Novice iz življenja Cerkve dne 26. 4.

• Slovenski škofje ostro proti evtanaziji: Samomor s pomočjo je nesprejemljiv!
• Jeruzalemski patriarh po 200 dneh vojne v Gazi: rešitev dveh držav je neizogibna
• Umetna inteligenca vse bolj prisotna tudi na verskem področju.
• Mineva četrt stoletja od smrti podraškega župnika, prevajalca Svetega pisma in profesorja Otmarja Črnilogarja.
• Karitas na avstrijskem koroškem zaposlujejo migrante in pribežnike.

Utrip dneva dne 26. 4.

• Vladajoča Svoboda mimo resne in strokovne razprave v iskanje glasov tudi z izsiljenimi tremi referendumi, ki bodo potekali na dan evropskih volitev.
• SDS in NSi za ustavno presojo in zadržanje odlokov za referendume o uporabi konoplje in evtanaziji.
• V Aktivnem državljanstvu koaliciji očitajo preusmerjanje pozornosti od resničnih težav družbe.
• Na zanemarjanje zdravstvenega sistema v javnem pismu opozorili tudi pediatri in šolski zdravniki.
• Po univerzah v ZDA se stopnjujejo propalestinski protesti. Kaj to pomeni za ameriško politiko do Izraela?
• Vreme: Jutri več sonca na vzhodu, drugod spremenljivo s kakšno ploho.
• Pristojni in zaposleni zavrnili očitke o mobingu in nedelovanju inšpektorata za delo.
• Policija z več nasveti pred prvomajskimi prazniki in počitnicami.
• ŠPORT: Judoistka Kaja Kajzer evropska podprvakinja.

Mozaik dneva dne 26. 4.

• SDS in NSi za ustavno presojo in zadržanje odlokov za referendume o uporabi konoplje in evtanaziji.
• Država za sodno stavbo plačala precej več, kot so jo ocenili cenilci.
• Dr. Bogomil Ferfila o propalestinskih protestih v ZDA.
• Vreme: Jutri na vzhodu sonce, na zahodu pa bo občasno rahlo deževalo.

Utrip dneva dne 25. 4.

• Izvedbi referendumov na dan evropskih volitev 9. junija se obeta zadostna podpora.
• Gre za aktivacijo levo liberalnih volivcev, o datumu razmišlja komentator Mirko Mayer.
• Pogajanja med Fidesom in vlado se nadaljujejo, a jih pogajalci odslej ne bodo komentirali.
• Na pogovoru SDS kritični do popisa cene košarice osnovnih živil, pozivajo k zvišanju produktivnosti in debirokratizaciji
• Kanal C0 je s pravnega, tehničnega in zdravstvenega vidika nedopusten, poudarja stroka.
• Evropski parlament sklenil še zadnjo plenarno sejo v tem mandatu.
• Vreme: Dež bo ponehal, jutri bo nekaj megle in nekaj sonca, popoldne kakšna ploha.

Dr. Žiga Zaplotnik: Posledice, s katerimi se soočamo danes, so plod preteklih neaktivnosti, zanikanja ali zatiskanja oči pred resnico.

Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.

Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo. 

Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. 

Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«

Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.

»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«

Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj. 

Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?

»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«

Od kod teorije zarot?

»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«

Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo. 

»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«

Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.

Kaj lahko naredimo?

»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo. 

Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja. 

S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.

Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«

Mozaik dneva dne 25. 4.

• Poznavalec političnih razmer Mirko Mayer za Radio Ognjišče o treh referendumih, vladi in vse bolj vroči evropski kampanji.
• Več tisoč upokojencev v Ljubljani že 11-tič zahtevalo dvig pokojnin in odstop vlade.
• Predstavniki inženirske in zdravstvene stroke: Kanalizacijski kanal C0 s pravnega, tehničnega in zdravstvenega vidika nedopusten.
• Vreme: Jutri bo nekaj megle in nekaj sonca, popoldne pa kakšna ploha.

Dragulj v pesku - 27. del

Slišali ste 27. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahabi in njeni družini končno postavijo šotor v taboru med Hebrejci, dobijo pa tudi prve prijatelje!

Knjiga Dar Poljanski dolini

Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka je pripravila predstavitev knjige DAR POLJANSKI DOLINI, avtorice akademikinje ddr. Marije Stanonik. Monografijo, ki zajema literarno ustvarjalnost in raziskovalce besedne umetnosti na območju nekdanjega Loškega gospostva smo predstavili v pogovoru z avtorico.