Mladoskop

VEČ ...|10. 1. 2020
Odmev iz Vroclava

Jure Čehovin, Lucija Mihalinec, Eva Černelič, Lucija Tomc in Monika Gril so silvestrovali ob molitvi, druženju s sovrstniki iz vse Evrope, ob plesu in petju, v poljskem mestu Vroclav, na Evropskem srečanju mladih, romanju Zaupanja na zemlji, v organizaciji bratov iz Taizeja. Kako so se imeli, koga vse spoznali in kakšnih novih duhovnih moči si nabrali, smo se pogovarjali v Mladoskopu.

Odmev iz Vroclava

Jure Čehovin, Lucija Mihalinec, Eva Černelič, Lucija Tomc in Monika Gril so silvestrovali ob molitvi, druženju s sovrstniki iz vse Evrope, ob plesu in petju, v poljskem mestu Vroclav, na Evropskem srečanju mladih, romanju Zaupanja na zemlji, v organizaciji bratov iz Taizeja. Kako so se imeli, koga vse spoznali in kakšnih novih duhovnih moči si nabrali, smo se pogovarjali v Mladoskopu.

duhovnostdružbaizobraževanjemladiodnosikulturapogovorromanje

Mladoskop

Odmev iz Vroclava
Jure Čehovin, Lucija Mihalinec, Eva Černelič, Lucija Tomc in Monika Gril so silvestrovali ob molitvi, druženju s sovrstniki iz vse Evrope, ob plesu in petju, v poljskem mestu Vroclav, na Evropskem srečanju mladih, romanju Zaupanja na zemlji, v organizaciji bratov iz Taizeja. Kako so se imeli, koga vse spoznali in kakšnih novih duhovnih moči si nabrali, smo se pogovarjali v Mladoskopu.
VEČ ...|10. 1. 2020
Odmev iz Vroclava
Jure Čehovin, Lucija Mihalinec, Eva Černelič, Lucija Tomc in Monika Gril so silvestrovali ob molitvi, druženju s sovrstniki iz vse Evrope, ob plesu in petju, v poljskem mestu Vroclav, na Evropskem srečanju mladih, romanju Zaupanja na zemlji, v organizaciji bratov iz Taizeja. Kako so se imeli, koga vse spoznali in kakšnih novih duhovnih moči si nabrali, smo se pogovarjali v Mladoskopu.

Nataša Ličen

duhovnostdružbaizobraževanjemladiodnosikulturapogovorromanje

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|16. 9. 2019
Vtisi z radijskega kolesarskega romanja

Obujali smo spomine na letošnje kolesarsko romanje od Marije k Mariji. Za vas smo zbrali nekaj zanimivih pogovorov s poslušalci, ki so naše kolesarje sprejemali na različnih postajah romanja.

Vtisi z radijskega kolesarskega romanja

Obujali smo spomine na letošnje kolesarsko romanje od Marije k Mariji. Za vas smo zbrali nekaj zanimivih pogovorov s poslušalci, ki so naše kolesarje sprejemali na različnih postajah romanja.

kolesarjenje 2019prijateljstvoromanje

Prijatelji Radia Ognjišče

Vtisi z radijskega kolesarskega romanja
Obujali smo spomine na letošnje kolesarsko romanje od Marije k Mariji. Za vas smo zbrali nekaj zanimivih pogovorov s poslušalci, ki so naše kolesarje sprejemali na različnih postajah romanja.
VEČ ...|16. 9. 2019
Vtisi z radijskega kolesarskega romanja
Obujali smo spomine na letošnje kolesarsko romanje od Marije k Mariji. Za vas smo zbrali nekaj zanimivih pogovorov s poslušalci, ki so naše kolesarje sprejemali na različnih postajah romanja.

Franci Trstenjak

kolesarjenje 2019prijateljstvoromanje

Petkov večer

VEČ ...|6. 9. 2019
Nova Štifta pri Ribnici

Letošnje kolesarsko romanje Od Marija k Mariji, od prijatelja k prijatelju zaključujemo v romarskem središču pri Novi Štifti na Dolenjskem. V oddaji predstavljamo eno od najlepših cerkva na Slovenskem ter nekaj posebnosti tega romarskega kraja.

Nova Štifta pri Ribnici

Letošnje kolesarsko romanje Od Marija k Mariji, od prijatelja k prijatelju zaključujemo v romarskem središču pri Novi Štifti na Dolenjskem. V oddaji predstavljamo eno od najlepših cerkva na Slovenskem ter nekaj posebnosti tega romarskega kraja.

romanjeŠtiftakolesarjenjesvetišče

Petkov večer

Nova Štifta pri Ribnici
Letošnje kolesarsko romanje Od Marija k Mariji, od prijatelja k prijatelju zaključujemo v romarskem središču pri Novi Štifti na Dolenjskem. V oddaji predstavljamo eno od najlepših cerkva na Slovenskem ter nekaj posebnosti tega romarskega kraja.
VEČ ...|6. 9. 2019
Nova Štifta pri Ribnici
Letošnje kolesarsko romanje Od Marija k Mariji, od prijatelja k prijatelju zaključujemo v romarskem središču pri Novi Štifti na Dolenjskem. V oddaji predstavljamo eno od najlepših cerkva na Slovenskem ter nekaj posebnosti tega romarskega kraja.

Marjan Bunič

romanjeŠtiftakolesarjenjesvetišče

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|2. 9. 2019
Kolesarsko romanje in srečanje PRO

Povabili smo na romanje v nedeljo, 8. septembra, ob sklepu kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ter prisluhnili reportaži z našega srečanja na Uršlji gori, ki je bilo v nedeljo, 25. avgusta.

Kolesarsko romanje in srečanje PRO

Povabili smo na romanje v nedeljo, 8. septembra, ob sklepu kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ter prisluhnili reportaži z našega srečanja na Uršlji gori, ki je bilo v nedeljo, 25. avgusta.

družbaromanje

Prijatelji Radia Ognjišče

Kolesarsko romanje in srečanje PRO
Povabili smo na romanje v nedeljo, 8. septembra, ob sklepu kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ter prisluhnili reportaži z našega srečanja na Uršlji gori, ki je bilo v nedeljo, 25. avgusta.
VEČ ...|2. 9. 2019
Kolesarsko romanje in srečanje PRO
Povabili smo na romanje v nedeljo, 8. septembra, ob sklepu kolesarskega romanja Od Marije k Mariji, ter prisluhnili reportaži z našega srečanja na Uršlji gori, ki je bilo v nedeljo, 25. avgusta.

Franci Trstenjak

družbaromanje

Radijska kateheza

VEČ ...|20. 7. 2019
Veselje ob srečanjih

Gostilo smo voditelja Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja, bolniškega duhovnika Mira Šlibarja.

Veselje ob srečanjih

Gostilo smo voditelja Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja, bolniškega duhovnika Mira Šlibarja.

duhovnostbolezenromanje

Radijska kateheza

Veselje ob srečanjih
Gostilo smo voditelja Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja, bolniškega duhovnika Mira Šlibarja.
VEČ ...|20. 7. 2019
Veselje ob srečanjih
Gostilo smo voditelja Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja, bolniškega duhovnika Mira Šlibarja.

Damijana Medved

duhovnostbolezenromanje

Kolokvij

VEČ ...|12. 7. 2019
Romanje v Španijo po Ignacijevih stopinjah

Romarski duhovni odmik s p. Vilijem Lovšetom po Ignacijevih stopinjah v Španiji je že tradicionalen in nekaj posebnega. Letošnji nosi naslov Ne sam, ampak z njim!.

Romanje v Španijo po Ignacijevih stopinjah

Romarski duhovni odmik s p. Vilijem Lovšetom po Ignacijevih stopinjah v Španiji je že tradicionalen in nekaj posebnega. Letošnji nosi naslov Ne sam, ampak z njim!.

mladiduhovnostpogovorromanje

Kolokvij

Romanje v Španijo po Ignacijevih stopinjah
Romarski duhovni odmik s p. Vilijem Lovšetom po Ignacijevih stopinjah v Španiji je že tradicionalen in nekaj posebnega. Letošnji nosi naslov Ne sam, ampak z njim!.
VEČ ...|12. 7. 2019
Romanje v Španijo po Ignacijevih stopinjah
Romarski duhovni odmik s p. Vilijem Lovšetom po Ignacijevih stopinjah v Španiji je že tradicionalen in nekaj posebnega. Letošnji nosi naslov Ne sam, ampak z njim!.

Marjan Bunič

mladiduhovnostpogovorromanje

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|17. 6. 2019
Romanje v Švico

V tokratni oddaji smo slišali povzetek romanja v Švico in vtise udeležencev.

