Sobotna iskrica

VEČ ...|12. 4. 2025
Predcvetna

Sobotna iskrica je prinesla pogovor z mlado ustvarjalko Zalo Ban o njenem dosežku, seveda pa smo se dotaknili predprazničnih tem in osvetlili pomen prihajajočih dni s pomočjo razlage grosupeljskega župnika Martina Goloba. Slišali smo tudi ljudsko pripoved o velikem petku, kako nič ne zraste, če kaj posadimo na ta sveti dan. 

Predcvetna

Sobotna iskrica je prinesla pogovor z mlado ustvarjalko Zalo Ban o njenem dosežku, seveda pa smo se dotaknili predprazničnih tem in osvetlili pomen prihajajočih dni s pomočjo razlage grosupeljskega župnika Martina Goloba. Slišali smo tudi ljudsko pripoved o velikem petku, kako nič ne zraste, če kaj posadimo na ta sveti dan. 

otrocimladiglasbaduhovnost

Sobotna iskrica

Predcvetna

Sobotna iskrica je prinesla pogovor z mlado ustvarjalko Zalo Ban o njenem dosežku, seveda pa smo se dotaknili predprazničnih tem in osvetlili pomen prihajajočih dni s pomočjo razlage grosupeljskega župnika Martina Goloba. Slišali smo tudi ljudsko pripoved o velikem petku, kako nič ne zraste, če kaj posadimo na ta sveti dan. 

VEČ ...|12. 4. 2025
Predcvetna

Sobotna iskrica je prinesla pogovor z mlado ustvarjalko Zalo Ban o njenem dosežku, seveda pa smo se dotaknili predprazničnih tem in osvetlili pomen prihajajočih dni s pomočjo razlage grosupeljskega župnika Martina Goloba. Slišali smo tudi ljudsko pripoved o velikem petku, kako nič ne zraste, če kaj posadimo na ta sveti dan. 

Maja Morela

otrocimladiglasbaduhovnost

Kolokvij

VEČ ...|11. 4. 2025
Skupnost Katakombe

Predstavili smo skupnost Katakombe, ki jo vodi terapevt Miha Novak. Z nami je skupaj s članom skupnosti Matijo Stražišarjem predstavil vrednote, po katerih se skupnost ravna. Gosta sta nam približala utrip in vzdušje v skupnosti, ki se tedensko srečuje pri sv. Petru v Ljubljani.

Skupnost Katakombe

Predstavili smo skupnost Katakombe, ki jo vodi terapevt Miha Novak. Z nami je skupaj s članom skupnosti Matijo Stražišarjem predstavil vrednote, po katerih se skupnost ravna. Gosta sta nam približala utrip in vzdušje v skupnosti, ki se tedensko srečuje pri sv. Petru v Ljubljani.

mladi

Kolokvij

Skupnost Katakombe

Predstavili smo skupnost Katakombe, ki jo vodi terapevt Miha Novak. Z nami je skupaj s članom skupnosti Matijo Stražišarjem predstavil vrednote, po katerih se skupnost ravna. Gosta sta nam približala utrip in vzdušje v skupnosti, ki se tedensko srečuje pri sv. Petru v Ljubljani.

VEČ ...|11. 4. 2025
Skupnost Katakombe

Predstavili smo skupnost Katakombe, ki jo vodi terapevt Miha Novak. Z nami je skupaj s članom skupnosti Matijo Stražišarjem predstavil vrednote, po katerih se skupnost ravna. Gosta sta nam približala utrip in vzdušje v skupnosti, ki se tedensko srečuje pri sv. Petru v Ljubljani.

Maja Morela

mladi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|10. 4. 2025
Vera v otroke je za njihov razvoj ključna

Vera je ključna tudi pri vzgoji in spodbujanju otrok, mladih. Če verjamemo vanje, v smisel njihovega življenja, to odpira zaupanje in lahko se rodijo bogati sadovi. Vsak otrok na svet prinaša nekaj novega, dragocenega. Razumeti, jih slišati, predvsem pa ljubiti, je bilo eno od osnovnih sporočil Mednarodnega posveta Skrivni svet avtizma, ki se je desetega aprila odvijal na Akademiji za glasbo. Pogovarjali smo se z glavno predavateljico dr. Katarino Lio Kompan Erzar.   

