Dr. Rafael Mihalič o tarifah, omrežnini in o vzrokih za jezo tistih, ki so dobili visoke račune za elektriko

Zgodba o spremembah omrežninskega akta še zdaleč ni končana in glavni akterji iščejo rešitve za spor med vlado, Agencijo za energijo, Elesom in velikimi ter majhnimi odjemalci. Ker običajni uporabniki slabo razumemo delovanje elektro sistema, je Meta Potočnik posnela pogovor s prof. dr. Rafaelom Mihaličem, ki deluje na področju analize in načrtovanja elektroenergetskih omrežij in sistemov. 

Radio Ognjišče

info pogovor elektrika

17. 1. 2025
Dr. Rafael Mihalič o tarifah, omrežnini in o vzrokih za jezo tistih, ki so dobili visoke račune za elektriko

Zgodba o spremembah omrežninskega akta še zdaleč ni končana in glavni akterji iščejo rešitve za spor med vlado, Agencijo za energijo, Elesom in velikimi ter majhnimi odjemalci. Ker običajni uporabniki slabo razumemo delovanje elektro sistema, je Meta Potočnik posnela pogovor s prof. dr. Rafaelom Mihaličem, ki deluje na področju analize in načrtovanja elektroenergetskih omrežij in sistemov. 

Radio Ognjišče

VEČ ...|17. 1. 2025
Dr. Rafael Mihalič o tarifah, omrežnini in o vzrokih za jezo tistih, ki so dobili visoke račune za elektriko

Zgodba o spremembah omrežninskega akta še zdaleč ni končana in glavni akterji iščejo rešitve za spor med vlado, Agencijo za energijo, Elesom in velikimi ter majhnimi odjemalci. Ker običajni uporabniki slabo razumemo delovanje elektro sistema, je Meta Potočnik posnela pogovor s prof. dr. Rafaelom Mihaličem, ki deluje na področju analize in načrtovanja elektroenergetskih omrežij in sistemov. 

Radio Ognjišče

infopogovorelektrika

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 2. 2025
Katoliška cerkev prinaša duhovno in kulturno ponudbo med EPK 2025: Pogovor z vikarjem Bogdanom Vidmarjem

V okviru čezmejne Evropske prestolnice kulture 2025, ki združuje Novo Gorico in Gorico, se Katoliška cerkev aktivno vključuje v bogat kulturni program. Cerkev pripravlja prireditve, ki bodo združevale duhovnost in kulturo ter spodbujale medkulturni dialog med prebivalci obeh strani meje, nam je dejal škofov vikar za EPK Bogdan Vidmar. 

 

Katoliška cerkev prinaša duhovno in kulturno ponudbo med EPK 2025: Pogovor z vikarjem Bogdanom Vidmarjem

V okviru čezmejne Evropske prestolnice kulture 2025, ki združuje Novo Gorico in Gorico, se Katoliška cerkev aktivno vključuje v bogat kulturni program. Cerkev pripravlja prireditve, ki bodo združevale duhovnost in kulturo ter spodbujale medkulturni dialog med prebivalci obeh strani meje, nam je dejal škofov vikar za EPK Bogdan Vidmar. 

 

info epk duhovnost

Informativni prispevki

Katoliška cerkev prinaša duhovno in kulturno ponudbo med EPK 2025: Pogovor z vikarjem Bogdanom Vidmarjem

V okviru čezmejne Evropske prestolnice kulture 2025, ki združuje Novo Gorico in Gorico, se Katoliška cerkev aktivno vključuje v bogat kulturni program. Cerkev pripravlja prireditve, ki bodo združevale duhovnost in kulturo ter spodbujale medkulturni dialog med prebivalci obeh strani meje, nam je dejal škofov vikar za EPK Bogdan Vidmar. 

 

VEČ ...|7. 2. 2025
Katoliška cerkev prinaša duhovno in kulturno ponudbo med EPK 2025: Pogovor z vikarjem Bogdanom Vidmarjem

V okviru čezmejne Evropske prestolnice kulture 2025, ki združuje Novo Gorico in Gorico, se Katoliška cerkev aktivno vključuje v bogat kulturni program. Cerkev pripravlja prireditve, ki bodo združevale duhovnost in kulturo ter spodbujale medkulturni dialog med prebivalci obeh strani meje, nam je dejal škofov vikar za EPK Bogdan Vidmar. 

