Is podcast
Zadruga za razvoj podeželja Pomelaj iz Male Polane v občini Velika Polana je vpisana v register nesnovne kulturne dediščine kot eden od osmih evidetiranih nosilcev pletarstva v Sloveniji. Vpis je na pobudo direktorice Pomelaja Sare Köleš Ribeiro opravil Slovenski etnografski muzej, ki identificira in vrednoti pobude za vpis. Pred 160 leti se je poslovil kranjski fotograf duhovnik Janez Puhar. Velja za izumitelja ene od možnosti fotografiranja na steklo, saj je z uporabo kemičnih postopkov iznašel svojo metodo fotografiranja. Prvi trajni zapis slike na steklu mu je uspelo ustvariti leta 1842.
kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film fotografija
Zadruga za razvoj podeželja Pomelaj iz Male Polane v občini Velika Polana je vpisana v register nesnovne kulturne dediščine kot eden od osmih evidetiranih nosilcev pletarstva v Sloveniji. Vpis je na pobudo direktorice Pomelaja Sare Köleš Ribeiro opravil Slovenski etnografski muzej, ki identificira in vrednoti pobude za vpis. Pred 160 leti se je poslovil kranjski fotograf duhovnik Janez Puhar. Velja za izumitelja ene od možnosti fotografiranja na steklo, saj je z uporabo kemičnih postopkov iznašel svojo metodo fotografiranja. Prvi trajni zapis slike na steklu mu je uspelo ustvariti leta 1842.
Zadruga za razvoj podeželja Pomelaj iz Male Polane v občini Velika Polana je vpisana v register nesnovne kulturne dediščine kot eden od osmih evidetiranih nosilcev pletarstva v Sloveniji. Vpis je na pobudo direktorice Pomelaja Sare Köleš Ribeiro opravil Slovenski etnografski muzej, ki identificira in vrednoti pobude za vpis. Pred 160 leti se je poslovil kranjski fotograf duhovnik Janez Puhar. Velja za izumitelja ene od možnosti fotografiranja na steklo, saj je z uporabo kemičnih postopkov iznašel svojo metodo fotografiranja. Prvi trajni zapis slike na steklu mu je uspelo ustvariti leta 1842.
kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmfotografija
Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. 45. mednarodni festival Kogojevi dnevi se danes začenja v Kanalu v Soči. Znani so nominiranci za Rožančevo nagrado!
Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. 45. mednarodni festival Kogojevi dnevi se danes začenja v Kanalu v Soči. Znani so nominiranci za Rožančevo nagrado!
Akademik Janez Juhant je ob svojem zlatem mašniškem jubileju presenetil s knjigo »Domačija pod Svetim Antonom.« To je biografska zgodba o življenju njegovega strica Tonija, ki je bil med drugo sv. vojno mobiliziran v nemško vojsko. Tam je pri Leningradu izgubil roko in invalidnost ga je za vedno zaznamovala. Zgodbo njegovega življenja je Juhant opisal v knjigi, ki je podkrepljena z vrsto fotografij in dokumentov izšla pri Celjski Mohorjevi.
Akademik Janez Juhant je ob svojem zlatem mašniškem jubileju presenetil s knjigo »Domačija pod Svetim Antonom.« To je biografska zgodba o življenju njegovega strica Tonija, ki je bil med drugo sv. vojno mobiliziran v nemško vojsko. Tam je pri Leningradu izgubil roko in invalidnost ga je za vedno zaznamovala. Zgodbo njegovega življenja je Juhant opisal v knjigi, ki je podkrepljena z vrsto fotografij in dokumentov izšla pri Celjski Mohorjevi.
V Knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica razstavi in knjiga ob 140 letnici Jakoba Špicarja. Glasbena mladina ljubljanska pa bo obeležila 60-letnico delovanja. V novo sezono vstopa s tradicionalnimi Jesenskimi serenadami.
V Knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica razstavi in knjiga ob 140 letnici Jakoba Špicarja. Glasbena mladina ljubljanska pa bo obeležila 60-letnico delovanja. V novo sezono vstopa s tradicionalnimi Jesenskimi serenadami.
V oddaji o kulturi smo predstavili konferenco o liturgiji in liturgični glasbi, ki potekala v prostorih Teološke fakultete v Ljubljani, to soboto, 7. septembra, od 14. ure naprej. Vabilo nanjo nam je podala dr. Cecilija Oblonšek iz zavoda za Cerkveno glasbo.
V oddaji o kulturi smo predstavili konferenco o liturgiji in liturgični glasbi, ki potekala v prostorih Teološke fakultete v Ljubljani, to soboto, 7. septembra, od 14. ure naprej. Vabilo nanjo nam je podala dr. Cecilija Oblonšek iz zavoda za Cerkveno glasbo.
V 96. letu je umrl Henrik Neubauer, priznani slovenski baletnik in pedagog. Kot ključna osebnost za razvoj slovenskega baleta in opere, avtor številnih koreografij, opernih režij in monografij je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. V spomin smo mu posvetili Kulturne utrinke!
V 96. letu je umrl Henrik Neubauer, priznani slovenski baletnik in pedagog. Kot ključna osebnost za razvoj slovenskega baleta in opere, avtor številnih koreografij, opernih režij in monografij je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. V spomin smo mu posvetili Kulturne utrinke!
V sredo, 28. avgusta 2024, je v Gospodu zaspal ugledni slovenski muzikolog, glasbenik, urednik in duhovnik prof. dr. Edo Škulj. V duhovnika je bil posvečen leta 1965 v Argentini, bil je tri leta izseljeniški duhovnik v Frankfurtu (1972-1975). Leta 1975 je prišel v Ljubljano za kaplana, stolnega vikarja in organista pri mašah z ljudskim petjem. Med njegovimi prvimi projekti je bila obnovitev Cerkvenega glasbenika, kar mu je uspelo 1976. Leta 2017 smo ga gostili v oddaji Naš gost in v spomin smo mu posvetili tokratne Kulturne utrinke.
V sredo, 28. avgusta 2024, je v Gospodu zaspal ugledni slovenski muzikolog, glasbenik, urednik in duhovnik prof. dr. Edo Škulj. V duhovnika je bil posvečen leta 1965 v Argentini, bil je tri leta izseljeniški duhovnik v Frankfurtu (1972-1975). Leta 1975 je prišel v Ljubljano za kaplana, stolnega vikarja in organista pri mašah z ljudskim petjem. Med njegovimi prvimi projekti je bila obnovitev Cerkvenega glasbenika, kar mu je uspelo 1976. Leta 2017 smo ga gostili v oddaji Naš gost in v spomin smo mu posvetili tokratne Kulturne utrinke.
Klaretinec p. Branko Cestnik je pred kratkim pri celjski Mohorjevi izdal nov zgodovinski roman Razmik med žerjavi. Ta se dogaja med drugo svetovno vojno na ruski fronti, kjer spremljamo slovenskega fanta, ki je bil mobiliziran v nemško vojsko. V oddaji ste lahko slišali pogovor z avtorjem.
Klaretinec p. Branko Cestnik je pred kratkim pri celjski Mohorjevi izdal nov zgodovinski roman Razmik med žerjavi. Ta se dogaja med drugo svetovno vojno na ruski fronti, kjer spremljamo slovenskega fanta, ki je bil mobiliziran v nemško vojsko. V oddaji ste lahko slišali pogovor z avtorjem.
V Piranu se je s podelitvijo nagrad minulo nedeljo sklenil 7. mednarodni festival kamišibaja Beli delfin, ki je potekal v organizaciji društva Zapik.
Tehniški muzej Slovenije pa je poskrbel, da so na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana odprli občasno gostujočo razstavo Halo! Kje si? / Hallo! Wer da?, ki prikazuje razvoj mobilne telefonije v Sloveniji in Nemčiji. Več v Kulturnih utrinkih.
V Piranu se je s podelitvijo nagrad minulo nedeljo sklenil 7. mednarodni festival kamišibaja Beli delfin, ki je potekal v organizaciji društva Zapik.
Tehniški muzej Slovenije pa je poskrbel, da so na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana odprli občasno gostujočo razstavo Halo! Kje si? / Hallo! Wer da?, ki prikazuje razvoj mobilne telefonije v Sloveniji in Nemčiji. Več v Kulturnih utrinkih.
Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.
Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984). V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.
V oddaji Sol in luč smo pripravili povzetek oddaje Via pozitiva v kateri je pred leti kolegica Nataša Ličen (že pred leti) gostila strokovnjaka na področju varne rabe interneta in mobilnih naprav, sodelavca spletne strani Safe.si, Marka Puschnerja. Je res vredno toliko časa namenjati cenenim vsebinam številnih aplikacij? Če otrok prvič poseže po telefonu, tablici ali računalniku, zaradi zabave, je to lahko že vzrok poznejših resnejših težav v njegovem dojemanju omenjene tehnologije. Glavna težava je torej, da se otroci veliko prezgodaj srečajo z ekrani vseh vrst.
Ste vedeli, da se približno 85 odstotkov mladostnikov, ki v otroštvu zahtevajo spremembo spola, potem premisli? Zato strokovnjaki svetujejo predvsem psihološko obravnavo teh otrok in sočutno bližino. Izvor težav je namreč pogosto povsem drugje. Omenjajo prehranske motnje, ADHD, tesnobe in depresijo. Znano pa je, da hormonska in kirurška sprememba spola vodi v nepovratna stanja in pogosto doživljenjsko medicinsko obravnavo. Kako se s tem soočajo učitelji, ki so vsak dan v stiku z otroki in mladostniki? O tem je beseda tekla na mednarodni konferenci krščanskih učiteljev v Vipavi. Z nami sta bila v oddaji Pogovor o koordinatorica konference Helena Kregar in eden od predavateljev, pediater endokrinolog prof. dr. Urh Grošelj. Vabljeni k poslušanju!
V svetlozelenem odtenku je bila moja spremljevalka na prvi šolski dan. Bila je nekaj posebnega. Druge deklice so imele cvetlice, princeske, torbe so bile roza ali vijolične, tudi rdeče barve, moja ni bila nič kaj dekliška, a izbrala sem jo sama in bila mi je silno všeč. Nimam fotografije svojega prvega šolskega dne, to tedaj pač ni bilo v navadi. Prav tako se ne spomnim, da bi bili ob nas starši v razredu, tudi to ni bilo v navadi. Se pa spominjam, da smo dobili pionirske izkaznice in kapice ter da smo skozi ves prvi razred na začetku pouka pozdravljali Za domovino … s Titom naprej. Čeprav je bil že več kot leto dni pod zemljo. In spomnim se, da sem jokala, ker ga na dan, ko je prišel v Ljubljano, nisem mogla it skupaj z ostalimi otroki iz vrtca pozdravit, ker sem zbolela …
Tako je svoje razmišljanje o razmerah v slovenskem šolstvu začela Tanja Dominko, v celoti pa si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče