Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|7. 4. 2024
Helena Kregar o mednarodnem kongresu zveze krščanskih učiteljev Evrope

V oddaji smo še enkrat prisluhnili mislim škofov z velikonočnih vigilij, predstavili pa smo tudi program 68. mednarodnega kongresa evropskih krščanskih učiteljev, ki ga bo letos gostila Slovenija, ter povabili na seminar, ki ga v tem mesecu pripravlja Prenova v Duhu.

Helena Kregar o mednarodnem kongresu zveze krščanskih učiteljev Evrope

V oddaji smo še enkrat prisluhnili mislim škofov z velikonočnih vigilij, predstavili pa smo tudi program 68. mednarodnega kongresa evropskih krščanskih učiteljev, ki ga bo letos gostila Slovenija, ter povabili na seminar, ki ga v tem mesecu pripravlja Prenova v Duhu.

duhovnostinfovzgoja

Utrip Cerkve v Sloveniji

Helena Kregar o mednarodnem kongresu zveze krščanskih učiteljev Evrope

V oddaji smo še enkrat prisluhnili mislim škofov z velikonočnih vigilij, predstavili pa smo tudi program 68. mednarodnega kongresa evropskih krščanskih učiteljev, ki ga bo letos gostila Slovenija, ter povabili na seminar, ki ga v tem mesecu pripravlja Prenova v Duhu.

VEČ ...|7. 4. 2024
Helena Kregar o mednarodnem kongresu zveze krščanskih učiteljev Evrope

V oddaji smo še enkrat prisluhnili mislim škofov z velikonočnih vigilij, predstavili pa smo tudi program 68. mednarodnega kongresa evropskih krščanskih učiteljev, ki ga bo letos gostila Slovenija, ter povabili na seminar, ki ga v tem mesecu pripravlja Prenova v Duhu.

Petra Stopar

duhovnostinfovzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 9. 2023
Slom in Maribor osrednji mesti praznovanja godu bl. Antona Martina Slomška

Pred nami je god bl. Antona Martina Slomška. V soboto bo na Ponikvi potekal že 20. Slomškov dan, kjer se bodo zbrali učitelji, vzgojitelji in katehisti. V nedeljo pa bo osrednja slovesnost Slomškove nedelje v Zavodu A. M. Slomška. Ob 15. uri bo molitvena ura in nato somaševanje škofov in duhovnikov, ki ga bo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Več o obeh dogodkih sta nam povedala Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov Slovenije in rektor vikariata Zavoda Antona Martina Slomška dr. Ivan Štuhec.

Slom in Maribor osrednji mesti praznovanja godu bl. Antona Martina Slomška

Pred nami je god bl. Antona Martina Slomška. V soboto bo na Ponikvi potekal že 20. Slomškov dan, kjer se bodo zbrali učitelji, vzgojitelji in katehisti. V nedeljo pa bo osrednja slovesnost Slomškove nedelje v Zavodu A. M. Slomška. Ob 15. uri bo molitvena ura in nato somaševanje škofov in duhovnikov, ki ga bo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Več o obeh dogodkih sta nam povedala Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov Slovenije in rektor vikariata Zavoda Antona Martina Slomška dr. Ivan Štuhec.

Informativni prispevki

Slom in Maribor osrednji mesti praznovanja godu bl. Antona Martina Slomška

Pred nami je god bl. Antona Martina Slomška. V soboto bo na Ponikvi potekal že 20. Slomškov dan, kjer se bodo zbrali učitelji, vzgojitelji in katehisti. V nedeljo pa bo osrednja slovesnost Slomškove nedelje v Zavodu A. M. Slomška. Ob 15. uri bo molitvena ura in nato somaševanje škofov in duhovnikov, ki ga bo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Več o obeh dogodkih sta nam povedala Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov Slovenije in rektor vikariata Zavoda Antona Martina Slomška dr. Ivan Štuhec.

VEČ ...|22. 9. 2023
Slom in Maribor osrednji mesti praznovanja godu bl. Antona Martina Slomška

Pred nami je god bl. Antona Martina Slomška. V soboto bo na Ponikvi potekal že 20. Slomškov dan, kjer se bodo zbrali učitelji, vzgojitelji in katehisti. V nedeljo pa bo osrednja slovesnost Slomškove nedelje v Zavodu A. M. Slomška. Ob 15. uri bo molitvena ura in nato somaševanje škofov in duhovnikov, ki ga bo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Več o obeh dogodkih sta nam povedala Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov Slovenije in rektor vikariata Zavoda Antona Martina Slomška dr. Ivan Štuhec.