 

Radio Ognjišče

info epk duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 2. 2025
V dogodke Evropske prestolnice kulture GO25 vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici

Naziv Evropska prestolnica kulture poznamo od leta 1985. Zadnjih petindvajset let prestolnici izbere Svet EU na predlog Evropske komisije. Letos sta to obmejni mesti Nova Gorica in Gorica ter nemško mesto Chemnitz. Ime Evropska prestolnica kulture 2025 so prevzeli konec lanskega decembra, uradno odprtje pa je bilo 18. januarja v Chemnitzu, na slovenski kulturni praznik 8. februarja pa bo pri nas. V dogajanje so vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici, zato smo poklicali p. Nika Žvoklja.

V dogodke Evropske prestolnice kulture GO25 vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici

Naziv Evropska prestolnica kulture poznamo od leta 1985. Zadnjih petindvajset let prestolnici izbere Svet EU na predlog Evropske komisije. Letos sta to obmejni mesti Nova Gorica in Gorica ter nemško mesto Chemnitz. Ime Evropska prestolnica kulture 2025 so prevzeli konec lanskega decembra, uradno odprtje pa je bilo 18. januarja v Chemnitzu, na slovenski kulturni praznik 8. februarja pa bo pri nas. V dogajanje so vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici, zato smo poklicali p. Nika Žvoklja.

info

Informativni prispevki

V dogodke Evropske prestolnice kulture GO25 vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici

Naziv Evropska prestolnica kulture poznamo od leta 1985. Zadnjih petindvajset let prestolnici izbere Svet EU na predlog Evropske komisije. Letos sta to obmejni mesti Nova Gorica in Gorica ter nemško mesto Chemnitz. Ime Evropska prestolnica kulture 2025 so prevzeli konec lanskega decembra, uradno odprtje pa je bilo 18. januarja v Chemnitzu, na slovenski kulturni praznik 8. februarja pa bo pri nas. V dogajanje so vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici, zato smo poklicali p. Nika Žvoklja.

VEČ ...|6. 2. 2025
V dogodke Evropske prestolnice kulture GO25 vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici

Naziv Evropska prestolnica kulture poznamo od leta 1985. Zadnjih petindvajset let prestolnici izbere Svet EU na predlog Evropske komisije. Letos sta to obmejni mesti Nova Gorica in Gorica ter nemško mesto Chemnitz. Ime Evropska prestolnica kulture 2025 so prevzeli konec lanskega decembra, uradno odprtje pa je bilo 18. januarja v Chemnitzu, na slovenski kulturni praznik 8. februarja pa bo pri nas. V dogajanje so vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici, zato smo poklicali p. Nika Žvoklja.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 2. 2025
Aleš Maver o oddaljevanju Gruzije od Evropske unije

V Gruziji protestniki že več mesecev zahtevajo vrnitev države na proevropsko pot, saj vladajoča stranka Gruzijske sanje vse bolj zavija proti Rusiji. To so včeraj dokazali tudi protivladni protesti. Kaj zavijanje proti Rusiji pomeni za prihodnost Gruzije in kakšno vlogo ima pri tem Evropska unija? Vse to smo vprašali političnega analitika profesorja dr. Aleša Mavra.

Aleš Maver o oddaljevanju Gruzije od Evropske unije

V Gruziji protestniki že več mesecev zahtevajo vrnitev države na proevropsko pot, saj vladajoča stranka Gruzijske sanje vse bolj zavija proti Rusiji. To so včeraj dokazali tudi protivladni protesti. Kaj zavijanje proti Rusiji pomeni za prihodnost Gruzije in kakšno vlogo ima pri tem Evropska unija? Vse to smo vprašali političnega analitika profesorja dr. Aleša Mavra.

info

Informativni prispevki

Aleš Maver o oddaljevanju Gruzije od Evropske unije

V Gruziji protestniki že več mesecev zahtevajo vrnitev države na proevropsko pot, saj vladajoča stranka Gruzijske sanje vse bolj zavija proti Rusiji. To so včeraj dokazali tudi protivladni protesti. Kaj zavijanje proti Rusiji pomeni za prihodnost Gruzije in kakšno vlogo ima pri tem Evropska unija? Vse to smo vprašali političnega analitika profesorja dr. Aleša Mavra.