Vera v otroke je za njihov razvoj ključna

Vera je ključna tudi pri vzgoji in spodbujanju otrok, mladih. Če verjamemo vanje, v smisel njihovega življenja, to odpira zaupanje in lahko se rodijo bogati sadovi. Vsak otrok na svet prinaša nekaj novega, dragocenega. Razumeti, jih slišati, predvsem pa ljubiti, je bilo eno od osnovnih sporočil Mednarodnega posveta Skrivni svet avtizma, ki se je desetega aprila odvijal na Akademiji za glasbo. Pogovarjali smo se z glavno predavateljico dr. Katarino Lio Kompan Erzar.   

izobraževanjevzgojaotrocimladiveraduhovnost

Ni meje za dobre ideje

Vera v otroke je za njihov razvoj ključna

Vera je ključna tudi pri vzgoji in spodbujanju otrok, mladih. Če verjamemo vanje, v smisel njihovega življenja, to odpira zaupanje in lahko se rodijo bogati sadovi. Vsak otrok na svet prinaša nekaj novega, dragocenega. Razumeti, jih slišati, predvsem pa ljubiti, je bilo eno od osnovnih sporočil Mednarodnega posveta Skrivni svet avtizma, ki se je desetega aprila odvijal na Akademiji za glasbo. Pogovarjali smo se z glavno predavateljico dr. Katarino Lio Kompan Erzar.   

VEČ ...|10. 4. 2025
Vera v otroke je za njihov razvoj ključna

Vera je ključna tudi pri vzgoji in spodbujanju otrok, mladih. Če verjamemo vanje, v smisel njihovega življenja, to odpira zaupanje in lahko se rodijo bogati sadovi. Vsak otrok na svet prinaša nekaj novega, dragocenega. Razumeti, jih slišati, predvsem pa ljubiti, je bilo eno od osnovnih sporočil Mednarodnega posveta Skrivni svet avtizma, ki se je desetega aprila odvijal na Akademiji za glasbo. Pogovarjali smo se z glavno predavateljico dr. Katarino Lio Kompan Erzar.   

Nataša Ličen

izobraževanjevzgojaotrocimladiveraduhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|5. 4. 2025
Obisk osnovnih šol

Tudi prvo aprilsko Sobotno iskrico smo začeli ob 9. uri. Takrat so v našo družbo prišli otroci iz Osnovne Šole Alojzija Šuštarja v Ljubljani in učenci Osnovne šole Montessori iz Maribora, s katerimi smo se o pomladi, o veri, Jezusu in učenju pogovarjali v sklopu tedna katoliškega šolstva. V drugem delu oddaje pa smo slišali tudi pogovor z urednico revije Mavrica Matejo Gomboc

Obisk osnovnih šol

Tudi prvo aprilsko Sobotno iskrico smo začeli ob 9. uri. Takrat so v našo družbo prišli otroci iz Osnovne Šole Alojzija Šuštarja v Ljubljani in učenci Osnovne šole Montessori iz Maribora, s katerimi smo se o pomladi, o veri, Jezusu in učenju pogovarjali v sklopu tedna katoliškega šolstva. V drugem delu oddaje pa smo slišali tudi pogovor z urednico revije Mavrica Matejo Gomboc

otrocimladiglasbaduhovnost

Sobotna iskrica

Obisk osnovnih šol

Tudi prvo aprilsko Sobotno iskrico smo začeli ob 9. uri. Takrat so v našo družbo prišli otroci iz Osnovne Šole Alojzija Šuštarja v Ljubljani in učenci Osnovne šole Montessori iz Maribora, s katerimi smo se o pomladi, o veri, Jezusu in učenju pogovarjali v sklopu tedna katoliškega šolstva. V drugem delu oddaje pa smo slišali tudi pogovor z urednico revije Mavrica Matejo Gomboc

VEČ ...|5. 4. 2025
Obisk osnovnih šol

Tudi prvo aprilsko Sobotno iskrico smo začeli ob 9. uri. Takrat so v našo družbo prišli otroci iz Osnovne Šole Alojzija Šuštarja v Ljubljani in učenci Osnovne šole Montessori iz Maribora, s katerimi smo se o pomladi, o veri, Jezusu in učenju pogovarjali v sklopu tedna katoliškega šolstva. V drugem delu oddaje pa smo slišali tudi pogovor z urednico revije Mavrica Matejo Gomboc

Maja Morela

otrocimladiglasbaduhovnost

Mladoskop

VEČ ...|4. 4. 2025
Mladi iskreno o navezanosti ter pre/pogosti rabi telefonov

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo s srednješolci katoliških gimnazij iskreno spregovorili o rabi in navezanosti na telefon. V studiu smo gostili iz šentviške Škofijske klasične gimnazije Zalo Vrbovšek, Mateja Dobravca in Laro Jerina, ki so tudi debaterji med razrednega debatnega turnirja na to temo. 

