Marjana Debevec: Kuge, lakote in vojske ...

Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.

Novice iz življenja Cerkve dne 15. 2.

• Papež na pepelnico povabil, naj prisluhnemo Gospodovemu glasu
• P. Edvard Kovač: Post pomeni osvoboditev na poti prijateljstva in ljubezni
• Obhajamo god zavetnika samskih sv. Favstina, čigar relikvije počivajo v Malečniku
• Pred 25. obletnico Kozarjeve smrti izšel spominski album z nalepkami

Novice iz življenja Cerkve dne 13. 11.

• Blagoslovili spominsko obeležje belokranjskih mučencev
• Na god sv. Stanislava Kostke posebej slovesno v Zavodu sv. Stanislava, ki praznuje 30. obletnico delovanja
• Kaj nam sporoča sv. Martin?
• Škof Bizjak na slovesnosti Karitas Koper: Mir se začne v domači hiši
• Župnik iz Alepa: Ne pozabite na Sirijo!

Novice iz življenja Cerkve dne 9. 2.

• Na celinskem zasedanju sinode za Evropo tudi o vlogi ženske v Cerkvi.
• Ruske sile uničile in poškodovale 500 ukrajinskih cerkva in verskih objektov.
• Podobe Alepa po potresu spominjajo na eno od najhujših bitk sirske državljanske vojne.

Sirija: Ljudje so popolnoma obupani

Povsem drugače kot v mnogih Zahodnih državah, bodo božič praznovali v državah, kjer divja vojna ali jih pesti huda revščina. Poklicali smo v Sirijo, ki že 13 let trpi zaradi hudih posledic vojne. S fokolarinom iz Alepa Robertom Chelhodom se je pogovarjala Marjana Debevec.

Karel Destovnik Kajuh (1922-1944)

Med umetniki, ki jih je vzela vojna, sta Karel Destovnik Kajuh in France Balantič. Mlada pesnika, predana slovenstvu, domovini, predvsem pa poeziji. Oba sta slutila smrt in postala žrtvi bratomorne vojne, eden kot partizan, drugi kot domobranec. Izreden umetniški dar in tisto, kar sta uspela uresničiti, je pri enem in drugem zasenčila politika; dobila sta nalepki narodni heroj in izdajalec. Tokrat smo se ustavili pri leto dni mlajšemu Karlu Destóvniku Kajúhu in njegovi poeziji.

Tadej Sadar: Ti si upanje za svet in to je tvoj smisel!

V iskanju smisla življenja se zahodni svet utaplja v smeteh, ki jih ustvarja ob zadovoljevanju svojih vsakovrstnih naslad, vzhodni pa je spet zajahal zver, o kateri je pisal že Dostojevski.

Posebna živalska vrsta, ki sebe imenuje humana!
Ne bom se postavljal za razsodnika svetovnih razmer, saj so mnogo prekompleksne za moje znanje, bi pa kot tenkočuten opazovalec sveta rad prižgal nekoliko drugačno luč na kaos, ki ga na zemlji povzroča živalska vrsta, ki sama sebi pravi, da je humana in to besedo razlaga s pojmi pozitivnih moralnih lastnosti. 

S čim lahko človek, ki je human, torej poln pozitivnih vrednot, opraviči obstreljevanje nedolžnih civilistov in totalno uničevanje celih mest od Čečenije do Alepa in današnje Ukrajine? In vendar to počne ta ista vrsta, ki se imenuje človek. Če smo pošteni, moramo opaziti težavo tudi v drugem polu, namreč v tistih, ki veljamo za razviti zahod in prav tako sebe imenujemo človek / human, je pa za to potrebno precej več truda …

Tako je svoj komentar v rubriki Naš pogled začel Tadej Sadar. Celoten komentar si je mogoče prebrati na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Projekti Semena upanja

Rodovitna dežela Sirija je po desetih letih vojne popolnoma uničena. Ljudje izgubljajo upanje, več kot 90 odstotkov jih živi pod pragom revščine.
Fokolarin Robert Chelhod, rojen v Alepu, se je mudil v Sloveniji. Pri svojem delu v projektih Semena upanja se srečuje s tragičnimi razmerami: milijoni ljudi, ki so izgubili vse; milijoni izseljenih v bližnje države; več kot pol milijona izgubljenih življenj. Kako jim pomagajo in kje vidijo možnosti za rešitev teh težkih razmer, ste lahko slišali v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve.