V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.
V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.
Ni meje za dobre ideje
Z doc dr. Tino Škorjanc iz Laboratorija za raziskave materialov Univerze v Novi Gorici smo se ob dogodku LEGO na ravni atomov: Nobelova nagrada iz kemije 2025, pogovarjali o materialih prihodnosti, kakšni so trendi oz. kakšne so potrebe na trgu?, kateri inovativni materiali se odkrivajo oziroma na katerih nalogah delajo tudi v omenjenem laboratoriju?
Ni meje za dobre ideje
Z doc dr. Tino Škorjanc iz Laboratorija za raziskave materialov Univerze v Novi Gorici smo se ob dogodku LEGO na ravni atomov: Nobelova nagrada iz kemije 2025, pogovarjali o materialih prihodnosti, kakšni so trendi oz. kakšne so potrebe na trgu?, kateri inovativni materiali se odkrivajo oziroma na katerih nalogah delajo tudi v omenjenem laboratoriju?
Ni meje za dobre ideje
Na dogodku Andragoškega centra Slovenije »Lahko.si«, ki je namenjen spodbujanju mladih z manj priložnostmi k odkrivanju novih znanj, smo se o realnih ozadjih na trgu dela, tudi o kreativnosti, pogovarjali s psihologom Maticem Muncem.
Ni meje za dobre ideje
Na dogodku Andragoškega centra Slovenije »Lahko.si«, ki je namenjen spodbujanju mladih z manj priložnostmi k odkrivanju novih znanj, smo se o realnih ozadjih na trgu dela, tudi o kreativnosti, pogovarjali s psihologom Maticem Muncem.
Ni meje za dobre ideje
V Sloveniji še deluje nekaj industrij z dolgoletno tradicijo, med katerimi je tudi podjetje Marmor Hotavlje, ki se ponaša z delom, vztrajnostjo in predanostjo že tristo let. Helena Selak je govorila o njihovi viziji, iskanju novih idej in sodelavcev.
Ni meje za dobre ideje
V Sloveniji še deluje nekaj industrij z dolgoletno tradicijo, med katerimi je tudi podjetje Marmor Hotavlje, ki se ponaša z delom, vztrajnostjo in predanostjo že tristo let. Helena Selak je govorila o njihovi viziji, iskanju novih idej in sodelavcev.
Ni meje za dobre ideje
Jaka Mihelčič je mojster pivovarske tradicije. Spoznali smo ga na praznovanju desetletnice KULTA 316, biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, ob predstavitvi šolske mikropivovarne. V božično novoletnem obdobju, ko se ob srečanjih še vedno nazdravlja, smo ga povprašali po njihovi - šolski zgodbi piva.
Ni meje za dobre ideje
Jaka Mihelčič je mojster pivovarske tradicije. Spoznali smo ga na praznovanju desetletnice KULTA 316, biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, ob predstavitvi šolske mikropivovarne. V božično novoletnem obdobju, ko se ob srečanjih še vedno nazdravlja, smo ga povprašali po njihovi - šolski zgodbi piva.
Ni meje za dobre ideje
Na 5. tekmovanju Badel Barmen Junior Cup 2025, je v kategoriji kratke mešane pijače, prvo mesto osvojila študentka Katja Fortuna, pod mentorstvom Boštjana Humskega, s svojo lastno kreacijo La Fortuna. Srečali smo jo na praznovanju desetletnice BIC Ljubljana.
Ni meje za dobre ideje
Na 5. tekmovanju Badel Barmen Junior Cup 2025, je v kategoriji kratke mešane pijače, prvo mesto osvojila študentka Katja Fortuna, pod mentorstvom Boštjana Humskega, s svojo lastno kreacijo La Fortuna. Srečali smo jo na praznovanju desetletnice BIC Ljubljana.
