Z družbenimi omrežji nad zanje

Študentka medicine Ema je bila gostja tokratne oddaje za študente. Mladi jo poznajo kot ustvarjalko Instagram profila Med Zdravje, na katerem izobražuje in pojasnjuje delovanje človeškega telesa. 

Dr. Rafael Mihalič o tarifah, omrežnini in o vzrokih za jezo tistih, ki so dobili visoke račune za elektriko

Zgodba o spremembah omrežninskega akta še zdaleč ni končana in glavni akterji iščejo rešitve za spor med vlado, Agencijo za energijo, Elesom in velikimi ter majhnimi odjemalci. Ker običajni uporabniki slabo razumemo delovanje elektro sistema, je Meta Potočnik posnela pogovor s prof. dr. Rafaelom Mihaličem, ki deluje na področju analize in načrtovanja elektroenergetskih omrežij in sistemov. 

Dr. Rafael Mihalič o tarifah, omrežnini in o vzrokih za jezo tistih, ki so dobili visoke račune za elektriko.

Zgodba o spremembah omrežninskega akta še zdaleč ni končana in glavni akterji iščejo rešitve za spor med vlado, Agencijo za energijo, Elesom in velikimi ter majhnimi odjemalci. Ker običajni uporabniki slabo razumemo delovanje elektro sistema, je Meta Potočnik posnela pogovor s prof. dr. Rafaelom Mihaličem, ki deluje na področju analize in načrtovanja elektroenergetskih omrežij in sistemov. 

Novinar Peter Avsenik v komentarju za Radio Ognjišče o praznih obljubah in besedah aktualne vlade

Na političnem področju je vse bolj vroče, tudi zaradi izrečenih besed, ki v aktualni vladi skoraj ne pomenijo nič. O tem je za Radio Ognjišče komentar pripravil novinar Peter Avsenik: 

V začetku je bila beseda. Vsem tako dobro poznan svetopisemski citat, njegovih razlag je verjetno toliko, kolikor je filozofov in teologov. Sam to nisem, moj povsem laični poskus razumevanja besede, kot je opredeljena v Svetem pismu, gre v smeri besede kot božjega orodja stvarjenja. Evangelist Janez je povzdignil pojem besede na raven Boga, ko je zapisal, da je bila beseda pri Bogu in da je bila beseda Bog. Če sem kiksnil, naj me kakšen duhovnik popravi. A že knjiga vseh knjig pripisuje besedi neznansko vrednost.

V kolikšni meri se učinka besede zavedamo, je že drugo vprašanje. A če je po besedi vse nastalo, kar je nastalega, nastaja še danes. In če nastaja še danes, potem je smiselno biti zelo pozoren, kaj govorimo, kakšen je naš notranji pogovor in kakšen zunanji dialog.

Beseda je lahko čudovito orodje ustvarjalnosti, lahko pa tudi njegovo nasprotje. In če imajo že v medsebojnih odnosih besede tako veliko težo, kakšna šele je ta pri tistih, ki jih uporabljajo v javnosti. In če smo do neke mere še lahko prizanesljivi do spletnih vplivnežev – ne nazadnje nam ni treba prebrati in pregledati prav vsega, kar se pojavi na družbenih omrežjih – pa je pri političnih osebnostih na besede smiselno biti zelo pozoren. Njihove besede namreč na takšen ali drugačen način vplivajo na nas, četudi bi se politiki skušali ogniti v velikem loku.

Le še dobro leto dni nas loči od naslednjih parlamentarnih volitev. Pozornemu očesu in ušesu ne uide, da se že kažejo prvi zametki tematik, na katerih bo temeljila volilna kampanja posameznih strank. In če se leva stran ne izneverja preverjenemu receptu netenja ideoloških tem, od zavračanja pokopa žrtev komunizma pa do pomoči pri samomoru, del desne tokrat stavi na eno samo izhodišče – na besedo.

Besedo si moramo vzeti nazaj, je že ob več priložnostih v zadnjem času poudarjal predsednik SDS Janez Janša. Prvič verjetno na prvem večjem shodu ob robu sojenja v zadevi Trenta. Da si jo moramo vzeti nazaj, predpostavlja, da je bila vzeta. In ena najbolj prikladnih besed, ki je bila vzeta, je svoboda.

Robert Golob se je na oblast zavihtel v času po nočni mori Covida-19. Kot slab spomin pridejo na misel zaprte trgovine, maske, omejitve, cepljenja, PCT … Če nič drugega, je treba Golobovemu volilnemu štabu priznati, da so mu zvito izbrali ime stranke. Dve besedi, ki sta opredelili natančno tisto, česar je v času pandemije najbolj manjkalo – gibanje in svoboda. Primerov, ki kažejo, da se je Golobova svoboda v manj kot treh letih sprevrgla v njeno nasprotje, je nič koliko.

Pravzaprav bi se lahko vprašali, ali je svoboda, kot jo razume aktualna slovenska leva oblast, sploh kdaj dejansko pomenila to, kar sama po sebi je. Na trenutek predsednik vlade namreč svojih totalitarnih teženj niti ne skriva. Spomnimo se samo na besede o čiščenju janšistov in javne radiotelevizije. Kaj je to, če ne popolno nasprotje svobode? Da niti ne govorimo o strohnelih obljubah o osebnih zdravnikih, blaginji za vse, ne le za peščico, o sto montažnih hišah na mesec za poplavljence in še bi lahko naštevali. Kaj si lahko mislimo o predsedniku vlade, ki prelomi celo obljubo, da ne bo več obljubljal?