Romanje v Švico

V tokratni oddaji smo slišali povzetek romanja v Švico in vtise udeležencev.

pogovorkomentarromanjepotovanje

Prijatelji Radia Ognjišče

Romanje v Švico
V tokratni oddaji smo slišali povzetek romanja v Švico in vtise udeležencev.
VEČ ...|17. 6. 2019
Romanje v Švico
V tokratni oddaji smo slišali povzetek romanja v Švico in vtise udeležencev.

Franci TrstenjakAlenka ŽibertMirjam Judež

pogovorkomentarromanjepotovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 6. 2019
Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon

Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon

Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

misijonšentvidljubljanabrezjeromanje

Informativni prispevki

Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon
Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.
VEČ ...|7. 6. 2019
Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon
Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

Alen Salihović

misijonšentvidljubljanabrezjeromanje

Iz Betanije

VEČ ...|3. 5. 2019
Izkušnja Parray Le Moniala

O tem, kako je sporočilo duhovnega središča v Burgundiji doživela mama petih otrok Kristina Cenčič, ki je tja poromala s svojo družino.

Izkušnja Parray Le Moniala

O tem, kako je sporočilo duhovnega središča v Burgundiji doživela mama petih otrok Kristina Cenčič, ki je tja poromala s svojo družino.

duhovnostizkušnja Bogaromanje

Iz Betanije

Izkušnja Parray Le Moniala
O tem, kako je sporočilo duhovnega središča v Burgundiji doživela mama petih otrok Kristina Cenčič, ki je tja poromala s svojo družino.
VEČ ...|3. 5. 2019
Izkušnja Parray Le Moniala
O tem, kako je sporočilo duhovnega središča v Burgundiji doživela mama petih otrok Kristina Cenčič, ki je tja poromala s svojo družino.

Blaž Lesnik

duhovnostizkušnja Bogaromanje

Iz Betanije

VEČ ...|1. 5. 2019
Bistvo življenja je v srcu

Vsak človek potrebuje občutek ljubljenosti. Hkrati pa ljudje težko verjamemo, da nas ima nekdo tako neskončno rad, nas razume in čuti z nami. O božji ljubezni in usmiljenju sta spregovorila s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar.

Bistvo življenja je v srcu

Vsak človek potrebuje občutek ljubljenosti. Hkrati pa ljudje težko verjamemo, da nas ima nekdo tako neskončno rad, nas razume in čuti z nami. O božji ljubezni in usmiljenju sta spregovorila s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar.

duhovnostizkušnja Bogaromanje

Iz Betanije

Bistvo življenja je v srcu
Vsak človek potrebuje občutek ljubljenosti. Hkrati pa ljudje težko verjamemo, da nas ima nekdo tako neskončno rad, nas razume in čuti z nami. O božji ljubezni in usmiljenju sta spregovorila s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar.
VEČ ...|1. 5. 2019
Bistvo življenja je v srcu
Vsak človek potrebuje občutek ljubljenosti. Hkrati pa ljudje težko verjamemo, da nas ima nekdo tako neskončno rad, nas razume in čuti z nami. O božji ljubezni in usmiljenju sta spregovorila s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar.

Blaž Lesnik

duhovnostizkušnja Bogaromanje

Iz Betanije

VEČ ...|29. 4. 2019
Božje usmiljenje in Parray le Monial

Kakšno je sporočilo francoskega mesta v Burgundiji Parray le Monial, kamor romajo ljudje z vsega sveta, danes? O božjem usmiljenju sta spregovorila Boštjan s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar iz skupnosti Emanuel.

Božje usmiljenje in Parray le Monial

Kakšno je sporočilo francoskega mesta v Burgundiji Parray le Monial, kamor romajo ljudje z vsega sveta, danes? O božjem usmiljenju sta spregovorila Boštjan s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar iz skupnosti Emanuel.

duhovnostizkušnja Bogaromanje

Iz Betanije

Božje usmiljenje in Parray le Monial
Kakšno je sporočilo francoskega mesta v Burgundiji Parray le Monial, kamor romajo ljudje z vsega sveta, danes? O božjem usmiljenju sta spregovorila Boštjan s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar iz skupnosti Emanuel.
VEČ ...|29. 4. 2019
Božje usmiljenje in Parray le Monial
Kakšno je sporočilo francoskega mesta v Burgundiji Parray le Monial, kamor romajo ljudje z vsega sveta, danes? O božjem usmiljenju sta spregovorila Boštjan s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar iz skupnosti Emanuel.