Ni meje za dobre ideje
Milan Ninič je predsednik humanitarnega društva Enostavno pomagam, kjer vsako leto v sklopu Božičkove tovarne daril obdarijo številne otroke. Obenem pa s tem v stiski pomagajo tudi staršem in jim stojijo ob strani. V zgodbo so povezali širšo skupnost, kar je najlepše ob prazniku.
Ni meje za dobre ideje
Milan Ninič je predsednik humanitarnega društva Enostavno pomagam, kjer vsako leto v sklopu Božičkove tovarne daril obdarijo številne otroke. Obenem pa s tem v stiski pomagajo tudi staršem in jim stojijo ob strani. V zgodbo so povezali širšo skupnost, kar je najlepše ob prazniku.
Ni meje za dobre ideje
Na dogodku »Lahko.si», ki so ga za mlade z manj priložnostmi pripravili v organizaciji slovenskega Andragoškega centra, smo Juša Milčinskega - ki je dogodek povezoval in s sodelavci IGLU Theatra poskrbel za sproščeno in humorno razpoloženje, s tem pa spodbudil h kreativnosti - vprašali, kako biti bolj ustvarjalen, radoveden in iskriv?, ter kako zmore sam ohranjati inovativnost.
Ni meje za dobre ideje
Na dogodku »Lahko.si», ki so ga za mlade z manj priložnostmi pripravili v organizaciji slovenskega Andragoškega centra, smo Juša Milčinskega - ki je dogodek povezoval in s sodelavci IGLU Theatra poskrbel za sproščeno in humorno razpoloženje, s tem pa spodbudil h kreativnosti - vprašali, kako biti bolj ustvarjalen, radoveden in iskriv?, ter kako zmore sam ohranjati inovativnost.
Ni meje za dobre ideje
Center kulinarike in turizma KULT316, že deset let deluje pod okriljem Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC Ljubljana), desetletje drznih idej, izjemnih dosežkov in nepozabnih okusov. Pogovarjali smo se z direktorico mag. Jasno Kržin Stepišnik. V desetih letih se je v centru na področju gostinstva in turizma izobraževalo več kot 800 dijakov in študentov, ki so postregli več kot 280.000 gostov v šolski restavraciji KULT316, soorganizirali več kot 100 ekskurzij za šole in fakultete v Šolski turistični agenciji KULT316 in na domačih ter mednarodnih tekmovanjih prejeli več kot 200 medalj in priznanj s področja gostinstva in turizma doma in v tujini, od tega 100 zlatih. KULT316 je v zadnjih desetih letih postal sinonim za sodobne izobraževalne prakse na področjih gostinstva, turizma, živilstva in prehrane. S svojo restavracijo, kavarno, šolsko turistično agencijo, mikro-pivovarno, vinsko kletjo in konferenčnimi prostori, je postal prostor, kjer se znanje sreča z realnim okoljem, saj so prostori namenjeni izobraževanju študentom v programih gostinstvo in turizem ter živilstvo in prehrana na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli in hkrati odprti za širšo javnost.
Ni meje za dobre ideje
Center kulinarike in turizma KULT316, že deset let deluje pod okriljem Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC Ljubljana), desetletje drznih idej, izjemnih dosežkov in nepozabnih okusov. Pogovarjali smo se z direktorico mag. Jasno Kržin Stepišnik. V desetih letih se je v centru na področju gostinstva in turizma izobraževalo več kot 800 dijakov in študentov, ki so postregli več kot 280.000 gostov v šolski restavraciji KULT316, soorganizirali več kot 100 ekskurzij za šole in fakultete v Šolski turistični agenciji KULT316 in na domačih ter mednarodnih tekmovanjih prejeli več kot 200 medalj in priznanj s področja gostinstva in turizma doma in v tujini, od tega 100 zlatih. KULT316 je v zadnjih desetih letih postal sinonim za sodobne izobraževalne prakse na področjih gostinstva, turizma, živilstva in prehrane. S svojo restavracijo, kavarno, šolsko turistično agencijo, mikro-pivovarno, vinsko kletjo in konferenčnimi prostori, je postal prostor, kjer se znanje sreča z realnim okoljem, saj so prostori namenjeni izobraževanju študentom v programih gostinstvo in turizem ter živilstvo in prehrana na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli in hkrati odprti za širšo javnost.