Kot je ravnanje Svobode v nasprotju s pravim pomenom svobode, tako so besede aktualnih oblastnikov mnogokrat v nasprotju izrečenim. Da imamo volivci slab spomin, se je pokazalo skoraj na vseh volitvah doslej. Toda kdo še lahko verjame lahkotnemu besedičenju, ki se sproti sprevrača v nasprotje povedanega ali pa je uresničitev pomaknjena v neopredeljeno prihodnost. Popoplavna obnova bo očitno v celoti ostala prihodnji vladi, enako spopad z zdravstveno krizo in pomanjkanjem stanovanj.

A naj bomo še tako kritični, ravnanje slovenske oblastne politike in zloraba besede kot prapočela stvarjenja nista v ničemer presenetljivi, če poznamo njeno miselno naravnanost oziroma intimno opcijo. Da je laž nesmrtna duša komunizma, je ugotavljal že poljski filozof Leszek Kolakowski. Da se je lahkotno poslužujejo tudi njegovi ideološki nasledniki, tako ni nič nenavadnega. Nekoliko bolj presenetljiv pa je mazohizem, s katerim del volilnega telesa vedno znova na to pristaja.

Če je beseda zlorabljena, je zlorabljen njen Stvarnik njen vir – saj je bila beseda v začetku pri Bogu in beseda je bila Bog. In v dobro naroda je smiselno, da jo spet dobijo tisti, ki bodo njen smisel razumeli, jo uporabljali preudarno in za izrečenim besedami tudi stali. PA

Utrip dneva dne 16. 1.

• Izraelska vlada kljub pričakovanjem še ni potrdila dogovora o premierju v Gazi.
• Tudi škofje v Sveti deželi pozdravljajo dogovor, a opozarjajo, da je spor treba rešiti pri njegovih koreninah. 
• Biden v poslovilnem nagovoru opozoril pred oligarhijo v ZDA.
• Noveli o zdravstveni dejavnosti zelena luč na vladi, ta meni, da bo lahko povzročil nekaj bolečine, a na dolgi rok pozdravil kronične težave sistema.
• Vlada po zaušnici Bruslja zaradi pritiskov na Agencijo za energijo danes brez odločitve o spremembi pri omrežninah.
• Agencija za varnost prometa opozarja na previdno vožnjo v zimskih razmerah.
• Šport: Se bo kolesarska dirka po Franciji leta 2028, oziroma 2029 začela v Sloveniji?
• Vreme: Popoldne pretežno oblačno, na Primorskem jasno z burjo. Jutri zjutraj nizka oblačnost, čez dan delno jasno.
• Stroka opozarja: Cepljenje proti gripi je še vedno smiselno, vrh okužb lahko pričakujemo v prihodnjih tednih.
• Kupci za pomoč ljudem na pobudo Slovenske karitas in trgovin Hofer zbrali skoraj 16 ton izdelkov za družine v stiski.
• Šport: Slovenski rokometaši v Zagrebu proti Kubancem po prvi par točk na Svetovnem prvenstvu.

Novice iz Clevelanda

Pastoralni svet župnije Marije Vnebovzete v Clevelandu se je sinoči sestal v Slovenski sobi. Pregledali so projekte in dejavnosti v preteklem letu ter načrtovali prihodnje dogodke. To nedeljo bo v župniji na sporedu dobrodelno kosilo slovenske šole. Možno ga bo tudi prevzeti za domov. Župljane vabijo k udeležbi, saj s tem podprejo delovanje šole. Slovenska pristava pa v soboto, 25. januarja, pripravlja vsakoletno dobrodelno večerjo in ples, ki potekata v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. Letošnja tema je “Pristava: srce vsega”. Tako bodo v ospredju prijateljstva, zakoni in ljubezenske zgodbe, ki so se začele na Pristavi. Rojake vabijo, da delijo fotografije, ki spremljajo enkratne življenjske zgodbe.

Utrip dneva dne 15. 1.

• Odstopil generalni direktor Policije Jušić. Se notranji minister Poklukar lahko obdrži na položaju?
• Koprska stolnica tarča vandala. Na steni žaljiv napis, uperjen proti pravoslavnim vernikom.
• Leto dni zdravniške stavke: Na vladni strani ni volje, da bi speljala rešitve, ki bi omogočile dostojno delo, ocenjujejo v sindikatu Fides.
• Medijski zakon po mnenju Požarja politično-ideološki projekt celotne koalicije.
• Ministrstvo za šolstvo in Študentska organizacija predstavila ukrepe za reševanje bivanjske problematike študentov
• Nov obsežen napad Rusije na ukrajinsko energetsko omrežje, dobava elektrike začasno prekinjena.
• Vreme – pooblačilo se bo, ponekod bo občasno naletaval sneg. V petek spet več sonca.

Leto dni zdravniške stavke: Na vladni strani ni volje za spremembo sistema

15. januarja 2024 so v sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides začeli najdaljšo stavko v Sloveniji. Pogajanja še trajajo, nekatere zahteve so uresničene, a končnega dogovora, ki bi spremenil sistem, da bi ta deloval optimalno, za zdaj ni. Poklicali smo člana Fidesa, pediatra Janusza Klima iz Zdravstvenega doma Ljubljana.