V tokratni oddaji smo slišali povzetek romanja v Švico in vtise udeležencev.

Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

O tem, kako je sporočilo duhovnega središča v Burgundiji doživela mama petih otrok Kristina Cenčič, ki je tja poromala s svojo družino.

Vsak človek potrebuje občutek ljubljenosti. Hkrati pa ljudje težko verjamemo, da nas ima nekdo tako neskončno rad, nas razume in čuti z nami. O božji ljubezni in usmiljenju sta spregovorila s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar.

Kakšno je sporočilo francoskega mesta v Burgundiji Parray le Monial, kamor romajo ljudje z vsega sveta, danes? O božjem usmiljenju sta spregovorila Boštjan s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar iz skupnosti Emanuel.

Tokrat smo z besedo in glasbo romali po poti, ki so jo ubrali romarji župnije Srednja vas v Bohinju z župnikom g. Martinom Golobom. Veličastna in nemirna preteklost odseva v poljski sedanjosti. Slovenska maša, darovana pri oltarju z milostno podobo cestohowske Matere Božje, srečanje s Poljaki, večni opomin v Oscwiecimu, ljubezen, Božje usmiljenje in zaupanje v Odrešenika in devico Marijo, živahnost Krakova in skrivnosti podzemnega solnega sveta. In še veliko več, ko se kot nekoč, romarji povežejo in so pravi sopotnik drug drugemu.

Sledili smo posebnim markacijam: modri ribi s puščico. Tako je namreč označena 220 km dolga Nebeška pot. Jakobovo pot v Španiji pozna milijone ljudi, tudi številni Slovenci. Za Camino celeste, ki je bila označena leta 2006 in povezuje Oglej in Svete Višarje, pa je slišal malokdo. Naš gost Rado Sluga jo je prehodil pred kratkim.