Alen Salihović

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|27. 8. 2023
Srečanje Evropske zveze krščanskih pedagogov na Švedskem

Na Švedskem je konec julija potekalo srečanje Evropske zveze krščanskih pedagogov, govorili so o pravici otrok do duhovnega razvoja. Zasedanja se je udeležilo tudi pet članov Društva katoliških pedagogov Slovenije, med njimi Helena Kregar in Karmen Koprivec. Vabljeni k poslušanju. 

Srečanje Evropske zveze krščanskih pedagogov na Švedskem

Na Švedskem je konec julija potekalo srečanje Evropske zveze krščanskih pedagogov, govorili so o pravici otrok do duhovnega razvoja. Zasedanja se je udeležilo tudi pet članov Društva katoliških pedagogov Slovenije, med njimi Helena Kregar in Karmen Koprivec. Vabljeni k poslušanju. 

cerkevinfoduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Srečanje Evropske zveze krščanskih pedagogov na Švedskem

Na Švedskem je konec julija potekalo srečanje Evropske zveze krščanskih pedagogov, govorili so o pravici otrok do duhovnega razvoja. Zasedanja se je udeležilo tudi pet članov Društva katoliških pedagogov Slovenije, med njimi Helena Kregar in Karmen Koprivec. Vabljeni k poslušanju. 

VEČ ...|27. 8. 2023
Srečanje Evropske zveze krščanskih pedagogov na Švedskem

Na Švedskem je konec julija potekalo srečanje Evropske zveze krščanskih pedagogov, govorili so o pravici otrok do duhovnega razvoja. Zasedanja se je udeležilo tudi pet članov Društva katoliških pedagogov Slovenije, med njimi Helena Kregar in Karmen Koprivec. Vabljeni k poslušanju. 

Marta Jerebič

cerkevinfoduhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|5. 10. 2022
O svetovanem dnevu učiteljev 2022: Mi sploh še kdo zaupa?

V odlični šoli ravnatelj zaupa učiteljem. Kako pa učiteljem zaupata slovenska država in izobraževalni sistem?
Učitelji imajo radi pedagoški mir, zato ga ne kalijo z izražanjem mnenja o dogajanju v družbi.

O svetovanem dnevu učiteljev 2022: Mi sploh še kdo zaupa?

V odlični šoli ravnatelj zaupa učiteljem. Kako pa učiteljem zaupata slovenska država in izobraževalni sistem?
Učitelji imajo radi pedagoški mir, zato ga ne kalijo z izražanjem mnenja o dogajanju v družbi.

komentar

Komentar Časnik.si

O svetovanem dnevu učiteljev 2022: Mi sploh še kdo zaupa?

V odlični šoli ravnatelj zaupa učiteljem. Kako pa učiteljem zaupata slovenska država in izobraževalni sistem?
Učitelji imajo radi pedagoški mir, zato ga ne kalijo z izražanjem mnenja o dogajanju v družbi.

VEČ ...|5. 10. 2022
O svetovanem dnevu učiteljev 2022: Mi sploh še kdo zaupa?

V odlični šoli ravnatelj zaupa učiteljem. Kako pa učiteljem zaupata slovenska država in izobraževalni sistem?
Učitelji imajo radi pedagoški mir, zato ga ne kalijo z izražanjem mnenja o dogajanju v družbi.

Helena Kregar

komentar

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|18. 9. 2022
Vabilo na Slomškov dan in druge vsebine DKPS

   • Helena Kregar o Slomškovem dnevu, seminarjih, dogodkih in mednarodni konferenci Društva katoliških pedagogov Slovenije
   • Župnik Janez Kompare o življenju in delu župnije Dolnji Logatec – utrinek z radijskega kolesarjenja Od Marije k Mariji
 

Vabilo na Slomškov dan in druge vsebine DKPS

   • Helena Kregar o Slomškovem dnevu, seminarjih, dogodkih in mednarodni konferenci Društva katoliških pedagogov Slovenije
   • Župnik Janez Kompare o življenju in delu župnije Dolnji Logatec – utrinek z radijskega kolesarjenja Od Marije k Mariji
 

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

Vabilo na Slomškov dan in druge vsebine DKPS

   • Helena Kregar o Slomškovem dnevu, seminarjih, dogodkih in mednarodni konferenci Društva katoliških pedagogov Slovenije
   • Župnik Janez Kompare o življenju in delu župnije Dolnji Logatec – utrinek z radijskega kolesarjenja Od Marije k Mariji
 

VEČ ...|18. 9. 2022
Vabilo na Slomškov dan in druge vsebine DKPS

   • Helena Kregar o Slomškovem dnevu, seminarjih, dogodkih in mednarodni konferenci Društva katoliških pedagogov Slovenije
   • Župnik Janez Kompare o življenju in delu župnije Dolnji Logatec – utrinek z radijskega kolesarjenja Od Marije k Mariji
 

Petra Stopar

duhovnostinfo

Komentar tedna

VEČ ...|24. 6. 2022
Ob dnevu državnosti - o svobodi in odgovornosti

V 31 letih se je življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji precej spremenilo. Vsa ta leta sem rast domovine opazovala z očmi učitelja. Spremljala sem spremembe v generacijah mladih, ki so danes odrasli ljudje in marsikje oblikujejo podobo Slovenije. Če pogledam prehojeno pot naše domovine v teh letih, se mi izriše zgodba, ki bi jo želela deliti z vami …

Ob dnevu državnosti - o svobodi in odgovornosti

V 31 letih se je življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji precej spremenilo. Vsa ta leta sem rast domovine opazovala z očmi učitelja. Spremljala sem spremembe v generacijah mladih, ki so danes odrasli ljudje in marsikje oblikujejo podobo Slovenije. Če pogledam prehojeno pot naše domovine v teh letih, se mi izriše zgodba, ki bi jo želela deliti z vami …

komentar

Komentar tedna

Ob dnevu državnosti - o svobodi in odgovornosti

V 31 letih se je življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji precej spremenilo. Vsa ta leta sem rast domovine opazovala z očmi učitelja. Spremljala sem spremembe v generacijah mladih, ki so danes odrasli ljudje in marsikje oblikujejo podobo Slovenije. Če pogledam prehojeno pot naše domovine v teh letih, se mi izriše zgodba, ki bi jo želela deliti z vami …

VEČ ...|24. 6. 2022
Ob dnevu državnosti - o svobodi in odgovornosti

V 31 letih se je življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji precej spremenilo. Vsa ta leta sem rast domovine opazovala z očmi učitelja. Spremljala sem spremembe v generacijah mladih, ki so danes odrasli ljudje in marsikje oblikujejo podobo Slovenije. Če pogledam prehojeno pot naše domovine v teh letih, se mi izriše zgodba, ki bi jo želela deliti z vami …

Helena Kregar

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|23. 2. 2022
Helena Kregar: Ob rob izglasovani stavki SVIZ-a

Vsi smo ovce, razlika je le v pastirju, ki mu slediš. 

O stavki SVIZ-a komentira gimnazijska profesorica, ena od 8,6% zaposlenih v šolstvu, ki so se izrekli proti stavki.

Helena Kregar: Ob rob izglasovani stavki SVIZ-a

Vsi smo ovce, razlika je le v pastirju, ki mu slediš. 

O stavki SVIZ-a komentira gimnazijska profesorica, ena od 8,6% zaposlenih v šolstvu, ki so se izrekli proti stavki.

komentardružbapolitika

Komentar Časnik.si

Helena Kregar: Ob rob izglasovani stavki SVIZ-a

Vsi smo ovce, razlika je le v pastirju, ki mu slediš. 

O stavki SVIZ-a komentira gimnazijska profesorica, ena od 8,6% zaposlenih v šolstvu, ki so se izrekli proti stavki.

VEČ ...|23. 2. 2022
Helena Kregar: Ob rob izglasovani stavki SVIZ-a

Vsi smo ovce, razlika je le v pastirju, ki mu slediš. 

O stavki SVIZ-a komentira gimnazijska profesorica, ena od 8,6% zaposlenih v šolstvu, ki so se izrekli proti stavki.

Helena Kregar

komentardružbapolitika

Iz Betanije

VEČ ...|3. 9. 2021
O svetovnem vzgojnem zavezništvu

Vzgajamo vsi. Sebe in druge. V Rubriki Iz Betanije smo pred začetkom Tedna vzgoje 2021 spregovorili o pobudi Svetovnega vzgojnega zavezništva, ki jo je podprl papež Frančišek. Gostja prof. Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov je predstavila tudi teme naslednjih rubrik in goste, ki jih bodo oblikovali.

O svetovnem vzgojnem zavezništvu

Vzgajamo vsi. Sebe in druge. V Rubriki Iz Betanije smo pred začetkom Tedna vzgoje 2021 spregovorili o pobudi Svetovnega vzgojnega zavezništva, ki jo je podprl papež Frančišek. Gostja prof. Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov je predstavila tudi teme naslednjih rubrik in goste, ki jih bodo oblikovali.

vzgojadružbašoladruštvo katoliških pedagogov

Iz Betanije

O svetovnem vzgojnem zavezništvu

Vzgajamo vsi. Sebe in druge. V Rubriki Iz Betanije smo pred začetkom Tedna vzgoje 2021 spregovorili o pobudi Svetovnega vzgojnega zavezništva, ki jo je podprl papež Frančišek. Gostja prof. Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov je predstavila tudi teme naslednjih rubrik in goste, ki jih bodo oblikovali.

VEČ ...|3. 9. 2021
O svetovnem vzgojnem zavezništvu

Vzgajamo vsi. Sebe in druge. V Rubriki Iz Betanije smo pred začetkom Tedna vzgoje 2021 spregovorili o pobudi Svetovnega vzgojnega zavezništva, ki jo je podprl papež Frančišek. Gostja prof. Helena Kregar iz Društva katoliških pedagogov je predstavila tudi teme naslednjih rubrik in goste, ki jih bodo oblikovali.

Blaž Lesnik

vzgojadružbašoladruštvo katoliških pedagogov

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|9. 4. 2024
Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Blaž Lesnik

duhovnostpekelvicenebesateologijaSveto pismo

Naš pogled

VEČ ...|23. 4. 2024
Tiha revolucija hvaležnosti

Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.

Tiha revolucija hvaležnosti

Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.

Radio Ognjišče

hvaležnostmirduhovni spomin

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 4. 2024
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji. 

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji. 

Jože Bartolj

politikadružbacerkevBranko Cestnik

Svetovalnica

VEČ ...|25. 4. 2024
Kako pa kaj vaše srce?

Tokrat smo v Svetovalnici slišali namige o tem, kaj lahko sami storimo za zdravje svojega srca. Tako v svetu kot v Sloveniji so srčno-žilne bolezni največji javnozdravstveni izziv, saj terjajo največji delež smrti v populaciji. Z nami je bil študent medicine Adam Wahibi, vodja projekta Misli na srce, v sklopu katerega se tudi letos odvija prireditev Krog zdravja.

Kako pa kaj vaše srce?

Tokrat smo v Svetovalnici slišali namige o tem, kaj lahko sami storimo za zdravje svojega srca. Tako v svetu kot v Sloveniji so srčno-žilne bolezni največji javnozdravstveni izziv, saj terjajo največji delež smrti v populaciji. Z nami je bil študent medicine Adam Wahibi, vodja projekta Misli na srce, v sklopu katerega se tudi letos odvija prireditev Krog zdravja.

Blaž Lesnik

zdravjesrcežilepreventivazdrav življenjski slogsvetovanje

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Radijski roman

VEČ ...|25. 4. 2024
Dragulj v pesku - 27. del

Slišali ste 27. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahabi in njeni družini končno postavijo šotor v taboru med Hebrejci, dobijo pa tudi prve prijatelje!

Dragulj v pesku - 27. del

Slišali ste 27. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahabi in njeni družini končno postavijo šotor v taboru med Hebrejci, dobijo pa tudi prve prijatelje!

Radio Ognjišče

knjigaTessa AfsharDragulj v peskuRahabaJerihasvetopisemska zgodovinaJozuetova knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|25. 4. 2024
455. oddaja

Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar,  Una Lacrima Sul Viso - Bobby Solo, Is this the way to Amarillo - Tony Christie, Moje orglice – Janko Ropret, Fremde in der Nacht – Peter Beil, Woman in love – Barbra Streisand, Zaljubljena - Ditka Haberl, Lola - Pro arte, Save yoru love - Renee and Renato, Ljubi me spomladi - Jožica Svete in Peter Ambrož, Le Moribond - Jacques Brel, The Longest Time - Billy Joel, Gondola, gondola - Sergio Bruni, Sara - Bob Dylan ... 

455. oddaja

Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar,  Una Lacrima Sul Viso - Bobby Solo, Is this the way to Amarillo - Tony Christie, Moje orglice – Janko Ropret, Fremde in der Nacht – Peter Beil, Woman in love – Barbra Streisand, Zaljubljena - Ditka Haberl, Lola - Pro arte, Save yoru love - Renee and Renato, Ljubi me spomladi - Jožica Svete in Peter Ambrož, Le Moribond - Jacques Brel, The Longest Time - Billy Joel, Gondola, gondola - Sergio Bruni, Sara - Bob Dylan ... 

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|25. 4. 2024
Dr. Žiga Zaplotnik: Posledice, s katerimi se soočamo danes, so plod preteklih neaktivnosti, zanikanja ali zatiskanja oči pred resnico.

Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.

Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo. 

Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. 

Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«

Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.

»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«

Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj. 

Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?

»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«

Od kod teorije zarot?

»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«

Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo. 

»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«

Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.

Kaj lahko naredimo?

»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo. 

Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja. 

S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.

Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«

Dr. Žiga Zaplotnik: Posledice, s katerimi se soočamo danes, so plod preteklih neaktivnosti, zanikanja ali zatiskanja oči pred resnico.

Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.

Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo. 

Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. 

Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«

Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.

»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«

Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj. 

Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?

»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«

Od kod teorije zarot?

»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«

Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo. 

»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«

Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.

Kaj lahko naredimo?

»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo. 

Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja. 

S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.

Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeokoljenarava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|25. 4. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan