Slovencem po svetu in domovini
S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.
Slovencem po svetu in domovini
S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.
Slovencem po svetu in domovini
Ljubezen do domovine, do slovenskih korenin in do slovenstva je znova navdihnila fotografe iz matične domovine, sosednjih držav in sveta. Kar 60 se jih je udeležilo tretjega fotografskega natečaja, ki ga je pripravila Rafaelova družba. Udeleženci so lahko sodelovali s posameznimi fotografijami ali serijo. Novost tega natečaja je bila tudi posebna kategorija za otroke in mladostnike do 15. leta. Ta novost je med osnovnošolskimi fotografskimi krožki naletela na lep odziv. Tudi sicer so pri Rafaelovi družbi več kot zadovoljni, saj je na vseh dosedanjih treh natečajih sodelovalo več kot 120 fotografov iz 15 držav, ki so prispevali več kot 600 fotografij. Več nam je povedal ravnatelj Lenart Rihar, k mikrofonu smo povabili tudi nekaj nagrajenih fotografov.
Slovencem po svetu in domovini
Ljubezen do domovine, do slovenskih korenin in do slovenstva je znova navdihnila fotografe iz matične domovine, sosednjih držav in sveta. Kar 60 se jih je udeležilo tretjega fotografskega natečaja, ki ga je pripravila Rafaelova družba. Udeleženci so lahko sodelovali s posameznimi fotografijami ali serijo. Novost tega natečaja je bila tudi posebna kategorija za otroke in mladostnike do 15. leta. Ta novost je med osnovnošolskimi fotografskimi krožki naletela na lep odziv. Tudi sicer so pri Rafaelovi družbi več kot zadovoljni, saj je na vseh dosedanjih treh natečajih sodelovalo več kot 120 fotografov iz 15 držav, ki so prispevali več kot 600 fotografij. Več nam je povedal ravnatelj Lenart Rihar, k mikrofonu smo povabili tudi nekaj nagrajenih fotografov.
Zakladi naše dediščine
Tina Smrečnik je žena in mama petih otrok, oblikovalka keramike, koordinatorka in prostovoljka pri več duhovno-kulturnih projektih. Ob glini je njen najljubši material tudi polstena volna.
Zakladi naše dediščine
Tina Smrečnik je žena in mama petih otrok, oblikovalka keramike, koordinatorka in prostovoljka pri več duhovno-kulturnih projektih. Ob glini je njen najljubši material tudi polstena volna.
Kulturni utrinki
Ob vstopu v novo koledarsko leto 2025 bodo v Kregarjevi galeriji Zavoda sv. Stanislava odprli razstavo črno-belih fotografij Tomija Lombarja. Odprtje bo (danes) v torek, 14. januarja, ob 19. uri v Kregarjevem atriju. Prihodnji četrtek pa bo še dobrodelna dražba razstavljenih fotografij skupaj s koncertom Mladinskega mešanega zbora sv. Stanislava ŠKG (23. januarja ob 18. uri).
Kulturni utrinki
Ob vstopu v novo koledarsko leto 2025 bodo v Kregarjevi galeriji Zavoda sv. Stanislava odprli razstavo črno-belih fotografij Tomija Lombarja. Odprtje bo (danes) v torek, 14. januarja, ob 19. uri v Kregarjevem atriju. Prihodnji četrtek pa bo še dobrodelna dražba razstavljenih fotografij skupaj s koncertom Mladinskega mešanega zbora sv. Stanislava ŠKG (23. januarja ob 18. uri).
Slovencem po svetu in domovini
V pastoralnem domu v Vodicah pri Ljubljani je še do nedelje na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, Središče Slovencev v zamejstvu in po svetu. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška zgodba. Šolstvo je bilo vzpostavljeno v nekaj dneh v blatu vetrinjskega polja, čeprav niso imeli ničesar, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem povojnem pomanjkanju vsega. Prav tako so iz nič vzniknili vrtci, časopisi, izpopolnjevanje v obrteh, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti, ki jih lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. Ob razstavi bo organizirano tudi predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, in sicer jutri, v petek, 10. januarja 2025, ob 18.45.
Slovencem po svetu in domovini
V pastoralnem domu v Vodicah pri Ljubljani je še do nedelje na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, Središče Slovencev v zamejstvu in po svetu. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška zgodba. Šolstvo je bilo vzpostavljeno v nekaj dneh v blatu vetrinjskega polja, čeprav niso imeli ničesar, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem povojnem pomanjkanju vsega. Prav tako so iz nič vzniknili vrtci, časopisi, izpopolnjevanje v obrteh, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti, ki jih lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. Ob razstavi bo organizirano tudi predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, in sicer jutri, v petek, 10. januarja 2025, ob 18.45.
Kulturni utrinki
V počastitev svetovnega jubileja izuma fotografije bo v galeriji Šuštaršičeve hiše v Mengšu v ponedeljek, 16. 9. 2024 ob 17.30 na ogled razstava enega prvih slovenskih poklicnih fotografov Lovrenca Funtka. Na razstavo sta nas povabila zgodovinar mag. Blaž Otrin in pa fotograf Peter Škrlep. Ob tem dogodku bodo prikazali tudi kako poteka fotografski postopek mokre kolodijske plošče.
Kulturni utrinki
V počastitev svetovnega jubileja izuma fotografije bo v galeriji Šuštaršičeve hiše v Mengšu v ponedeljek, 16. 9. 2024 ob 17.30 na ogled razstava enega prvih slovenskih poklicnih fotografov Lovrenca Funtka. Na razstavo sta nas povabila zgodovinar mag. Blaž Otrin in pa fotograf Peter Škrlep. Ob tem dogodku bodo prikazali tudi kako poteka fotografski postopek mokre kolodijske plošče.
Doživetja narave
Na vrsti je prvi del predavanja zakoncev Štremfelj o njunih dogodivščinah na Veliki himalajski poti. S fotografijami sta to 1700 km dolgo in tri meseca trajajočo avanturo letos spomladi približala udeležencem radijskih mini počitnic v Bernardinu. Prizori tudi zgolj z besedami vsekakor oživijo v slikoviti pripovedi Marije in Andreja Štremfelj.
Doživetja narave
Na vrsti je prvi del predavanja zakoncev Štremfelj o njunih dogodivščinah na Veliki himalajski poti. S fotografijami sta to 1700 km dolgo in tri meseca trajajočo avanturo letos spomladi približala udeležencem radijskih mini počitnic v Bernardinu. Prizori tudi zgolj z besedami vsekakor oživijo v slikoviti pripovedi Marije in Andreja Štremfelj.
Kulturni utrinki
Zadruga za razvoj podeželja Pomelaj iz Male Polane v občini Velika Polana je vpisana v register nesnovne kulturne dediščine kot eden od osmih evidetiranih nosilcev pletarstva v Sloveniji. Vpis je na pobudo direktorice Pomelaja Sare Köleš Ribeiro opravil Slovenski etnografski muzej, ki identificira in vrednoti pobude za vpis. Pred 160 leti se je poslovil kranjski fotograf duhovnik Janez Puhar. Velja za izumitelja ene od možnosti fotografiranja na steklo, saj je z uporabo kemičnih postopkov iznašel svojo metodo fotografiranja. Prvi trajni zapis slike na steklu mu je uspelo ustvariti leta 1842.
Kulturni utrinki
Zadruga za razvoj podeželja Pomelaj iz Male Polane v občini Velika Polana je vpisana v register nesnovne kulturne dediščine kot eden od osmih evidetiranih nosilcev pletarstva v Sloveniji. Vpis je na pobudo direktorice Pomelaja Sare Köleš Ribeiro opravil Slovenski etnografski muzej, ki identificira in vrednoti pobude za vpis. Pred 160 leti se je poslovil kranjski fotograf duhovnik Janez Puhar. Velja za izumitelja ene od možnosti fotografiranja na steklo, saj je z uporabo kemičnih postopkov iznašel svojo metodo fotografiranja. Prvi trajni zapis slike na steklu mu je uspelo ustvariti leta 1842.
Svetovalnica
Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.
Komentar tedna
Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.
Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...
Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. julij 2025 ob 05-ih
Naš gost
Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.
Pogovor o
V Pogovor o smo povabili vodjo poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja. Z njim smo se pogovarjali o pestrem dogajanju v stranki, državnem zboru in tudi o povezovanju med strankami.
Kulturni utrinki
Gorenjski muzej in Galerija Prešernovih nagrajencev sta pripravila razstavo zamejskega Slovenca, nagrajenca Prešernovega sklada akademskega slikarja Valentina Omana. Ob razstavi z naslovom Tišina, ki pušča sledi, je izšla tudi bogata monografija, kjer se avtorju pridružujejo pesniški glasovi njegovih koroških rojakov, svoje poglede pa so prispevali tudi likovni kritiki, sopotniki in občudovalci njegovega dela. Razstavo naj je predstavil vodja galerije Prešernovih nagrajencev mag Marko Arnež.
Komentar Domovina.je
Po izkušnjah s trenutnim slovenskim premierjem vemo, da je količina laži, ki bruhajo iz njega, sorazmerna s težavami, v katerih se znajde. Večja je težava, bolj laže in zavaja javnost. S podpisom zaveze Slovenije na vrhu Nata za dvig izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP se je pred levo usmerjenimi slovenskimi volivci znašel v velikih težavah. Skladno s tem je v preteklih dneh ustvaril enormno količino laži.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče