V Žabnicah v Kanalski dolini bodo eno od ulic poimenovali po rojaku duhovniku, etnologu in politiku Lambertu Ehrlichu, ki so ga v Ljubljani ustrelili leta 1942. Slovesnost ob tem naj bi potekala to pomlad, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Tako je trbiški župan Renzo Zanette pred kratkim povedal predstavnikom Združenja don Mario Cernet. Slednje je sicer predlagalo, da bi po Ehrlichu poimenovali ulico v neposredni bližini njegove rojstne hiše, blizu vaškega jedra. Dom še piše, da morda ni naključje, da bodo po njem imenovali ulico prav letos, saj bo 24. junija minilo sto let odkar so obnovili Svete Višarje po opustošenju prve svetovne vojne in odkar se je kip Matere Božje z detetom vrnil na vrh gore. Takratne slovesnosti se je udeležil tudi Lambert Ehrlich

V slovaški prestolnici Bratislava so v soboto, 1. marca 2025, z vodenim ogledom avtorja odprli razstavo Ecce Homo koroškega Slovenca Valentina Omana. V galeriji Danubiana na obali Donave bo do 21. aprila 2025 na ogled doslej najobsežnejša retrospektiva - 140 del, ki so prerez 60-letnega ustvarjanja slikarja, ki letos z nizom razstav v Avstriji, Sloveniji in na Slovaškem obeležuje 90-letnico življenja. Omanov opus sega od minljivosti in transcendence do fragmentarne lepote človeškega obstoja. Ob njegovi značilni seriji Ecce Homo so prikazana tudi dela, ki reflektirajo vojne strahote v povezavi z Ukrajino in Bližnjim vzhodom. Skupinski vodeni ogled razstave sta za kolege veleposlanike organizirala veleposlanik Slovenije dr. Stanislav Raščan in Avstrije dr. Johannes Wimmer. Slovenci iz društva Slo Slo pa so si razstavo skupaj s predsednikom društva Borutom Meršakom prav tako ogledali z vodenjem avtorja Valentina Omana.

Gledališka, lutkovna in kabaretna predstava, slikarska razstava, okrogla miza o koroški cerkvi in slovenski kulturi, koncert Koroška pesem prek meja - kar 12 dogodkov bo v okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani od 22. marca do 23. aprila. Pripravljata Klub koroških Slovencev in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva iz Ljubljane ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Predstavil jih je Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. 

Pustne prireditve bodo ta konec pripravili tudi rojaki na južni polobli, kjer se po poletnih počitnicah počasi v ustaljene tirnice vrača življenje znotraj misij, krajevnih domov, klubov in društev. Slovenski dom Carapachay v Buenos Airesu v Argentini to nedeljo zvečer pripravlja Pust po ta starem, pustno prireditev, kjer bo poskrbljeno za glasbo, ples in pustno hrano, tudi krofe. Sodeluje Albert Daisen. Slovenski katoliški misijon svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji pa to nedeljo po sveti maši vabi v dvorano na pustne krofe. Ker je pust pregovorno »masten okrog ust«, imajo vse pustne dobrote nekaj skupnega. So ocvrte, sladke in mastne. Kakšen simboličen pomen ima to, bodo rojaki izvedeli na srečanju.  

Narodni svet koroških Slovencev NSKS pozdravlja koalicijsko pogodbo nove avstrijske vlade, saj se v poglavju »Ustava, človekove pravice in uprava«, v odstavku »Osnovne in človekove pravice«, omenjajo avstrijske avtohtone manjšine, tudi slovenska. Dobesedno tam piše: »Krepitev šestih narodnih skupnosti (hrvaške, slovenske, madžarske, češke, slovaške in romske) z njihovo ustavno zasidranostjo in s tem jasno prepoznavnostjo«. Omemba avstrijskih avtohtonih manjšin je sicer kratka, saj je bila v zadnjem vladnem programu tej temi namenjena cela stran. A po mnenju NSKS ni toliko pomembna dolžina besedila o avtohtonih manjšinah, temveč uresničitev obljub in to predvsem na področju šolstva. Na tem področju se je manjšini zgodila kar največja škoda (zapiranje malih dvojezičnih šol in odprava vzornega obveznega šolstva na Koroškem leta 1958, kvaliteta pouka v nekaterih šolah, ko otroci po štirih letih pouka, slovenščine ne obvladajo). Predsednik Narodnega sveta dr. Zdravko Inzko je bil zadnje tedne v kontaktu s tremi politiki vladajoče koalicije in bo te kontakte nadaljeval, ko bo šlo za uresničitev koalicijskega programa. Kajti praksa naj bi prehitela teorijo, še piše v sporočilu NSKS. 

Zveza slovenske katoliške prosvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice so že 20. leto zapored pobudniki priznanja poimenovanega po duhovniku, prosvetnem delavcu in publicistu Kazimirju Humarju. Namenjeno je društvom, organizacijam ali posameznikom iz goriškega prostora za ustvarjalne dosežke, pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Podelitev priznanja za leto 2024 bo potekala prav na 110. obletnico rojstva dr. Kazimirja Humarja, ta petek, 28. februarja 2025, ob 20h v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Prejel pa ga bo kulturni delavec iz Štandreža Marko Brajnik za dolgoletno zavzeto delovanje na gledališkem, kulturnem, prosvetnem, upravnem in verskem področju znotraj slovenske narodne skupnosti na Goriškem. Priznanje bodo nagrajencu izročili predsedniki vseh treh na začetku omenjenih organizacij.

V Clevelandu se je v soboto začel festival Kurentovanje, ki so ga ameriški Slovenci v Ohiu prvič priredili pred več kot desetletjem in je največji slovenski festival v ZDA. Začel se je s kurentovim skokom. V Slovenskem narodnem domu bo potekala pokušina slovenskih vin, na Clevelandski državni univerzi  bodo prikazali slovenski film Babica gre na jug. Generalna konzulka Suzana Češarek pripravlja spletni pogovor z dolgoletnim državnim senatorjem slovenskega rodu Kennyjem Yukomi in obisk po slovenskih znamenitostih Clevelanda. V petek bo potekala prireditev Ženske v znanosti, vrhunec 13. Kurentovanja v Clevelandu pa bo v soboto s sprevodom kurentov po aveniji St. Clair, turnirjem v balinanju, plesi in drugimi prireditvami v bližini Slovenskega narodnega doma.