Is podcast Andrej Tomelj: 8. marec – dan zmage delovnih žena, a le “naših” Is podcast
Andrej Tomelj: 8. marec – dan zmage delovnih žena, a le “naših”

https://casnik.si/8-marec-dan-zmage-delovnih-zena-a-le-nasih/

 

Ponovimo nekaj zgodovinskih dejstev. Sklep o praznovanju dneva delovnih žena je bil sprejet na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910, prvič so ga v nekaterih evropskih državah ženske praznovale 1911. leta. Program in smisel praznika: boj za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk. Za praznični dan je bil določen 19. marec (sv. Jožef!?), ki se je marsikje v zahodnih državah obdržal še nadaljnja leta. Kmalu pa se je kot praznični dan začel uveljavljati tudi 8. marec v spomin na ženske demonstracije leta 1917 v Petrogradu. Američanke so prvič praznovale že 28. februarja 1909, torej še pred nekaterimi Evropejkami. Šele leta 1977 so v generalni skupščini OZN sprejeli resolucijo, s katero je 8. marec postal mednarodni (svetovni) dan žena. S tem je bila dokončno odpravljena zmeda z datumi in sprejeta pobuda (vsiljevanje) za praznovanje po vsem svetu. Kako je s praznovanjem v muslimanskih državah lahko samo ugibamo. Na kateri dan v marcu so naše ženske praznovale v prvi Jugoslaviji, v kolikor sploh so, je težko zanesljivo trditi. Vsekakor je bil dan žena v senci materinskega dne, to je 25. marca.

Andrej Tomelj

komentar

8. 3. 2023
Andrej Tomelj: 8. marec – dan zmage delovnih žena, a le “naših”

https://casnik.si/8-marec-dan-zmage-delovnih-zena-a-le-nasih/

 

Ponovimo nekaj zgodovinskih dejstev. Sklep o praznovanju dneva delovnih žena je bil sprejet na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910, prvič so ga v nekaterih evropskih državah ženske praznovale 1911. leta. Program in smisel praznika: boj za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk. Za praznični dan je bil določen 19. marec (sv. Jožef!?), ki se je marsikje v zahodnih državah obdržal še nadaljnja leta. Kmalu pa se je kot praznični dan začel uveljavljati tudi 8. marec v spomin na ženske demonstracije leta 1917 v Petrogradu. Američanke so prvič praznovale že 28. februarja 1909, torej še pred nekaterimi Evropejkami. Šele leta 1977 so v generalni skupščini OZN sprejeli resolucijo, s katero je 8. marec postal mednarodni (svetovni) dan žena. S tem je bila dokončno odpravljena zmeda z datumi in sprejeta pobuda (vsiljevanje) za praznovanje po vsem svetu. Kako je s praznovanjem v muslimanskih državah lahko samo ugibamo. Na kateri dan v marcu so naše ženske praznovale v prvi Jugoslaviji, v kolikor sploh so, je težko zanesljivo trditi. Vsekakor je bil dan žena v senci materinskega dne, to je 25. marca.

Andrej Tomelj

VEČ ...|8. 3. 2023
Andrej Tomelj: 8. marec – dan zmage delovnih žena, a le “naših”

https://casnik.si/8-marec-dan-zmage-delovnih-zena-a-le-nasih/

 

Ponovimo nekaj zgodovinskih dejstev. Sklep o praznovanju dneva delovnih žena je bil sprejet na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910, prvič so ga v nekaterih evropskih državah ženske praznovale 1911. leta. Program in smisel praznika: boj za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk. Za praznični dan je bil določen 19. marec (sv. Jožef!?), ki se je marsikje v zahodnih državah obdržal še nadaljnja leta. Kmalu pa se je kot praznični dan začel uveljavljati tudi 8. marec v spomin na ženske demonstracije leta 1917 v Petrogradu. Američanke so prvič praznovale že 28. februarja 1909, torej še pred nekaterimi Evropejkami. Šele leta 1977 so v generalni skupščini OZN sprejeli resolucijo, s katero je 8. marec postal mednarodni (svetovni) dan žena. S tem je bila dokončno odpravljena zmeda z datumi in sprejeta pobuda (vsiljevanje) za praznovanje po vsem svetu. Kako je s praznovanjem v muslimanskih državah lahko samo ugibamo. Na kateri dan v marcu so naše ženske praznovale v prvi Jugoslaviji, v kolikor sploh so, je težko zanesljivo trditi. Vsekakor je bil dan žena v senci materinskega dne, to je 25. marca.

