Povsem drugače kot v mnogih Zahodnih državah, bodo božič praznovali v državah, kjer divja vojna ali jih pesti huda revščina. Poklicali smo v Sirijo, ki že 13 let trpi zaradi hudih posledic vojne. S fokolarinom iz Alepa Robertom Chelhodom se je pogovarjala Marjana Debevec.
Povsem drugače kot v mnogih Zahodnih državah, bodo božič praznovali v državah, kjer divja vojna ali jih pesti huda revščina. Poklicali smo v Sirijo, ki že 13 let trpi zaradi hudih posledic vojne. S fokolarinom iz Alepa Robertom Chelhodom se je pogovarjala Marjana Debevec.
Povsem drugače kot v mnogih Zahodnih državah, bodo božič praznovali v državah, kjer divja vojna ali jih pesti huda revščina. Poklicali smo v Sirijo, ki že 13 let trpi zaradi hudih posledic vojne. S fokolarinom iz Alepa Robertom Chelhodom se je pogovarjala Marjana Debevec.
Za komentar izjav premiera Roberta Goloba o uhajanju informacij iz policije kriminalnim združbam smo prosili dobro poznavalko sodnega procesa »Kavaški klan« novinarko Večera dr. Damjano Žišt. Nedavne izjave predsednika vlade glede varnostnih organov in morebitnih nepravilnosti v Centru za varovanje in zaščito (CVZ) po njenih besedah odpirajo pomembna vprašanja o varnosti varovanih oseb in učinkovitosti vodstva centra.
Za komentar izjav premiera Roberta Goloba o uhajanju informacij iz policije kriminalnim združbam smo prosili dobro poznavalko sodnega procesa »Kavaški klan« novinarko Večera dr. Damjano Žišt. Nedavne izjave predsednika vlade glede varnostnih organov in morebitnih nepravilnosti v Centru za varovanje in zaščito (CVZ) po njenih besedah odpirajo pomembna vprašanja o varnosti varovanih oseb in učinkovitosti vodstva centra.
Mednarodno dogajanje zaznamujejo politi·ni pretresi v Franciji, protesti in nasilje v Gruziji, pa tudi razglasitev vojnega stanja v Ju·ni Koreji. O omenjenem je za na· radio spregovoril politolog dr. Bo·tjan Udovi·, ki je med drugim opozoril na potrebo proaktivnega delovanja Evropske unije v zvezi z Gruzijo.
Mednarodno dogajanje zaznamujejo politi·ni pretresi v Franciji, protesti in nasilje v Gruziji, pa tudi razglasitev vojnega stanja v Ju·ni Koreji. O omenjenem je za na· radio spregovoril politolog dr. Bo·tjan Udovi·, ki je med drugim opozoril na potrebo proaktivnega delovanja Evropske unije v zvezi z Gruzijo.
Za murskosoboškega škofa Petra Štumpfa letošnji advent ne bo le čas priprave na praznik Gospodovega rojstva, ampak tudi čas priprave na prevzem nove službe. Papež Frančišek ga je namreč imenoval za prihodnjega koprskega ordinarija. Umeščen bo 1. februarja. Na kaj je pomislil, ko je izvedel, da ga sveti oče pošilja na drugi konec Slovenije? Kakšno je njegovo sporočilo vernikom in duhovnikom obeh škofij, ki ta mu bili zaupani? Kaj doživlja kot posebno znamenje iz nebes? Na vsa ta vprašanja je odgovoril v pogovoru za Radio Ognjišče.
Za murskosoboškega škofa Petra Štumpfa letošnji advent ne bo le čas priprave na praznik Gospodovega rojstva, ampak tudi čas priprave na prevzem nove službe. Papež Frančišek ga je namreč imenoval za prihodnjega koprskega ordinarija. Umeščen bo 1. februarja. Na kaj je pomislil, ko je izvedel, da ga sveti oče pošilja na drugi konec Slovenije? Kakšno je njegovo sporočilo vernikom in duhovnikom obeh škofij, ki ta mu bili zaupani? Kaj doživlja kot posebno znamenje iz nebes? Na vsa ta vprašanja je odgovoril v pogovoru za Radio Ognjišče.
Ob obletnici Radia Ognjišče smo pred mikrofon povabili soboškega škofa Petra Štumpfa.
Ob obletnici Radia Ognjišče smo pred mikrofon povabili soboškega škofa Petra Štumpfa.
Za komentar političnega dogajanja v minulem tednu smo poklicali Mirana Videtiča.
Za komentar političnega dogajanja v minulem tednu smo poklicali Mirana Videtiča.
Razmere v svetu so vse bolj zaostrene, rusko-ukrajinski konflikt, pa kljub vklju·enosti velesil, poteka omejeno na ozemlju Ukrajine, delno pa tudi na obmo·ju Rusije. Obramboslovka dr. Ljubice Jelu·i· opozarja, da so se varnostne razmere bistveno poslab·ale, ·lanice Evropske unije pa so, za razliko od Kitajske in Zdru·enih dr·av Amerike, pozabile na krepitev obrambnih zmogljivosti za zagotavljanje lastne varnosti, kar pa zdaj posku·ajo nadoknaditi.
Razmere v svetu so vse bolj zaostrene, rusko-ukrajinski konflikt, pa kljub vklju·enosti velesil, poteka omejeno na ozemlju Ukrajine, delno pa tudi na obmo·ju Rusije. Obramboslovka dr. Ljubice Jelu·i· opozarja, da so se varnostne razmere bistveno poslab·ale, ·lanice Evropske unije pa so, za razliko od Kitajske in Zdru·enih dr·av Amerike, pozabile na krepitev obrambnih zmogljivosti za zagotavljanje lastne varnosti, kar pa zdaj posku·ajo nadoknaditi.
Slovenski škofje obžalujejo najnovejšo odločitev Ustavnega sodišča, po kateri bodo samske ženske in ženske v istospolnih zvezah upravičene do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. O tem smo se pogovarjali s tiskovnim predstavnikom Slovenske škofovske konference, moralnim teologom dr. Gabrielom Kavčičem.
Slovenski škofje obžalujejo najnovejšo odločitev Ustavnega sodišča, po kateri bodo samske ženske in ženske v istospolnih zvezah upravičene do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. O tem smo se pogovarjali s tiskovnim predstavnikom Slovenske škofovske konference, moralnim teologom dr. Gabrielom Kavčičem.
V Bakuju se je minuli konec tedna končala podnebna konferenca združenih narodov. Glavni poudarek je bil dogovor o znesku, ki ga bodo na leto zagotavljale razvite države ostalim državam, ki se s posledicami podnebnih sprememb soočajo že zdaj. Z dogovorjenim zneskom 300 milijard, niso zadovoljne države v razvoju, saj so v svojih predlogih zahtevale kar 1000 milijard več. Prav tako se predstavniki niso uspeli dogovoriti o kakršnikoli omejitvi emisij ampak so le potrdili že sprejete zaveze iz Dubaja glede prehoda od fosilnih goriv v energetskih sistemih. Odločitev je bila preložena na naslednje podnebne pogovore leta 2025, ki bodo potekali v Braziliji. Več o dogajanju na podnebni konferenci v Bakuju pa v pogovoru s klimatologinjo dr. Lučko Kajfež Bogataj.
V Bakuju se je minuli konec tedna končala podnebna konferenca združenih narodov. Glavni poudarek je bil dogovor o znesku, ki ga bodo na leto zagotavljale razvite države ostalim državam, ki se s posledicami podnebnih sprememb soočajo že zdaj. Z dogovorjenim zneskom 300 milijard, niso zadovoljne države v razvoju, saj so v svojih predlogih zahtevale kar 1000 milijard več. Prav tako se predstavniki niso uspeli dogovoriti o kakršnikoli omejitvi emisij ampak so le potrdili že sprejete zaveze iz Dubaja glede prehoda od fosilnih goriv v energetskih sistemih. Odločitev je bila preložena na naslednje podnebne pogovore leta 2025, ki bodo potekali v Braziliji. Več o dogajanju na podnebni konferenci v Bakuju pa v pogovoru s klimatologinjo dr. Lučko Kajfež Bogataj.
Naša gostja pravljičarka in pisateljica Irena Cerar si je lansko leto zadala zanimiv izziv: za sedem tednov se je podala v naravo. Izbrala si je najbolj značilne slovenske habitate: divjino kočevskega gozda, pestrost rečnih mrtvic Mure, veličastje gorskega sveta, odpravila se je tudi ob morsko obalo in v kulturno krajino. Vtise je strnila v knjigo, vanjo pa izjemno spretno vtkala tudi strokovna spoznanja in mitološko ozadje.
Deklica je prišla domov vsa objokana, ker je na ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. december 2024 ob 05-ih
Narodni ponos v globaliziranem svetu je bila rdeča nit tokratne oddaje Pogovor o. V njej smo objavili nagovor nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja na šesti mednarodni konferenci pod krovnim vodilom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Na dan Rudolfa Maistra jo je v osnovni šoli v Cerknici pripravilo Društvo katoliških pedagogov Slovenije. V studiu smo ob tem gostili še predstavnika organizatorja dogodka magistra Iva Piryja in še eno vabljeno predavateljico, novinarko Vido Petrovčič.
V tokratnem Otoku smo prisluhnili poeziji pesnika Tomislava Marijana Bilosnića iz njegove zbirke Molitve.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Narodni ponos v globaliziranem svetu je bila rdeča nit tokratne oddaje Pogovor o. V njej smo objavili nagovor nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja na šesti mednarodni konferenci pod krovnim vodilom Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Na dan Rudolfa Maistra jo je v osnovni šoli v Cerknici pripravilo Društvo katoliških pedagogov Slovenije. V studiu smo ob tem gostili še predstavnika organizatorja dogodka magistra Iva Piryja in še eno vabljeno predavateljico, novinarko Vido Petrovčič.
Tudi šport je pomemben za ohranjanje jezika, kulture in narodnosti v zamejstvu. To je bilo poudarjeno ob današnjem podpisu ustanovne listine Zamejske športne koordinacije (Zaško), skupnega projekta ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in olimpijskega komiteja-Združenja športnih zvez, o tem so spregovorili ministra Matjaž Han in Matej Arčon ter predsednik Franjo Bobinac. Zaško so ustanovili za izboljšanje učinkovitosti medsebojnega povezovanja, znanja in dobrih praks na področju športa. Kaj o tem meni predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin? Zaško bo tesno povezan tudi s pristojnimi športnimi institucijami v Sloveniji in se vključeval v širše evropske povezave. O pomenu povezovanja je govoril tudi predsednik Slovenske športne zveze v Avstriji Marjan Velik. Zaško je tretja zamejska koordinacija, pred tem so podobni povezavi ustanovili tudi kmetje in gospodarstveniki.