gradbišča novih koprskih orgel - Javne prireditve Koronavirus NIJZ

Ogled gradbišča novih koprskih orgel - Javne prireditve Koronavirus NIJZ

Jože Bartolj

kultura

Komentar Domovina.je

VEČ ...|10. 8. 2020
Rok Frelih: Ste opazili? Vojak ni uperil puške v civilista v aferi, ki se ni prijela

Domnevni incident je dvignil veliko prahu, v njegovi vsebini pa je kar mrgolelo nekonsistentnosti; obtoževalci se niti niso mogli odločiti niti, na kateri dan naj bi se dogodek zgodil. Zato je minister Tonin, tako kot vsak razumen človek, dopustil možnost, da gre za klasično lažno novico, hkrati pa je zahteval, da se stvar razjasni. Zato, da pridemo resnici do dna.

Rok Frelih: Ste opazili? Vojak ni uperil puške v civilista v aferi, ki se ni prijela

Domnevni incident je dvignil veliko prahu, v njegovi vsebini pa je kar mrgolelo nekonsistentnosti; obtoževalci se niti niso mogli odločiti niti, na kateri dan naj bi se dogodek zgodil. Zato je minister Tonin, tako kot vsak razumen človek, dopustil možnost, da gre za klasično lažno novico, hkrati pa je zahteval, da se stvar razjasni. Zato, da pridemo resnici do dna.

Rok Frelih

politikadružbakomentar