VEČ ...|3. 2. 2025
Aleš Maver o oddaljevanju Gruzije od Evropske unije

V Gruziji protestniki že več mesecev zahtevajo vrnitev države na proevropsko pot, saj vladajoča stranka Gruzijske sanje vse bolj zavija proti Rusiji. To so včeraj dokazali tudi protivladni protesti. Kaj zavijanje proti Rusiji pomeni za prihodnost Gruzije in kakšno vlogo ima pri tem Evropska unija? Vse to smo vprašali političnega analitika profesorja dr. Aleša Mavra.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 1. 2025
Škof Štumpf o primeru Rupnik, botrih in sodelovanju s sosednjimi državami

V stolnici Marjinega vnebovzetja v Kopru bo 1. februarja 2025 potekala slovesna umestitev novega koprskega škofa Petra Štumpfa, ob tem pa se bo od službe ordinarija poslovil dosedanji škof Jurij Bizjak. Danes sta spregovorila na novinarski konferenci. Škof Bizjak se je zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri opravljanju službe pastirja v precej veliki škofiji. Škof Štumpf pa je dejal, da nalogo sprejema v trepetu in občutku šibkosti. Na vprašanje ali bo tako kot v soboški škofiji odpravil botre je dejal, da se bo najprej seznanil z razmerami v škofiji, o primeru p. Marka Ivana Rupnika pa dodal, da je vse v rokah Svetega sedeža in, da bo spoštoval njihovo odločitev.

Škof Štumpf o primeru Rupnik, botrih in sodelovanju s sosednjimi državami

V stolnici Marjinega vnebovzetja v Kopru bo 1. februarja 2025 potekala slovesna umestitev novega koprskega škofa Petra Štumpfa, ob tem pa se bo od službe ordinarija poslovil dosedanji škof Jurij Bizjak. Danes sta spregovorila na novinarski konferenci. Škof Bizjak se je zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri opravljanju službe pastirja v precej veliki škofiji. Škof Štumpf pa je dejal, da nalogo sprejema v trepetu in občutku šibkosti. Na vprašanje ali bo tako kot v soboški škofiji odpravil botre je dejal, da se bo najprej seznanil z razmerami v škofiji, o primeru p. Marka Ivana Rupnika pa dodal, da je vse v rokah Svetega sedeža in, da bo spoštoval njihovo odločitev.

info

Informativni prispevki

Škof Štumpf o primeru Rupnik, botrih in sodelovanju s sosednjimi državami

V stolnici Marjinega vnebovzetja v Kopru bo 1. februarja 2025 potekala slovesna umestitev novega koprskega škofa Petra Štumpfa, ob tem pa se bo od službe ordinarija poslovil dosedanji škof Jurij Bizjak. Danes sta spregovorila na novinarski konferenci. Škof Bizjak se je zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri opravljanju službe pastirja v precej veliki škofiji. Škof Štumpf pa je dejal, da nalogo sprejema v trepetu in občutku šibkosti. Na vprašanje ali bo tako kot v soboški škofiji odpravil botre je dejal, da se bo najprej seznanil z razmerami v škofiji, o primeru p. Marka Ivana Rupnika pa dodal, da je vse v rokah Svetega sedeža in, da bo spoštoval njihovo odločitev.

VEČ ...|31. 1. 2025
Škof Štumpf o primeru Rupnik, botrih in sodelovanju s sosednjimi državami

V stolnici Marjinega vnebovzetja v Kopru bo 1. februarja 2025 potekala slovesna umestitev novega koprskega škofa Petra Štumpfa, ob tem pa se bo od službe ordinarija poslovil dosedanji škof Jurij Bizjak. Danes sta spregovorila na novinarski konferenci. Škof Bizjak se je zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri opravljanju službe pastirja v precej veliki škofiji. Škof Štumpf pa je dejal, da nalogo sprejema v trepetu in občutku šibkosti. Na vprašanje ali bo tako kot v soboški škofiji odpravil botre je dejal, da se bo najprej seznanil z razmerami v škofiji, o primeru p. Marka Ivana Rupnika pa dodal, da je vse v rokah Svetega sedeža in, da bo spoštoval njihovo odločitev.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 1. 2025
Škofa Jurij Bizjak in Peter Štumpf ob koncu in začetku mandata koprskega škofa

Izjavi dosedanjega škofa Jurija Bizjaka in novega koprskega škofa Petra Štumpfa.

Škofa Jurij Bizjak in Peter Štumpf ob koncu in začetku mandata koprskega škofa

Izjavi dosedanjega škofa Jurija Bizjaka in novega koprskega škofa Petra Štumpfa.

info

Informativni prispevki

Škofa Jurij Bizjak in Peter Štumpf ob koncu in začetku mandata koprskega škofa

Izjavi dosedanjega škofa Jurija Bizjaka in novega koprskega škofa Petra Štumpfa.

VEČ ...|31. 1. 2025
Škofa Jurij Bizjak in Peter Štumpf ob koncu in začetku mandata koprskega škofa

Izjavi dosedanjega škofa Jurija Bizjaka in novega koprskega škofa Petra Štumpfa.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 1. 2025
Klaudia Sedar: Kakšen verski program lahko pričakujemo na RTV Slovenija v tem letu?

Svet RTV Slovenija je prejšnji teden sprejel letošnji programsko-poslovni načrt. Ker zajema tudi verske vsebine, smo poklicali doktorico Klaudio Sédar, ki v omenjenem organu javne medijske hiše zastopa verske skupnosti. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup.

Klaudia Sedar: Kakšen verski program lahko pričakujemo na RTV Slovenija v tem letu?

Svet RTV Slovenija je prejšnji teden sprejel letošnji programsko-poslovni načrt. Ker zajema tudi verske vsebine, smo poklicali doktorico Klaudio Sédar, ki v omenjenem organu javne medijske hiše zastopa verske skupnosti. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup.

info

Informativni prispevki

Klaudia Sedar: Kakšen verski program lahko pričakujemo na RTV Slovenija v tem letu?

Svet RTV Slovenija je prejšnji teden sprejel letošnji programsko-poslovni načrt. Ker zajema tudi verske vsebine, smo poklicali doktorico Klaudio Sédar, ki v omenjenem organu javne medijske hiše zastopa verske skupnosti. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup.

VEČ ...|28. 1. 2025
Klaudia Sedar: Kakšen verski program lahko pričakujemo na RTV Slovenija v tem letu?

Svet RTV Slovenija je prejšnji teden sprejel letošnji programsko-poslovni načrt. Ker zajema tudi verske vsebine, smo poklicali doktorico Klaudio Sédar, ki v omenjenem organu javne medijske hiše zastopa verske skupnosti. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 1. 2025
P. Metod Benedik je bil Naš gost leta 2015

P. Metod Benedik je bil Naš gost leta 2015. K pogovoru ga je povabila Mateja Feltrin Novljan. 

P. Metod Benedik je bil Naš gost leta 2015

P. Metod Benedik je bil Naš gost leta 2015. K pogovoru ga je povabila Mateja Feltrin Novljan. 

info

Informativni prispevki

P. Metod Benedik je bil Naš gost leta 2015

P. Metod Benedik je bil Naš gost leta 2015. K pogovoru ga je povabila Mateja Feltrin Novljan. 

VEČ ...|28. 1. 2025
P. Metod Benedik je bil Naš gost leta 2015

P. Metod Benedik je bil Naš gost leta 2015. K pogovoru ga je povabila Mateja Feltrin Novljan. 

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 1. 2025
Predsednik SLS Marko Balažic

Dr·avnozborske volitve bodo najpozneje spomladi prihodnje leto, v primeru ve·jih trenj v koaliciji bi se lahko zgodile ·e prej. Zato se v nekaterih strankah nanje ·e prirpavljajo, tudi z evidentiranjem kandidatov in povezovanjem. O slednjem so se za·eli pogovarjati v NSi in SLS. Predsednik slednje Marko Bala·ic je za na· radio spregovoril o prvem sre·anju in o mo·nih oblikah sodelovanja.

Predsednik SLS Marko Balažic

Dr·avnozborske volitve bodo najpozneje spomladi prihodnje leto, v primeru ve·jih trenj v koaliciji bi se lahko zgodile ·e prej. Zato se v nekaterih strankah nanje ·e prirpavljajo, tudi z evidentiranjem kandidatov in povezovanjem. O slednjem so se za·eli pogovarjati v NSi in SLS. Predsednik slednje Marko Bala·ic je za na· radio spregovoril o prvem sre·anju in o mo·nih oblikah sodelovanja.

info

Informativni prispevki

Predsednik SLS Marko Balažic

Dr·avnozborske volitve bodo najpozneje spomladi prihodnje leto, v primeru ve·jih trenj v koaliciji bi se lahko zgodile ·e prej. Zato se v nekaterih strankah nanje ·e prirpavljajo, tudi z evidentiranjem kandidatov in povezovanjem. O slednjem so se za·eli pogovarjati v NSi in SLS. Predsednik slednje Marko Bala·ic je za na· radio spregovoril o prvem sre·anju in o mo·nih oblikah sodelovanja.