Andrej Tomelj

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|7. 6. 2023
Jože Mlakar: Kupčije s smrtjo

Avtor razmišlja o temah kot so samomor, strelski pohodi, abortus in evtanazija. V komentarju se sprašuje o vrednosti življenja in o tem, kako se družba sooča s smrtjo.

Jože Mlakar: Kupčije s smrtjo

Avtor razmišlja o temah kot so samomor, strelski pohodi, abortus in evtanazija. V komentarju se sprašuje o vrednosti življenja in o tem, kako se družba sooča s smrtjo.

komentar

Komentar Časnik.si

Jože Mlakar: Kupčije s smrtjo

Avtor razmišlja o temah kot so samomor, strelski pohodi, abortus in evtanazija. V komentarju se sprašuje o vrednosti življenja in o tem, kako se družba sooča s smrtjo.

VEČ ...|7. 6. 2023
Jože Mlakar: Kupčije s smrtjo

Avtor razmišlja o temah kot so samomor, strelski pohodi, abortus in evtanazija. V komentarju se sprašuje o vrednosti življenja in o tem, kako se družba sooča s smrtjo.

Jože Mlakar

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 5. 2023
Jože Mlakar: Po tragediji v Beogradu: bomo končno opustili permisivno vzgojo?

Če naj se v šolah uveljavi neposreden vzgojni koncept, moramo razbremeniti in zrahljati preobsežni učne načrte. Nobene škode ne bo zaradi tega, koristi pa velike.

Jože Mlakar: Po tragediji v Beogradu: bomo končno opustili permisivno vzgojo?

Če naj se v šolah uveljavi neposreden vzgojni koncept, moramo razbremeniti in zrahljati preobsežni učne načrte. Nobene škode ne bo zaradi tega, koristi pa velike.

komentar

Komentar Časnik.si

Jože Mlakar: Po tragediji v Beogradu: bomo končno opustili permisivno vzgojo?

Če naj se v šolah uveljavi neposreden vzgojni koncept, moramo razbremeniti in zrahljati preobsežni učne načrte. Nobene škode ne bo zaradi tega, koristi pa velike.

VEČ ...|24. 5. 2023
Jože Mlakar: Po tragediji v Beogradu: bomo končno opustili permisivno vzgojo?

Če naj se v šolah uveljavi neposreden vzgojni koncept, moramo razbremeniti in zrahljati preobsežni učne načrte. Nobene škode ne bo zaradi tega, koristi pa velike.

Jože Mlakar

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|17. 5. 2023
Jože Dežman piše Tanji Fajon in Dominiki Švarc Pipan

V pismu, ki ga je zgodovinar dr. Jože Dežamn poslal ministrici za zunanje in evropske zadeve ter ministrica za pravosodje, ju izziva, naj na konferenci za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih hudodelstev razložita svoj odnos do spomina na žrtve komunizma in ureditve prikritih grobišč. Dežman ju opozarja, da sta njuni stranki del vladajoče koalicije, ki podpira prepoved spomina na žrtve komunizma in krši slovensko zakonodajo. Dežman meni, da je raziskovanje in predstavljanje zločinov komunizma/titoizma del procesa tranzicijske pravičnosti, h kateremu je Slovenija zavezana.

Če vas zanima več o tej temi, poslušajte podkast, kjer smo prebrali celoten članek.

Jože Dežman piše Tanji Fajon in Dominiki Švarc Pipan

V pismu, ki ga je zgodovinar dr. Jože Dežamn poslal ministrici za zunanje in evropske zadeve ter ministrica za pravosodje, ju izziva, naj na konferenci za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih hudodelstev razložita svoj odnos do spomina na žrtve komunizma in ureditve prikritih grobišč. Dežman ju opozarja, da sta njuni stranki del vladajoče koalicije, ki podpira prepoved spomina na žrtve komunizma in krši slovensko zakonodajo. Dežman meni, da je raziskovanje in predstavljanje zločinov komunizma/titoizma del procesa tranzicijske pravičnosti, h kateremu je Slovenija zavezana.

Če vas zanima več o tej temi, poslušajte podkast, kjer smo prebrali celoten članek.

komentar

Komentar Časnik.si

Jože Dežman piše Tanji Fajon in Dominiki Švarc Pipan

V pismu, ki ga je zgodovinar dr. Jože Dežamn poslal ministrici za zunanje in evropske zadeve ter ministrica za pravosodje, ju izziva, naj na konferenci za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih hudodelstev razložita svoj odnos do spomina na žrtve komunizma in ureditve prikritih grobišč. Dežman ju opozarja, da sta njuni stranki del vladajoče koalicije, ki podpira prepoved spomina na žrtve komunizma in krši slovensko zakonodajo. Dežman meni, da je raziskovanje in predstavljanje zločinov komunizma/titoizma del procesa tranzicijske pravičnosti, h kateremu je Slovenija zavezana.

Če vas zanima več o tej temi, poslušajte podkast, kjer smo prebrali celoten članek.

VEČ ...|17. 5. 2023
Jože Dežman piše Tanji Fajon in Dominiki Švarc Pipan

V pismu, ki ga je zgodovinar dr. Jože Dežamn poslal ministrici za zunanje in evropske zadeve ter ministrica za pravosodje, ju izziva, naj na konferenci za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih hudodelstev razložita svoj odnos do spomina na žrtve komunizma in ureditve prikritih grobišč. Dežman ju opozarja, da sta njuni stranki del vladajoče koalicije, ki podpira prepoved spomina na žrtve komunizma in krši slovensko zakonodajo. Dežman meni, da je raziskovanje in predstavljanje zločinov komunizma/titoizma del procesa tranzicijske pravičnosti, h kateremu je Slovenija zavezana.

Če vas zanima več o tej temi, poslušajte podkast, kjer smo prebrali celoten članek.

Jože Dežman

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|10. 5. 2023
Andrej Fink: Religiozne lekcije kronanja Karla III. za slovenskega človeka

Britansko kraljevsko kronanje novega kralja Karla III. je bil velik simbolni dogodek, ki so ga mnoge države in ljudje spremljali z zanimanjem. Slovesnost je imela velik religiozni pomen in se je večinoma odvijala v katedrali, kjer se je kralj zavezal, da bo pravičen in služil svojim ljudem. Avtor ponuja vpogled v simboliko kronanja, njegov politični in religiozni pomen ter pomembnost vere v javnem prostoru in imperiju.

Andrej Fink: Religiozne lekcije kronanja Karla III. za slovenskega človeka

Britansko kraljevsko kronanje novega kralja Karla III. je bil velik simbolni dogodek, ki so ga mnoge države in ljudje spremljali z zanimanjem. Slovesnost je imela velik religiozni pomen in se je večinoma odvijala v katedrali, kjer se je kralj zavezal, da bo pravičen in služil svojim ljudem. Avtor ponuja vpogled v simboliko kronanja, njegov politični in religiozni pomen ter pomembnost vere v javnem prostoru in imperiju.

komentar

Komentar Časnik.si

Andrej Fink: Religiozne lekcije kronanja Karla III. za slovenskega človeka

Britansko kraljevsko kronanje novega kralja Karla III. je bil velik simbolni dogodek, ki so ga mnoge države in ljudje spremljali z zanimanjem. Slovesnost je imela velik religiozni pomen in se je večinoma odvijala v katedrali, kjer se je kralj zavezal, da bo pravičen in služil svojim ljudem. Avtor ponuja vpogled v simboliko kronanja, njegov politični in religiozni pomen ter pomembnost vere v javnem prostoru in imperiju.

VEČ ...|10. 5. 2023
Andrej Fink: Religiozne lekcije kronanja Karla III. za slovenskega človeka

Britansko kraljevsko kronanje novega kralja Karla III. je bil velik simbolni dogodek, ki so ga mnoge države in ljudje spremljali z zanimanjem. Slovesnost je imela velik religiozni pomen in se je večinoma odvijala v katedrali, kjer se je kralj zavezal, da bo pravičen in služil svojim ljudem. Avtor ponuja vpogled v simboliko kronanja, njegov politični in religiozni pomen ter pomembnost vere v javnem prostoru in imperiju.

Andrej Fink

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 5. 2023
Robert Hlede: Demokracija z napako

Avtor obravnava stanje demokracije v Sloveniji in opozarja na njene pomanjkljivosti. Slovenija je demokracija z napako, saj politična moč še vedno ostaja v rokah ljudi, ki so nekoč skrbeli za oblast komunistične partije. Ključni problem je pomanjkanje pluralne javnosti, ki bi razumela pomen političnih strank in njihovih razlik. Posamezne veje oblasti in civilna družba niso strogo ločene, kar lahko vodi v razgradnjo družbenih sistemov in vrednot. Poslušajte ta podkast in izvedeli boste več o demokraciji v Sloveniji.