Blaž Lesnik

duhovnostizkušnja Bogaromanje

Petkov večer

VEČ ...|15. 3. 2019
Poljska

Tokrat smo z besedo in glasbo romali po poti, ki so jo ubrali romarji župnije Srednja vas v Bohinju z župnikom g. Martinom Golobom. Veličastna in nemirna preteklost odseva v poljski sedanjosti. Slovenska maša, darovana pri oltarju z milostno podobo cestohowske Matere Božje, srečanje s Poljaki, večni opomin v Oscwiecimu, ljubezen, Božje usmiljenje in zaupanje v Odrešenika in devico Marijo, živahnost Krakova in skrivnosti podzemnega solnega sveta. In še veliko več, ko se kot nekoč, romarji povežejo in so pravi sopotnik drug drugemu.

Poljska

Tokrat smo z besedo in glasbo romali po poti, ki so jo ubrali romarji župnije Srednja vas v Bohinju z župnikom g. Martinom Golobom. Veličastna in nemirna preteklost odseva v poljski sedanjosti. Slovenska maša, darovana pri oltarju z milostno podobo cestohowske Matere Božje, srečanje s Poljaki, večni opomin v Oscwiecimu, ljubezen, Božje usmiljenje in zaupanje v Odrešenika in devico Marijo, živahnost Krakova in skrivnosti podzemnega solnega sveta. In še veliko več, ko se kot nekoč, romarji povežejo in so pravi sopotnik drug drugemu.

družbaduhovnostizobraževanjespominromanje

Petkov večer

Poljska
Tokrat smo z besedo in glasbo romali po poti, ki so jo ubrali romarji župnije Srednja vas v Bohinju z župnikom g. Martinom Golobom. Veličastna in nemirna preteklost odseva v poljski sedanjosti. Slovenska maša, darovana pri oltarju z milostno podobo cestohowske Matere Božje, srečanje s Poljaki, večni opomin v Oscwiecimu, ljubezen, Božje usmiljenje in zaupanje v Odrešenika in devico Marijo, živahnost Krakova in skrivnosti podzemnega solnega sveta. In še veliko več, ko se kot nekoč, romarji povežejo in so pravi sopotnik drug drugemu.
VEČ ...|15. 3. 2019
Poljska
Tokrat smo z besedo in glasbo romali po poti, ki so jo ubrali romarji župnije Srednja vas v Bohinju z župnikom g. Martinom Golobom. Veličastna in nemirna preteklost odseva v poljski sedanjosti. Slovenska maša, darovana pri oltarju z milostno podobo cestohowske Matere Božje, srečanje s Poljaki, večni opomin v Oscwiecimu, ljubezen, Božje usmiljenje in zaupanje v Odrešenika in devico Marijo, živahnost Krakova in skrivnosti podzemnega solnega sveta. In še veliko več, ko se kot nekoč, romarji povežejo in so pravi sopotnik drug drugemu.

Alenka Žibert

družbaduhovnostizobraževanjespominromanje

Doživetja narave

VEČ ...|24. 8. 2018
Po Nebeški poti

Sledili smo posebnim markacijam: modri ribi s puščico. Tako je namreč označena 220 km dolga Nebeška pot. Jakobovo pot v Španiji pozna milijone ljudi, tudi številni Slovenci. Za Camino celeste, ki je bila označena leta 2006 in povezuje Oglej in Svete Višarje, pa je slišal malokdo. Naš gost Rado Sluga jo je prehodil pred kratkim.

Po Nebeški poti

Sledili smo posebnim markacijam: modri ribi s puščico. Tako je namreč označena 220 km dolga Nebeška pot. Jakobovo pot v Španiji pozna milijone ljudi, tudi številni Slovenci. Za Camino celeste, ki je bila označena leta 2006 in povezuje Oglej in Svete Višarje, pa je slišal malokdo. Naš gost Rado Sluga jo je prehodil pred kratkim.

naravaromanjeCamino celesteSvete Višarje

Doživetja narave

Po Nebeški poti
Sledili smo posebnim markacijam: modri ribi s puščico. Tako je namreč označena 220 km dolga Nebeška pot. Jakobovo pot v Španiji pozna milijone ljudi, tudi številni Slovenci. Za Camino celeste, ki je bila označena leta 2006 in povezuje Oglej in Svete Višarje, pa je slišal malokdo. Naš gost Rado Sluga jo je prehodil pred kratkim.
VEČ ...|24. 8. 2018
Po Nebeški poti
Sledili smo posebnim markacijam: modri ribi s puščico. Tako je namreč označena 220 km dolga Nebeška pot. Jakobovo pot v Španiji pozna milijone ljudi, tudi številni Slovenci. Za Camino celeste, ki je bila označena leta 2006 in povezuje Oglej in Svete Višarje, pa je slišal malokdo. Naš gost Rado Sluga jo je prehodil pred kratkim.