VEČ ...|28. 1. 2025
Predsednik SLS Marko Balažic

Dr·avnozborske volitve bodo najpozneje spomladi prihodnje leto, v primeru ve·jih trenj v koaliciji bi se lahko zgodile ·e prej. Zato se v nekaterih strankah nanje ·e prirpavljajo, tudi z evidentiranjem kandidatov in povezovanjem. O slednjem so se za·eli pogovarjati v NSi in SLS. Predsednik slednje Marko Bala·ic je za na· radio spregovoril o prvem sre·anju in o mo·nih oblikah sodelovanja.

Andrej Šinko

info

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|5. 2. 2025
Izzivi osnovnih šol

Spregovorili smo o izzivih osnovnih šol, na katere pomembno vplivajo različni vzgojni prijemi, vloga staršev pri vključevanju v izobraževanje otrok in uporaba pametnih naprav. V luči spreminjajočega se šolskega okolja smo se dotaknili tudi pomanjkanja učiteljev in vprašanja varnosti. Gostje so bili: psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, ravnatelj Osnovne šole Škofljica Roman Brunšek in ravnatelj Osnovne šole Mengeš Sašo Božič. 

Izzivi osnovnih šol

Spregovorili smo o izzivih osnovnih šol, na katere pomembno vplivajo različni vzgojni prijemi, vloga staršev pri vključevanju v izobraževanje otrok in uporaba pametnih naprav. V luči spreminjajočega se šolskega okolja smo se dotaknili tudi pomanjkanja učiteljev in vprašanja varnosti. Gostje so bili: psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, ravnatelj Osnovne šole Škofljica Roman Brunšek in ravnatelj Osnovne šole Mengeš Sašo Božič. 

Andrej Šinko

politikaživljenje

Svetovalnica

VEČ ...|7. 2. 2025
Kako zdraviti najpogostejše težave ramenskega obroča?

Naš gost je bil travmatolog Ladislav Kovačič, govorili pa smo o najpogostejših poškodbah ramenskega obroča: od športnih poškodb rotatorne manšete do kalcinacij in obrabe ramenskega sklepa.

Kako zdraviti najpogostejše težave ramenskega obroča?

Naš gost je bil travmatolog Ladislav Kovačič, govorili pa smo o najpogostejših poškodbah ramenskega obroča: od športnih poškodb rotatorne manšete do kalcinacij in obrabe ramenskega sklepa.

Blaž Lesnik

zdravjeramenski obročortopedrotatorna manšetasvetovanjekalcinacija

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|3. 2. 2025
Bojan Požar

V oddaji smo gostili Bojana Požarja, na tapeti je bila politika, ki nam skupaj z vplivom na medije, delitvijo denarja in zakonodajnimi predlogi močno kroji življenje. Kaj nam po drugi strani obetajo politiki, ki so stopili na pot oblikovanja novih strank? 

Bojan Požar

V oddaji smo gostili Bojana Požarja, na tapeti je bila politika, ki nam skupaj z vplivom na medije, delitvijo denarja in zakonodajnimi predlogi močno kroji življenje. Kaj nam po drugi strani obetajo politiki, ki so stopili na pot oblikovanja novih strank? 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 2. 2025
Slovenski kulturni praznik v soseščini

Osrednji letošnji dogodek Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu bo jutrišnja otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah, na kateri bo na petih glavnih prizoriščih sodelovalo več kot 2000 nastopajočih z obeh strani meje. Na Madžarskem proslavo pripravljajo nocoj v gledališki dvorani v Monoštru. Prirejata jo Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava. Po navedbah Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu prireditev nosi naslov Iz sveta porabskih pravljic. Temeljna gradnika trdoživega duha slovenskega človeka sta od nekdaj bila jezik in kultura. Oba koreninita v starodavnem ljudskem izročilu, med drugim pravljičnem. Na Hrvaškem bodo Prešernov dan obeležili jutri v Hrvaškem kulturnem domu na Sušaku z gostovanjem Šentjakobskega gledališča Ljubljana, ki bo odigralo predstavo Dr. Moliere v režiji Milana Goloba.