Robert Hlede: Demokracija z napako

Avtor obravnava stanje demokracije v Sloveniji in opozarja na njene pomanjkljivosti. Slovenija je demokracija z napako, saj politična moč še vedno ostaja v rokah ljudi, ki so nekoč skrbeli za oblast komunistične partije. Ključni problem je pomanjkanje pluralne javnosti, ki bi razumela pomen političnih strank in njihovih razlik. Posamezne veje oblasti in civilna družba niso strogo ločene, kar lahko vodi v razgradnjo družbenih sistemov in vrednot. Poslušajte ta podkast in izvedeli boste več o demokraciji v Sloveniji.

komentar politika Slovenija demokracija

Komentar Časnik.si

Robert Hlede: Demokracija z napako

Avtor obravnava stanje demokracije v Sloveniji in opozarja na njene pomanjkljivosti. Slovenija je demokracija z napako, saj politična moč še vedno ostaja v rokah ljudi, ki so nekoč skrbeli za oblast komunistične partije. Ključni problem je pomanjkanje pluralne javnosti, ki bi razumela pomen političnih strank in njihovih razlik. Posamezne veje oblasti in civilna družba niso strogo ločene, kar lahko vodi v razgradnjo družbenih sistemov in vrednot. Poslušajte ta podkast in izvedeli boste več o demokraciji v Sloveniji.

VEČ ...|3. 5. 2023
Robert Hlede: Demokracija z napako

Avtor obravnava stanje demokracije v Sloveniji in opozarja na njene pomanjkljivosti. Slovenija je demokracija z napako, saj politična moč še vedno ostaja v rokah ljudi, ki so nekoč skrbeli za oblast komunistične partije. Ključni problem je pomanjkanje pluralne javnosti, ki bi razumela pomen političnih strank in njihovih razlik. Posamezne veje oblasti in civilna družba niso strogo ločene, kar lahko vodi v razgradnjo družbenih sistemov in vrednot. Poslušajte ta podkast in izvedeli boste več o demokraciji v Sloveniji.

Robert Hlede

komentar politika Slovenija demokracija

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 4. 2023
Po kmečkem protestu: večina Slovencev bo vse pozabila na prvomajskem oddihu, kmet ne more

Največji kmečki protest v Ljubljani je bil en dan po obletnici Golobove vlade. Protestniki opozarjajo na težave, s katerimi se soočajo kmetje, vključno s pomanjkanjem zaščite pred divjimi živalmi in nevladniki, ki jim narekujejo, kdaj morajo kositi in kdaj ne. Kljub temu večina Slovencev na prvomajski praznik pozabi na proteste in se odpravi na dopust. Poleg tega David Bašelj kritizira politike, ki temeljijo le na nasprotovanju Janezu Janši, ter izpostavlja problem pomanjkanja delovne sile v Sloveniji.

Po kmečkem protestu: večina Slovencev bo vse pozabila na prvomajskem oddihu, kmet ne more

Največji kmečki protest v Ljubljani je bil en dan po obletnici Golobove vlade. Protestniki opozarjajo na težave, s katerimi se soočajo kmetje, vključno s pomanjkanjem zaščite pred divjimi živalmi in nevladniki, ki jim narekujejo, kdaj morajo kositi in kdaj ne. Kljub temu večina Slovencev na prvomajski praznik pozabi na proteste in se odpravi na dopust. Poleg tega David Bašelj kritizira politike, ki temeljijo le na nasprotovanju Janezu Janši, ter izpostavlja problem pomanjkanja delovne sile v Sloveniji.

komentar kmetijstvo protest

Komentar Časnik.si

Po kmečkem protestu: večina Slovencev bo vse pozabila na prvomajskem oddihu, kmet ne more

Največji kmečki protest v Ljubljani je bil en dan po obletnici Golobove vlade. Protestniki opozarjajo na težave, s katerimi se soočajo kmetje, vključno s pomanjkanjem zaščite pred divjimi živalmi in nevladniki, ki jim narekujejo, kdaj morajo kositi in kdaj ne. Kljub temu večina Slovencev na prvomajski praznik pozabi na proteste in se odpravi na dopust. Poleg tega David Bašelj kritizira politike, ki temeljijo le na nasprotovanju Janezu Janši, ter izpostavlja problem pomanjkanja delovne sile v Sloveniji.