Blaž Lesnik

naravaromanjeCamino celesteSvete Višarje

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|12. 5. 2020
O evangeliju po sv. Janezu

Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.

O evangeliju po sv. Janezu

Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.

Blaž Lesnik

duhovnostevangelijisv. Janez

Kmetijska oddaja

VEČ ...|31. 5. 2020
Gosta: Janez Beja in Roman Žveglič

Potegnili smo črto pod letošnji Teden gozdov in se ustavili ob veliki krizi pri odkupu živine.

Gosta: Janez Beja in Roman Žveglič

Potegnili smo črto pod letošnji Teden gozdov in se ustavili ob veliki krizi pri odkupu živine.

Robert Božič

infokmetijstvokomentarnaravapolitikasvetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|1. 6. 2020
Prof. dr. Ernest Petrič o sproščanju ukrepov, nakupu zaščitne opreme in protestih

Tokratni gost dr. Ernest Petrič je spregovoril o epidemiji, o ukrepih ki so jo spremljali, o blaženju posledic krize. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi nabave medicinske in zaščitne opreme, interpelacije ministra Počivalška, kolesarskih protestov, političnega spopada za oblast, ki se kaže tudi v državnem zboru.

Prof. dr. Ernest Petrič o sproščanju ukrepov, nakupu zaščitne opreme in protestih

Tokratni gost dr. Ernest Petrič je spregovoril o epidemiji, o ukrepih ki so jo spremljali, o blaženju posledic krize. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi nabave medicinske in zaščitne opreme, interpelacije ministra Počivalška, kolesarskih protestov, političnega spopada za oblast, ki se kaže tudi v državnem zboru.

Tone Gorjup

komentardružbapolitika

Program zadnjega tedna

VEČ ...|5. 6. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. junij 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. junij 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš pogled

VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfopolitika

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 6. 2020
Jana Bauer nagrada Desetnica - Čitalnica NUK odprta - Priprave Europa Cantat

Jana Bauer nagrada Desetnica - Čitalnica NUK odprta - Priprave Europa Cantat

Jože Bartolj

kultura

Komentar tedna

VEČ ...|5. 6. 2020
Jernej Letnar Černič: Slovenske šole in njihovo poslanstvo

Če želimo, da bomo čez nekaj desetletja še vedno živeli v slovenski državi, jo moramo sedaj vsakodnevno varovati tudi v izobraževanju in ustvarjati ljudi, ki jih ne bom sram razobesiti slovensko zastavo, zapeti slovensko ljudsko pesem in pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki so žrtvovali svoje zdravje in življenje, da lahko sedaj živimo v slovenski državi.Tako je v Komentarju tedna razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: Slovenske šole in njihovo poslanstvo

Če želimo, da bomo čez nekaj desetletja še vedno živeli v slovenski državi, jo moramo sedaj vsakodnevno varovati tudi v izobraževanju in ustvarjati ljudi, ki jih ne bom sram razobesiti slovensko zastavo, zapeti slovensko ljudsko pesem in pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki so žrtvovali svoje zdravje in življenje, da lahko sedaj živimo v slovenski državi.Tako je v Komentarju tedna razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružbaizobraževanjevzgoja

Vabilo na pot

VEČ ...|5. 6. 2020
Spet smo tu! Vabljeni!

Sproščanje ukrepov po epidemiji prinaša rekreativne dogodke, z njimi pa se vrača tudi naše Vabilo na pot. Povabili smo vas na dobrodelni Formaraton, odpravite se lahko na Nočni pohod po framskih poteh, ljubitelji cvetja pa v nedeljo na rožni sprehod po Veliki planini.

Spet smo tu! Vabljeni!

Sproščanje ukrepov po epidemiji prinaša rekreativne dogodke, z njimi pa se vrača tudi naše Vabilo na pot. Povabili smo vas na dobrodelni Formaraton, odpravite se lahko na Nočni pohod po framskih poteh, ljubitelji cvetja pa v nedeljo na rožni sprehod po Veliki planini.

Blaž Lesnik

športnarava

Iz Betanije

VEČ ...|5. 6. 2020
Pridi, Sveti DDuh

Iz priljubljene knjige:Pet minut s Svetim Duhom

Pridi, Sveti DDuh

Iz priljubljene knjige:Pet minut s Svetim Duhom

Mateja Subotičanec

duhovnost