Mladi iskreno o navezanosti ter pre/pogosti rabi telefonov

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo s srednješolci katoliških gimnazij iskreno spregovorili o rabi in navezanosti na telefon. V studiu smo gostili iz šentviške Škofijske klasične gimnazije Zalo Vrbovšek, Mateja Dobravca in Laro Jerina, ki so tudi debaterji med razrednega debatnega turnirja na to temo. 

mladiodnositehnologijapogovorizobraževanje

Mladoskop

Mladi iskreno o navezanosti ter pre/pogosti rabi telefonov

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo s srednješolci katoliških gimnazij iskreno spregovorili o rabi in navezanosti na telefon. V studiu smo gostili iz šentviške Škofijske klasične gimnazije Zalo Vrbovšek, Mateja Dobravca in Laro Jerina, ki so tudi debaterji med razrednega debatnega turnirja na to temo. 

VEČ ...|4. 4. 2025
Mladi iskreno o navezanosti ter pre/pogosti rabi telefonov

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo s srednješolci katoliških gimnazij iskreno spregovorili o rabi in navezanosti na telefon. V studiu smo gostili iz šentviške Škofijske klasične gimnazije Zalo Vrbovšek, Mateja Dobravca in Laro Jerina, ki so tudi debaterji med razrednega debatnega turnirja na to temo. 

Nataša Ličen

mladiodnositehnologijapogovorizobraževanje

Petkov večer

VEČ ...|4. 4. 2025
Teden katoliškega šolstva

Tednu katoliškega šolstva smo postavili piko v oddaji Petkov večer, v kateri smo z vašo pomočjo, drage poslušalke, spoštovani poslušalci, zbirali sredstva za pomoč dijakom in učencem. V oddaji so se zvrstile zgodbe iz vseh katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov, deležni smo bili glasbene ustvarjalnosti mladih, rdečo nit pa je pletla tudi skupinica maturantov v studiu. 

Teden katoliškega šolstva

Tednu katoliškega šolstva smo postavili piko v oddaji Petkov večer, v kateri smo z vašo pomočjo, drage poslušalke, spoštovani poslušalci, zbirali sredstva za pomoč dijakom in učencem. V oddaji so se zvrstile zgodbe iz vseh katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov, deležni smo bili glasbene ustvarjalnosti mladih, rdečo nit pa je pletla tudi skupinica maturantov v studiu. 

mladikatoliškišoladobrodelnost

Petkov večer

Teden katoliškega šolstva

Tednu katoliškega šolstva smo postavili piko v oddaji Petkov večer, v kateri smo z vašo pomočjo, drage poslušalke, spoštovani poslušalci, zbirali sredstva za pomoč dijakom in učencem. V oddaji so se zvrstile zgodbe iz vseh katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov, deležni smo bili glasbene ustvarjalnosti mladih, rdečo nit pa je pletla tudi skupinica maturantov v studiu. 

VEČ ...|4. 4. 2025
Teden katoliškega šolstva

Tednu katoliškega šolstva smo postavili piko v oddaji Petkov večer, v kateri smo z vašo pomočjo, drage poslušalke, spoštovani poslušalci, zbirali sredstva za pomoč dijakom in učencem. V oddaji so se zvrstile zgodbe iz vseh katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov, deležni smo bili glasbene ustvarjalnosti mladih, rdečo nit pa je pletla tudi skupinica maturantov v studiu. 

Marjan Bunič

mladikatoliškišoladobrodelnost

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 4. 2025
Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak

Država namerava v desetih letih zagotoviti 20 tisoč javnih najemnih stanovanj. Gradnjo naj bi na letni ravni financirala s 100 milijoni evrov. Prelagane spremembe vključujejo tudi povišanje neprofitnih najemnin, da bi stanovanjski skladi lahko pokrivali stroške vzdrževanja in obnove obstoječih fondov. Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak meni, da je zastavljeni cilj nerealen, prav tako pa ne bo imel znatnega vpliva na nepremičninski trg in cene tržnih najemnin na območjih, kjer so potrebe največje.

Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak

Država namerava v desetih letih zagotoviti 20 tisoč javnih najemnih stanovanj. Gradnjo naj bi na letni ravni financirala s 100 milijoni evrov. Prelagane spremembe vključujejo tudi povišanje neprofitnih najemnin, da bi stanovanjski skladi lahko pokrivali stroške vzdrževanja in obnove obstoječih fondov. Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak meni, da je zastavljeni cilj nerealen, prav tako pa ne bo imel znatnega vpliva na nepremičninski trg in cene tržnih najemnin na območjih, kjer so potrebe največje.

infodružbapolitikapogovormladi

Informativni prispevki

Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak

Država namerava v desetih letih zagotoviti 20 tisoč javnih najemnih stanovanj. Gradnjo naj bi na letni ravni financirala s 100 milijoni evrov. Prelagane spremembe vključujejo tudi povišanje neprofitnih najemnin, da bi stanovanjski skladi lahko pokrivali stroške vzdrževanja in obnove obstoječih fondov. Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak meni, da je zastavljeni cilj nerealen, prav tako pa ne bo imel znatnega vpliva na nepremičninski trg in cene tržnih najemnin na območjih, kjer so potrebe največje.

VEČ ...|4. 4. 2025
Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak

Država namerava v desetih letih zagotoviti 20 tisoč javnih najemnih stanovanj. Gradnjo naj bi na letni ravni financirala s 100 milijoni evrov. Prelagane spremembe vključujejo tudi povišanje neprofitnih najemnin, da bi stanovanjski skladi lahko pokrivali stroške vzdrževanja in obnove obstoječih fondov. Predstavnik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Marko Novak meni, da je zastavljeni cilj nerealen, prav tako pa ne bo imel znatnega vpliva na nepremičninski trg in cene tržnih najemnin na območjih, kjer so potrebe največje.

Andrej Šinko

infodružbapolitikapogovormladi

Moja generacija

VEČ ...|3. 4. 2025
Profesor slovenščine na ŠKG Andrej Bartol in maturantka ŠKG Maša Vintar

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Profesor slovenščine na ŠKG Andrej Bartol in maturantka ŠKG Maša Vintar

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

mladistariglasbakulturazabava

Moja generacija

Profesor slovenščine na ŠKG Andrej Bartol in maturantka ŠKG Maša Vintar

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

VEČ ...|3. 4. 2025
Profesor slovenščine na ŠKG Andrej Bartol in maturantka ŠKG Maša Vintar

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan BuničJure SešekJakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 4. 2025
Grožnja slinavke, nasveti za setev koruze in drobnica

Zadnje informacije o izbruhu slinavke in parkljevke na Madžarskem in Slovaškem, v osrednjem delu pa je mag. Jože Mohar opozoril na dobro prakso setve koruze za silažo. Na koncu pa še nekaj informacij za rejce drobnice.

Grožnja slinavke, nasveti za setev koruze in drobnica

Zadnje informacije o izbruhu slinavke in parkljevke na Madžarskem in Slovaškem, v osrednjem delu pa je mag. Jože Mohar opozoril na dobro prakso setve koruze za silažo. Na koncu pa še nekaj informacij za rejce drobnice.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Komentar tedna

VEČ ...|11. 4. 2025
Milan Knep: Od delavca do potrošnika: Kam nas pelje nova ideološka bitka?

Avtor analizira tri ključne kulturno-civilizacijske preobrate, skozi katere smo šli v zadnjih desetletjih. Od časov, ko je svet zaznamovala ideologija dela in delavski razred, do trenutne negotovosti, ki jo prinašajo politični in družbeni premiki v smeri ideologij, kot so woke in inkluzija. Milan Knep raziskuje, kako so se spreminjali globalni ideološki okviri, od komunizma do sodobnih kulturnih revolucij, ter kako ti preobrati vplivajo na našo družbo in prihodnost. Zaključuje z optimističnim pogledom, ki ga ponuja katolištvo kot temelj za prihodnje spremembe in vstajenje nove civilizacije.

Milan Knep: Od delavca do potrošnika: Kam nas pelje nova ideološka bitka?

Avtor analizira tri ključne kulturno-civilizacijske preobrate, skozi katere smo šli v zadnjih desetletjih. Od časov, ko je svet zaznamovala ideologija dela in delavski razred, do trenutne negotovosti, ki jo prinašajo politični in družbeni premiki v smeri ideologij, kot so woke in inkluzija. Milan Knep raziskuje, kako so se spreminjali globalni ideološki okviri, od komunizma do sodobnih kulturnih revolucij, ter kako ti preobrati vplivajo na našo družbo in prihodnost. Zaključuje z optimističnim pogledom, ki ga ponuja katolištvo kot temelj za prihodnje spremembe in vstajenje nove civilizacije.

Milan Knep

komentarMarxkulturna revolucijaideologija delasrednji razredpotrošništvowokeinkluzijaidentitetna politikaprogresizemkatolištvo

Moja zgodba

VEČ ...|13. 4. 2025
Pavla Kovač Škraba - Pričevanje 1. del

Tokrat smo prisluhnili zanimivi in ganljivi pripovedi Pavle Kovač Škraba, ki je kot begunka, skupaj s starši, pred skoraj osemdesetimi leti zapustila Slovenijo in preko begunskih taborišč v Avstriji prispela v Argentino. Tudi tam je bila njihova družina zelo preizkušena. To je bil 1. del pričevanja.

Pavla Kovač Škraba - Pričevanje 1. del

Tokrat smo prisluhnili zanimivi in ganljivi pripovedi Pavle Kovač Škraba, ki je kot begunka, skupaj s starši, pred skoraj osemdesetimi leti zapustila Slovenijo in preko begunskih taborišč v Avstriji prispela v Argentino. Tudi tam je bila njihova družina zelo preizkušena. To je bil 1. del pričevanja.

Jože Bartolj

spominpolitikaPavla Kovač Škraba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 4. 2025
Z dr. Ernestom Petričem o aktualnih dogodkih na tujem in doma

Tokrat smo govorili o tem, kako zagotoviti mir Evropi, kako okrepiti sodelovanje na področju varnosti, kako pomagati Ukrajini, zakaj povečati izdatke za obrambo? Kaj pa odnos Evropa : ZDA skozi prizmo carinske vojne. Kakšno sporočilo prinaša zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek, novi prispevki za slovenski pomladni program? In še o morebitnih predčasnih volitvah, bližnjem referendumu in prepričanju oblastnikov, da je možno očistiti tudi ustavno sodišče. 

Z dr. Ernestom Petričem o aktualnih dogodkih na tujem in doma

Tokrat smo govorili o tem, kako zagotoviti mir Evropi, kako okrepiti sodelovanje na področju varnosti, kako pomagati Ukrajini, zakaj povečati izdatke za obrambo? Kaj pa odnos Evropa : ZDA skozi prizmo carinske vojne. Kakšno sporočilo prinaša zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek, novi prispevki za slovenski pomladni program? In še o morebitnih predčasnih volitvah, bližnjem referendumu in prepričanju oblastnikov, da je možno očistiti tudi ustavno sodišče. 

Tone Gorjup

politika

Svetovalnica

VEČ ...|16. 4. 2025
Pravne zagate

Odvetnica Mateja Maček je svetovala pri pravnih zagatah. 

Pravne zagate

Odvetnica Mateja Maček je svetovala pri pravnih zagatah. 

Nataša Ličen

svetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 4. 2025
O razstavi Barok in o razstavi obarvanih fotografij ljubljanskega potresa

Predstavitev dveh razstav. V Narodni galeriji so na ogled biseri baroka, v NUK-u pa razstava obarvanih fotografij iz časa rušilnega potresa v Ljubljani.

O razstavi Barok in o razstavi obarvanih fotografij ljubljanskega potresa

Predstavitev dveh razstav. V Narodni galeriji so na ogled biseri baroka, v NUK-u pa razstava obarvanih fotografij iz časa rušilnega potresa v Ljubljani.

Jure Sešek

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmbaroknarodna galerija. NUKfotorgrafije o lj. potresu

Spominjamo se

VEČ ...|16. 4. 2025
Spominjamo se dne 16. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 16. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|16. 4. 2025
Potica – testo in nadev

Potica ne sme manjkati pri žegnu jedi za veliko noč. Sestro Nikolino smo vprašali, na kaj biti pozoren pri pripravi testa. Prvi nasvet je bil, da si pravočasno pripravimo vse sestavine – najbolje že zvečer, da niso do zadnjega v hladilniku. Potem moramo paziti, da sestavljamo po receptu. Pomembno je, da testo dobro pregnetemo. Ker med tem postaja trdo, lahko po potrebi prilijemo še kakšno žlico mleka. Če gnetemo prekratek čas, ne dobimo prave trdote in potem imamo testo, ki počasi vzhaja in poka. Pri gnetenju se mora ločiti od sklede pa tudi od rok. Če je še zelo mehko in se drži rok, dodamo ščepec oziroma žlico moke in še malo pognetemo. Nato mora testo dovolj časa vzhajati – uro in pol in pri tem ga bo še enkrat več. Če nadev še ni do konca pripravljen, testo še malo pognetemo. Da je dovolj vzhajano, preverimo tako, da gremo s prstom v testo in se mora lepo dvigniti. Razvaljamo ga po pomokanem prtu, in sicer enakomerno, tanko. Če pri valjanju nastanejo debeli robovi, jih s koleščkom odrežemo in naredimo kakšen brioš. Kaj pa nadev – kaj storimo, če ga je preveč in kaj, če ga je premalo? Namazati moramo bogato, pravi sestra Nikolina, a ne preveč, sicer bo potica slaninasta. Če je nadeva preveč, ga lahko spravimo in ga bomo uporabili naslednjič. Če pa je nadeva premalo, namažemo bolj tanko in mogoče bolj bogato posujemo z rozinami, ki smo jih namočili v rumu. Nenamazan kos lahko posujemo samo z rozinami ali pa ga celo odrežemo. Potico zavijamo z roko. Zavijati začnemo na robu in pazimo, da je zavito testo.

Potica – testo in nadev

Potica ne sme manjkati pri žegnu jedi za veliko noč. Sestro Nikolino smo vprašali, na kaj biti pozoren pri pripravi testa. Prvi nasvet je bil, da si pravočasno pripravimo vse sestavine – najbolje že zvečer, da niso do zadnjega v hladilniku. Potem moramo paziti, da sestavljamo po receptu. Pomembno je, da testo dobro pregnetemo. Ker med tem postaja trdo, lahko po potrebi prilijemo še kakšno žlico mleka. Če gnetemo prekratek čas, ne dobimo prave trdote in potem imamo testo, ki počasi vzhaja in poka. Pri gnetenju se mora ločiti od sklede pa tudi od rok. Če je še zelo mehko in se drži rok, dodamo ščepec oziroma žlico moke in še malo pognetemo. Nato mora testo dovolj časa vzhajati – uro in pol in pri tem ga bo še enkrat več. Če nadev še ni do konca pripravljen, testo še malo pognetemo. Da je dovolj vzhajano, preverimo tako, da gremo s prstom v testo in se mora lepo dvigniti. Razvaljamo ga po pomokanem prtu, in sicer enakomerno, tanko. Če pri valjanju nastanejo debeli robovi, jih s koleščkom odrežemo in naredimo kakšen brioš. Kaj pa nadev – kaj storimo, če ga je preveč in kaj, če ga je premalo? Namazati moramo bogato, pravi sestra Nikolina, a ne preveč, sicer bo potica slaninasta. Če je nadeva preveč, ga lahko spravimo in ga bomo uporabili naslednjič. Če pa je nadeva premalo, namažemo bolj tanko in mogoče bolj bogato posujemo z rozinami, ki smo jih namočili v rumu. Nenamazan kos lahko posujemo samo z rozinami ali pa ga celo odrežemo. Potico zavijamo z roko. Zavijati začnemo na robu in pazimo, da je zavito testo.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|16. 4. 2025
Sv. Frančišek in Jezus na gori La Verna

V Velikem tednu smo prisluhnili  prisluhnemo minoritu p. Danilu Holcu, ki je predstavil izkušnjo sv. Frančiška Asiškega na gori La Verna, kjer je dve leti pred smrtjo prejel stigme in postal podoben Jezusu v njegovi smrti in vstajenju. 

Sv. Frančišek in Jezus na gori La Verna

V Velikem tednu smo prisluhnili  prisluhnemo minoritu p. Danilu Holcu, ki je predstavil izkušnjo sv. Frančiška Asiškega na gori La Verna, kjer je dve leti pred smrtjo prejel stigme in postal podoben Jezusu v njegovi smrti in vstajenju. 

s. Meta Potočnik

La Vernasv. Frančišek Asiškitrpljenje in smrt