VEČ ...|26. 4. 2023
Po kmečkem protestu: večina Slovencev bo vse pozabila na prvomajskem oddihu, kmet ne more

Največji kmečki protest v Ljubljani je bil en dan po obletnici Golobove vlade. Protestniki opozarjajo na težave, s katerimi se soočajo kmetje, vključno s pomanjkanjem zaščite pred divjimi živalmi in nevladniki, ki jim narekujejo, kdaj morajo kositi in kdaj ne. Kljub temu večina Slovencev na prvomajski praznik pozabi na proteste in se odpravi na dopust. Poleg tega David Bašelj kritizira politike, ki temeljijo le na nasprotovanju Janezu Janši, ter izpostavlja problem pomanjkanja delovne sile v Sloveniji.

David Bašelj

komentar kmetijstvo protest

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 4. 2023
David Bašelj: Kako sem se v tem postnem času spravil iz cone udobja

Avtor v članku predstavi svojo postno izkušnjo, ki ga je ob podpori domačih, bližnjih in Eksodusa pripeljala do doživetih velikonočnih praznikov.

David Bašelj: Kako sem se v tem postnem času spravil iz cone udobja

Avtor v članku predstavi svojo postno izkušnjo, ki ga je ob podpori domačih, bližnjih in Eksodusa pripeljala do doživetih velikonočnih praznikov.

komentar

Komentar Časnik.si

David Bašelj: Kako sem se v tem postnem času spravil iz cone udobja

Avtor v članku predstavi svojo postno izkušnjo, ki ga je ob podpori domačih, bližnjih in Eksodusa pripeljala do doživetih velikonočnih praznikov.

VEČ ...|12. 4. 2023
David Bašelj: Kako sem se v tem postnem času spravil iz cone udobja

Avtor v članku predstavi svojo postno izkušnjo, ki ga je ob podpori domačih, bližnjih in Eksodusa pripeljala do doživetih velikonočnih praznikov.

David Bašelj

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|5. 4. 2023
Jakob Primožič: Veš, faran, svoj dolg? O botrih in vlogi vernikov v slovenski Cerkvi.

Celoten komentar lahko tudi preberete na casnik.si.

Jakob Primožič: Veš, faran, svoj dolg? O botrih in vlogi vernikov v slovenski Cerkvi.

Celoten komentar lahko tudi preberete na casnik.si.

komentar

Komentar Časnik.si

Jakob Primožič: Veš, faran, svoj dolg? O botrih in vlogi vernikov v slovenski Cerkvi.

Celoten komentar lahko tudi preberete na casnik.si.

VEČ ...|5. 4. 2023
Jakob Primožič: Veš, faran, svoj dolg? O botrih in vlogi vernikov v slovenski Cerkvi.

Celoten komentar lahko tudi preberete na casnik.si.

Jakob Primožič

komentar

Komentar Časnik.si

Jakob Primožič

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|3. 6. 2023
Blaž Švab

Pogovarjali smo se z izvrstnim glasbenikom, televizijskim voditeljem in pevcem v narodnozabavni skupini Modrijani, Blažem Švabom. Izvedeli smo, kaj mu pomeni glasba, kaj odnosi, kako preživlja prosti čas in kako svojega sina uči delovnih navad. Veliko vlogo v njegovem življenju pa ima tudi vera. Kdaj najbolj čuti prisotnost Božjega?

Blaž Švab

Pogovarjali smo se z izvrstnim glasbenikom, televizijskim voditeljem in pevcem v narodnozabavni skupini Modrijani, Blažem Švabom. Izvedeli smo, kaj mu pomeni glasba, kaj odnosi, kako preživlja prosti čas in kako svojega sina uči delovnih navad. Veliko vlogo v njegovem življenju pa ima tudi vera. Kdaj najbolj čuti prisotnost Božjega?

Maja Morela

spominživljenje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|4. 6. 2023
EU poslanec Franc Bogovič o nedopustnem ravnanju slovenskih okoljskih uradnikov

V nedeljski kmetijski oddaji je EU poslanec Franc Bogovič spregovoril o nedopustnem ravnanju uradnikov okoljskega ministrstva, ki so kmetom na Barju lagali glede zahtev EU komisije. 

EU poslanec Franc Bogovič o nedopustnem ravnanju slovenskih okoljskih uradnikov

V nedeljski kmetijski oddaji je EU poslanec Franc Bogovič spregovoril o nedopustnem ravnanju uradnikov okoljskega ministrstva, ki so kmetom na Barju lagali glede zahtev EU komisije. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Dogodki

VEČ ...|5. 4. 2023
Film Kristusov pasijon

Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.

Film Kristusov pasijon

Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.

Marjan Bunič

duhovnostfilmpraznikivelika noč

Sol in luč

VEČ ...|6. 6. 2023
Anselm Grün: Sreča v veselju do življenja - ponovitev

»Z radostjo dobi življenje popolnoma drugačen okus.« Tako je zapisal sloviti pisatelj in menih, pater Anselm Grün. Prebirali smo odlomke iz knjižice z naslovom Sreča v veselju do življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče v sklopu Abecednika umetnosti življenja.

Anselm Grün: Sreča v veselju do življenja - ponovitev

»Z radostjo dobi življenje popolnoma drugačen okus.« Tako je zapisal sloviti pisatelj in menih, pater Anselm Grün. Prebirali smo odlomke iz knjižice z naslovom Sreča v veselju do življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče v sklopu Abecednika umetnosti življenja.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Za življenje

VEČ ...|3. 6. 2023
Ali je uspeh ob koncu šolskega leta vse?

Tokratni pogovor s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo začeli z aktualno temo: kako ustvarjati podporno okolje ob stresnem obdobju zaključevanja ocen? Kakšno vlogo imajo starši pri spodbujanju zdrave samozavesti in motivacije svojih otrok? Kako se spopasti tako s svojimi kot otrokovimi visokimi pričakovanji glede šolskih uspehov? V oddaji so sodelovali tudi poslušalci.

Ali je uspeh ob koncu šolskega leta vse?

Tokratni pogovor s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo začeli z aktualno temo: kako ustvarjati podporno okolje ob stresnem obdobju zaključevanja ocen? Kakšno vlogo imajo starši pri spodbujanju zdrave samozavesti in motivacije svojih otrok? Kako se spopasti tako s svojimi kot otrokovimi visokimi pričakovanji glede šolskih uspehov? V oddaji so sodelovali tudi poslušalci.

Blaž Lesnik

odnosišolavzgojašolski uspehzaključek šolskega letaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|7. 6. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|7. 6. 2023
Angel pravih besed

Zaradi narave svojega poklica sem prisiljen dostikrat stopiti pred ljudi, za mikrofon in povedati nekaj …

Angel pravih besed

Zaradi narave svojega poklica sem prisiljen dostikrat stopiti pred ljudi, za mikrofon in povedati nekaj …

Gregor Čušin

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|7. 6. 2023
Evtanazija in varljivo dostojanstvo človeka

Tudi v Sloveniji imamo evtanazijo na mizi – strokovno se temu reče Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sestavilo društvo Srebrna nit in o katerem trenutno poteka vroča javna razprava. Res želimo, da lahko tudi pri nas odločamo o življenju in smrti tistih, ki si zaradi takšnega ali drugačnega razloga želijo umreti? Kaj pa pritiski družbe, svojcev, osamljenosti…? Kakšne vrste evtanazije sploh poznamo? In predvsem, kaj ni evtanazija …? Svoje poglede si prispevali dr. Borut Ošlaj, dr. Matjaž Zwitter in dr. Urh Grošelj.

Evtanazija in varljivo dostojanstvo človeka

Tudi v Sloveniji imamo evtanazijo na mizi – strokovno se temu reče Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sestavilo društvo Srebrna nit in o katerem trenutno poteka vroča javna razprava. Res želimo, da lahko tudi pri nas odločamo o življenju in smrti tistih, ki si zaradi takšnega ali drugačnega razloga želijo umreti? Kaj pa pritiski družbe, svojcev, osamljenosti…? Kakšne vrste evtanazije sploh poznamo? In predvsem, kaj ni evtanazija …? Svoje poglede si prispevali dr. Borut Ošlaj, dr. Matjaž Zwitter in dr. Urh Grošelj.

Meta Potočnik

politikaživljenjeevtanazijaneznosno trpljenjeavtonomijadostojanstvo človeka

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 6. 2023
Bernarda Stenovec o pogovoru z akademikom Andrejem Jemcem v Zavodu sv. Stanislava (14.6.)

Bernarda Stenovec o pogovoru z akademikom Andrejem Jemcem v Zavodu sv. Stanislava (14.6.)

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostAndrej JemecBernarda Stenovec