Ni meje za dobre ideje
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Naš gost
Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.
Duhovna misel
Sveti Frančišek je Hvalnico stvarstva pisal, ko je slepel in jo končal, ko je videl samo še temo. Ob tem spoznanju verzi še močneje zasijejo, saj odsevajo njegovo notranjost: “Hvaljen, moj Gospod, v našem bratu ognju, v katerem nam noč razsvetljuješ; lep je in vesel in krepak in močan.”
Beseda je zakon!
Tokrat nam bo prof. dr. Hotimir Tivadar med drugim predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri besedah Bog, božji in sveti.
Slovencem po svetu in domovini
V Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair v Clevelandu je bila minulo soboto Pristavska noč. To je prireditev s plesom in zabavo, ki ima že dolgoletno tradicijo, potekal je že 65-ič. V nedeljo je bil v farni dvorani pri Svetem Vidu v Clevelandu pri dopoldanski maši predstavljen film Exodus 1945: Naša kri, ki je nastal v produkciji Studia Siposh iz Slovenije. Film v slovenščini z angleškimi podnapisi osvetljuje delo slovenskih zdravnikov, dr. Valentina Meršola in dr. Janeza Janeža, ki sta ob koncu druge svetovne vojne od maja do junija 1945 rešila na tisoče Slovencev, beguncev iz Jugoslavije v južno Avstrijo. Na predstavitvi filma je bil tudi David Sipoš. Film bodo to soboto predvajali še v slovenski župniji Svetega Gregorija velikega v Hamiltonu v Kanadi, v soboto pa župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo v Torontu.
Srečanja
V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala, če lahko naredi ribano kašo iz polnozrnate moke. Sestra Nikolina pritrjuje, mora pa v vsakem primeru pripraviti krepko testo, da ga bomo lahko ribali. Na 1 jajce naj bo 12-15 dag moke. Dobro ga moramo pregnesti na pultu ali delovni deski, da se jajce porazdeli. Če je testo preveč mehko, dodamo še malo moke. Če se nam noče sprijeti skupaj, pa kapljico olja. Ribamo lahko na prt ali pa direktno v vrelo juho. Pri uporabi polnozrnate moke sestra Nikolina priporoča, da ribamo bolj na debelo, grobo. Zato se bo tudi kuhala kakšno minuto več. Dodaja še, da ko je kaša kuhana, juho odstavimo, da ne bomo izgubili prave arome.
Življenje išče pot
Svet se danes vrti tako, da ljudje manj beremo. Seveda to ne velja za vse, a za mlade lahko rečemo, da se težje spravijo k branju in so manj vztrajni. Naša gostja je bila upokojena profesorica slovenščine in primerjalne književnosti Jana Ozimek. V zadnji številki revije Vzgoja je objavila članek, ki govori o čustvih in pouku književnosti, kjer opiše literarni pristop do teme o ljubezni in pojasni pomen biblioterapije.
Svetovalnica
Za osnovnošolce se bliža čas odločitve, kam naprej. V oddaji je bila z nami karierna svetovalka Nataša Hanuna, ki nam je med drugim povedala, kakšna je razlika med gimnazijo in srednjo strokovno šolo, kako poteka delo na poklicnih šolah, kako je s točkami glede na spremenjeno vlogo npz-jev in kako zrel naj bo otrok ob slovesu od osnovne šole.
Duhovna misel
Sveti Frančišek je Hvalnico stvarstva pisal, ko je slepel in jo končal, ko je videl samo še temo. Ob tem spoznanju verzi še močneje zasijejo, saj odsevajo njegovo notranjost: “Hvaljen, moj Gospod, v našem bratu ognju, v katerem nam noč razsvetljuješ; lep je in vesel in krepak in močan.”