Kulturni utrinki
Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Mestna občina Maribor na področju kulture, letos prejme slikarka Anka Krašna. Dobitniki Glazerjevih listin za posamezne dosežke pa so pisatelj Avgust Demšar, violinistka Oksana Pečeny in igralec Jurij Drevenšek. V Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana je na ogled razstava ilustratorja, filmskega animatorja in striparja Marjana Mančka z naslovom Čas teče.
Kulturni utrinki
Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Mestna občina Maribor na področju kulture, letos prejme slikarka Anka Krašna. Dobitniki Glazerjevih listin za posamezne dosežke pa so pisatelj Avgust Demšar, violinistka Oksana Pečeny in igralec Jurij Drevenšek. V Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana je na ogled razstava ilustratorja, filmskega animatorja in striparja Marjana Mančka z naslovom Čas teče.
Kulturni utrinki
Prejemnica nagrade za življenjsko delo Riharda Jakopiča je Ančka Gošnik Godec, prejemnica nagrade Frana Gerbiča za življenjsko delo pa je Helena Meško. V Šivčevi hiši v Radovljici je na ogled pregledno razstavo ilustratorja in karikaturista, Marjana Mančka. Državni zbor je sprejel novelo zakona o javni rabi slovenščine.
Kulturni utrinki
Prejemnica nagrade za življenjsko delo Riharda Jakopiča je Ančka Gošnik Godec, prejemnica nagrade Frana Gerbiča za življenjsko delo pa je Helena Meško. V Šivčevi hiši v Radovljici je na ogled pregledno razstavo ilustratorja in karikaturista, Marjana Mančka. Državni zbor je sprejel novelo zakona o javni rabi slovenščine.
Naš gost
Naš gost je bil ilustrator Marjan Manček. Januarja 2023 je dopolnil 75 let. Le kdo ne pozna njegovih upodobitev Pedenjpeda, Mojce Pokrajculje, Kozlovske sodbe v Višnji Gori, če omenimo samo nekatere ... Pogovor smo začeli s pogledom na začetek novega šolskega in veroučnega leta, saj je naš gost, pravzaprav vse življenje ustvarjal predvsem za mladino. Govorili pa smo tudi o karikaturi, ilustraciji in animiranem filmu.
Naš gost
Naš gost je bil ilustrator Marjan Manček. Januarja 2023 je dopolnil 75 let. Le kdo ne pozna njegovih upodobitev Pedenjpeda, Mojce Pokrajculje, Kozlovske sodbe v Višnji Gori, če omenimo samo nekatere ... Pogovor smo začeli s pogledom na začetek novega šolskega in veroučnega leta, saj je naš gost, pravzaprav vse življenje ustvarjal predvsem za mladino. Govorili pa smo tudi o karikaturi, ilustraciji in animiranem filmu.
Moja zgodba
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule pripravila znanstveni posvet z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V zadnji četrti oddaji iz niza boste lahko prisluhnili prispevkoma p. dr. Edvarda Kovača o Rebulovem spopadu z ničem in njegovem krščanskem eksistencializmu in pa dr. Aleša Mavra, ki je razmišljal o Rebulovem janezopavlovskem kompromisu.
Kmetijska oddaja
Temeljno vprašanje kmetov je, kako lahko zakonodajo medrersorsko usklajuješ, če to isto stvar v dialogu šele spreminjaš in izboljšuješ. Dodatno nič manj pereče vprašanje pa je, ali ne bi bilo bolj modro do maja počakati na zakonodajne spremembe, ki bodo sprejete v Bruslju in šele potem zakoličiti novo slovensko kmetijsko zakonodajo.
Naš gost
Oddaja je prinesla vpogled v svet tekmovalnega plesa s 23-kratno državno in štirikratno svetovno prvakinjo v standardnih in latinskoameriških plesih Katarino Venturini. Gostja je z nami delila grenke plati sijoče kariere pa tudi čudovite občutke biti najboljši na svetu. Slišali smo, kako se po nenehnem potovanju na vse konce sveta prikrade želja po ustaljenem, družinskem življenju.
Slovencem po svetu in domovini
Rojaki v Clevelandu imajo ob začetku postnega časa priložnost, da pristopijo k obredu pepeljenja še pri večerni sveti maši pri Mariji Vnebovzeti in pri Svetem Vidu. S postom, molitvijo in dobrodelnostjo se bodo pripravljali na veliko noč. Pri Mariji Vnebovzeti bodo dnevne jutranje maše v slovenščini, ob sredah in petkih pa bodo večerne maše v angleščini. Križev pot ob ob sredah v angleščini, ob nedeljah popoldne pa v slovenščini. Vsakič se bo zaključil z blagoslovom z Najsvetejšim. Ob četrtkih popoldne v postnem času bo priložnost za molitev, duhovno branje in tiho premišljevanje pred Najsvetejšim. Nadaljevali s tradicijo postnih maš župnij collinwoodske škofije, in sicer ob ponedeljskih zvečer. V župnijski dvorani pri Mariji Vnebovzeti pa bodo vsak petek popoldne na voljo tudi ribje večerje, ki slovijo kot ene najboljših v mestu.
Naš pogled
Rubrika je tokrat prinesla iskreno zahvalo darovalcem, ki so sodelovali v Pustni Sobotni iskrici, ki je zbrala 159.016 evrov za otroke v Angoli.
Kulturni utrinki
Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Mestna občina Maribor na področju kulture, letos prejme slikarka Anka Krašna. Dobitniki Glazerjevih listin za posamezne dosežke pa so pisatelj Avgust Demšar, violinistka Oksana Pečeny in igralec Jurij Drevenšek. V Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana je na ogled razstava ilustratorja, filmskega animatorja in striparja Marjana Mančka z naslovom Čas teče.
Komentar Družina
Arko, poudarja, da post ni zgolj fizična vzdržnost od mesa, ampak predvsem duhovna prenova srca. Postni čas bi morali izkoristiti za poglabljanje odnosa z Bogom in bližnjimi ter premagovanje osebnih ovir, ki nas ločujejo od pristnega odnosa z njim. Pomembno je, da naše molitve in dejanja temeljijo na iskreni želji po duhovni rasti in ne na dokazovanju lastne vzdržnosti. Avtor zaključuje, da je pravi pomen posta v odpovedi sebičnosti, zamer in napuha ter v sprejemanju Božje ljubezni in odpuščanja.
Ni meje za dobre ideje
V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je sestro prosila za recept za žgance iz pirine moke za dve osebi. Potrebujemo ¼ l (20-25 dag moke), 4 dl vode in ½ žličke soli. Ko voda, ki smo jih dodali sol, zavre, stresemo v lonec moko in pokrijemo. Lahko na sredini z ročajem kuhalnice naredimo luknjo, da bo vrelec prej zajel moko. Tako pustimo dobrih 10 minut. Vmes pripravimo zabelo: pogrejemo ocvirke, olje, zaseko ... Nato vodo odlijemo v drugo posodo. Zabelimo, da zacvrči in z močnejšo kuhalnico zdrobimo dobljeno zmes. Po potem po potrebi prilivamo žgančevko in z vilico do konca zdrobimo v žgance. Na koncu jih lahko še malo zabelimo s suhimi ocvirki. Enak postopek je z belo ali ajdovo moko, le da k ajdovi dodamo še malo (vsaj 2 žlici zvrhani) pšenične moke. Lahko pa v vodo damo kuhati tudi kakšen na listke narezan krompir. Postopek priprave je isti kot prej opisano.