Slovenski kulturni praznik v soseščini

Osrednji letošnji dogodek Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu bo jutrišnja otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah, na kateri bo na petih glavnih prizoriščih sodelovalo več kot 2000 nastopajočih z obeh strani meje. Na Madžarskem proslavo pripravljajo nocoj v gledališki dvorani v Monoštru. Prirejata jo Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava. Po navedbah Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu prireditev nosi naslov Iz sveta porabskih pravljic. Temeljna gradnika trdoživega duha slovenskega človeka sta od nekdaj bila jezik in kultura. Oba koreninita v starodavnem ljudskem izročilu, med drugim pravljičnem. Na Hrvaškem bodo Prešernov dan obeležili jutri v Hrvaškem kulturnem domu na Sušaku z gostovanjem Šentjakobskega gledališča Ljubljana, ki bo odigralo predstavo Dr. Moliere v režiji Milana Goloba.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Duhovna misel

VEČ ...|8. 2. 2025
Kako spremeniti svet

Stari modrec je pripovedoval o sebi: Ko sem bil mlad, sem bil revolucionar. Boga sem prosil: ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Kako spremeniti svet

Stari modrec je pripovedoval o sebi: Ko sem bil mlad, sem bil revolucionar. Boga sem prosil: ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Radijska kateheza

VEČ ...|8. 2. 2025
Br. Miran Špelič in Fortunacijan Oglejski

Fortunacijan Oglejski je živel v četrtem stoletju in je bil škof in avtor prvega latinskega komentarja evangelijev, ki ga je leta 2012 odkril avstrijski klasični filolog Lukas J. Dorfbauer. Pogledali smo v njegovo razlago nedeljskega evangeljskega odlomka. Z nami je bil brat Miran Špelič.

Br. Miran Špelič in Fortunacijan Oglejski

Fortunacijan Oglejski je živel v četrtem stoletju in je bil škof in avtor prvega latinskega komentarja evangelijev, ki ga je leta 2012 odkril avstrijski klasični filolog Lukas J. Dorfbauer. Pogledali smo v njegovo razlago nedeljskega evangeljskega odlomka. Z nami je bil brat Miran Špelič.

Radio Ognjišče

duhovnostvzgoja

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|8. 2. 2025
Pred 6. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru boste slišali duhovni nagovor celjskega škofa Maksimilijana Matjaža. Nadaljevali bomo z molitvijo prvih večernic 5. nedelje med letom in rožnim vencem, s katerim bomo molili po namenu papeža Frančiška za februar: za duhovniške in redovniške poklice. Sledila bo Radijska kateheza - naši očetje v veri. Fortunacijan Oglejski je živel v četrtem stoletju in je bil škof in avtor prvega latinskega komentarja evangelijev, ki ga je leta 2012 odkril avstrijski klasični filolog Lukas J. Dorfbauer. Pogledali bomo v njegovo razlago nedeljskega evangeljskega odlomka. Z nami bo brat Miran Špelič.

Pred 6. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru boste slišali duhovni nagovor celjskega škofa Maksimilijana Matjaža. Nadaljevali bomo z molitvijo prvih večernic 5. nedelje med letom in rožnim vencem, s katerim bomo molili po namenu papeža Frančiška za februar: za duhovniške in redovniške poklice. Sledila bo Radijska kateheza - naši očetje v veri. Fortunacijan Oglejski je živel v četrtem stoletju in je bil škof in avtor prvega latinskega komentarja evangelijev, ki ga je leta 2012 odkril avstrijski klasični filolog Lukas J. Dorfbauer. Pogledali bomo v njegovo razlago nedeljskega evangeljskega odlomka. Z nami bo brat Miran Špelič.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|8. 2. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|8. 2. 2025
Naš gost nagrajenec Prešernovega sklada Julij Zornik

Julij Zornik se z zvokom ukvarja že 30 let. Začel je kot tehnik na radiu RGL, sledila so ozvočenja na koncertih, studijsko delo v sinhronizaciji in pri reklamah, zatem pa so se začeli odkrivati projekti, ki so se dotikali filma. Kot piše v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, je njegovo delo pri filmu prepoznavno in izstopajoče zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta, s katerim z mnogoterimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del.

Naš gost nagrajenec Prešernovega sklada Julij Zornik

Julij Zornik se z zvokom ukvarja že 30 let. Začel je kot tehnik na radiu RGL, sledila so ozvočenja na koncertih, studijsko delo v sinhronizaciji in pri reklamah, zatem pa so se začeli odkrivati projekti, ki so se dotikali filma. Kot piše v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, je njegovo delo pri filmu prepoznavno in izstopajoče zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta, s katerim z mnogoterimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del.

Radio Ognjišče

spominživljenjeJulij Zorniknagrajenec Prešernovega sklada